Mreznik_marec_2018_www
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
5<br />
– AŽP, prijavila za dodelitev sredstev evropske pomoči<br />
TEN-T in v decembru 2004 je bil podpisan Sklep komisije<br />
o dodelitvi finančne pomoči Evropske skupnosti za projekt<br />
skupnega interesa, št. 2004-SI-92701-S itd. Aprila 2005 je<br />
bila izdana Uredba o državnem lokacijskem načrtu za drugi<br />
tir železniške proge Divača–Koper po varianti 1/3, ki je bila<br />
14. 4. 2005 potrjena na Vladi RS, 29. 4. 2005 pa je bila<br />
objavljena v Uradnem listu RS št. 43. V naslednjem letu,<br />
14. 5. 2005, je bila izdana Uredba o Državnem lokacijskem<br />
načrtu (DLN) za drugi tir železniške proge na odseku<br />
Divača–Koper. Decembra 2005 je bil izdelan Dokument<br />
identifikacije investicijskega projekta, ki je bil s strani<br />
Ministrstva za promet potrjen avgusta 2006. Potrebno<br />
je posebej omeniti še ustanovitev podjetja 2TDK, d. o. o.,<br />
ki je v 100-odstotni lasti države in je projektno podjetje<br />
za razvoj drugega tira s sedežem v Ljubljani. Podjetje je<br />
ustanovila Vlada RS marca 2016 z namenom, da bo izvedlo<br />
vse potrebne aktivnosti, tako v fazi priprave, kot tudi v fazi<br />
izgradnje drugega tira, in da bo z njim gospodarilo v času<br />
trajanja koncesijske pogodbe. Lahko in morali bi navesti<br />
še vrsto drugih dokumentov, ki so pomembni za zagon<br />
izvajanja projekta in samo izvajanje.<br />
<strong>www</strong>.youtube.com/watch?v=Q9sRHjOy9UI<br />
Vsekakor ni naš namen s predstavitvijo delčka razvojnih<br />
dokumentov, ki so povezani z izgradnjo TEN-T preko<br />
Slovenije, sprožiti neko polemiko ali dati oceno, kaj vse se<br />
dogaja s projektom Divača - Koper. Gre za to ali lahko in ali<br />
moramo izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz teh razvojnih<br />
in zagonskih dokumentov, povezati z uspešnostjo<br />
izgradnje celotnega programa projektov, trenutno na<br />
V. koridorju tega omrežja, ki poteka preko Slovenije.<br />
Mnenja smo, da so te zahteve in obveznosti pomembni<br />
kriteriji za ugotavljanje uspešnosti. Ne gre samo za<br />
izpolnitev teh obveznosti, gre za izvedbo strateško izredno<br />
pomembnega nacionalnega razvojnega programa.<br />
Zaključimo lahko, da je merilo za uspešnost projektov,<br />
predvsem nacionalno pomembnih, da se z njimi dosegajo<br />
cilji iz nacionalnih razvojnih programov oz. cilji strategije<br />
razvoja države.<br />
Kam je zašel projekt drugega tira Koper – Divača je<br />
bralcem danes verjetno že poznano. Referendum, odstop<br />
predsednika Vlade g. Cerarja, maketa, nov referendum,<br />
rezultat ustavne presoje, obračunavanje itd. itd.<br />
Projekt sicer še ni ogrožen. Sigurno se bo (uspešno) izvedel.<br />
Kdaj, pa je povsem odprto vprašanje. Bo sploh uspešen?<br />
Kakšna je že škoda in kakšna šele bo zaradi zakasnitve<br />
izgradnje, se bo kmalu pokazalo. Najbolj bo to vplivalo na<br />
razvoj in poslovanje Luke Koper in tisti del gospodarstva, ki<br />
je povezan z Luko Koper. Moje osebno mnenje je, da stanje<br />
predstavlja veliko strateško krizo za Slovenijo. Rešiti jo bo<br />
potrebno čim prej. Predlagam bralcem, da si »posebno<br />
maketo« ogledajo na spletnih straneh na video zapisih<br />
»Drugi tir Koper – Divača«.<br />
Podobno moramo ocenjevati tudi uspešnost projektov v<br />
drugih projektnih okoljih, kot so podjetja, banke, obramba,<br />
kulturne ustanove, šolstvo, raziskovalno-razvojno področje,<br />
kmetijstvo in še na vrsti drugih pomembnih področjih.<br />
Kako zagotoviti uspešno izvajanje projektov v občini in<br />
kako njihovo uspešnost, sta izredno aktualni vprašanji,<br />
posebno še pri tistih, ki koristijo kohezijska sredstva<br />
EU. Biti morajo ravno tako uspešno izvedeni in biti tudi<br />
uspešni pri koriščenju rezultatov, doseženih s projektom.<br />
Nekaj primerov smo že predstavili v predhodnih številkah<br />
ZPM Mrežnika. Projekt je uspešen, če z njim dosegamo<br />
cilje vhodnih strateških, razvojnih, planskih ali drugih<br />
pomembnih zahtev. Če smo med izvajanjem projekta<br />
morali spremeniti vhodno strategijo, ne moremo reči, da je<br />
projekt bil neuspešen, pa tudi, če smo zaradi tega prekinili<br />
njegovo nadaljnje izvajanje, ne glede na nekatere, z vidika<br />
podjetja, žal neželene posledice.<br />
Tudi izdaja naše e-revije je projekt. Je bil uspešno izveden?<br />
Izdaja te številke je uspešna, saj je pred vami. Program<br />
projektov izdaje revije pa ni ravno uspešen, saj je lansko<br />
leto izšla samo ena številka. To bomo seveda v tem<br />
letu popravili. Bo projekt izdaje te številke uspešen? V<br />
združenju ocenjujemo, da bo uspešen, če bo veliko bralcev,<br />
če bomo dobili odzive bralcev, da so z revijo zadovoljni,<br />
da so dobili nova spoznanja, nove informacije; uspešnost<br />
bomo ocenjevali tudi po tem, da smo prejeli predloge,<br />
kaj še objaviti, izboljšati; mogoče lahko pričakujemo<br />
več kandidatov za pridobitev certifikata za projektne<br />
managerje, več udeležencev na projektnem forumu v<br />
mesecu maju, več individualnih in korporacijskih članov,<br />
več sponzorjev, in podobno. K temu moramo dodati tudi<br />
morebitne kritike, kar je za nas poziv, da moramo storiti to<br />
in to, v kolikor je seveda kritika osnovana, ni subjektivna.<br />
Revijo moramo narediti še boljšo. Kar veliko kriterijev za<br />
ocenjevanje uspešnosti projekta izdaje ZPM Mrežnika smo<br />
si postavili. Zastavili smo si, da mora biti ZPM Mrežnik<br />
uspešen. Res je, da je ZPM Mrežnik prva e-revija s področja<br />
projektnega managementa v tem delu Evrope, vendar to<br />
ne more biti kriterij uspešnosti, uspešnost moramo meriti<br />
drugače. Uspešnost e-revije moramo zaznati kar kmalu, da<br />
nas bo to spodbudilo pri izdaji naslednje številke.<br />
Projekt je<br />
uspešen, če z njim<br />
dosegamo cilje<br />
vhodnih strateških,<br />
razvojnih,<br />
planskih ali drugih<br />
pomembnih zahtev.
Change language