Domovina 71: Komu gre zmaga (predogled)

Pahor bi se 

vrnil v SD, 

ampak ... 

Premoženjska 

hobotnica 

zakoncev Pirc 

Osebna izkušnja: 

Postavil sem 

sončno elektrarno 

Poštnina plačana pri pošti 

1351 Brezovica pri Ljubljani 

Komu gre 

ZMAGA 

71 

3,10 € 

10. 11. 2022

NOVO 

19,95 € 

Gilbert Le Mouël: 

Adamovo 

rebro 

KUPI V TRGOVINI 

ISKRENI 

Le kaj bi si Adam 

in Eva mislila, če 

bi se danes znašla 

med nami? 

Mojstrsko, duhovito in nežno nas 

Gilbert le Mouël popelje od Raja vse 

do današnjih dni. In moje ‘rebro’, ki 

se mi je pridružilo pri 

branju, me je od strani 

do strani suvalo pod 

rebra, češ: »Točno tako!« 

Gregor Čušin, dramski igralec 

T: 064 135 136 E: info@iskreni.net 

www.iskreni.net/trgovina/product/adamovo-rebro

71 | 10. NOVEMBER 2022 

MOJA BESEDA 

3 

Zmaga ni predvidljiva, mediji pač 

Piše: TINO MAMIĆ, 

odgovorni urednik 

tednika Domovina 

Zdi se, da še noben 

nelevičarski kandidat 

ni bil tako 

blizu predsedniški 

palači, kot je Anže 

Logar. V prvem krogu je 

namreč suvereno zmagal, 

v svojo zmago trdno 

verjame, nagovarja pa 

desnosredinske, sredinske 

in celo leve volivce. 

Protikandidatka Nataša 

Pirc Musar z velikim premoženjem verige podjetij 

iz davčnih oaz pa od sebe ne odvrača samo 

sredinskih volivcev, ki vedno odločijo volitve, 

ampak celo prepričane levičarje. Njeno edino 

upanje so ankete, ki pa v Sloveniji že pregovorno 

javnega mnenja ne samo merijo, ampak ga še 

bolj ustvarjajo. Običajno ankete priljubljenost 

levičarskih političnih kandidatov napihujejo, 

saj tako pridobivajo glasove zanje. V slengu 

temu rečemo »bildanje«. Povprečen volivec, posebej 

ideološko neobremenjen, namreč raje voli 

zmagovalca kot poraženca. Ko se volitve bližajo, 

se odstotki v anketah počasi nižajo. Če se izkaže, 

da so se zmotili, pa strokovnjaki pojasnijo, 

da so se volivci v zadnjih treh dneh premislili. 

Navadili smo se že, da je na levici že vseeno, 

koga postavijo na svoj predvolilni plakat. Lahko 

bi postavili tudi strašilo na polju, pa bi ga mediji 

oblikovali v lepotca in mu prinesli zmago. 

Tako so ustvarili celo vrsto novih strank in novih 

obrazov. Zoranu Jankoviću zaradi medijev 

ne more do živega nobena afera, še posilstvo 

ne. Miro Cerar je postal premier, čeprav ni imel 

nobene politične izkušnje – še njegova mama, 

ministrica, je dejala, da »naš Miro ni za politiko«. 

Marjan Šarec je postal premier, čeprav 

nima ustrezne izobrazbe in čeprav je prej na 

vaških veselicah igral klovna s seksističnimi 

šalami. Robert Golob pa je premočno zmagal 

kljub vsej svoji aroganci, nepoznavanju politike 

in sumljivo zasluženi bogatiji, in to v državi, v 

kateri je ljubosumnost na sosedovo bogastvo 

najmočnejša na svetu. 

Z medijskim učinkom je treba računati tudi 

pred tokratno volilno nedeljo. A volivci medijem 

vendarle ne prikimajo vedno. Zato se je 

Slovenija ne samo znebila diktature, ampak 

se je tudi osamosvojila. Čeprav smo še na prvi 

dan samostojnosti v medijih slišali pozdrav: 

»Dober dan, revščina!« Posebej na referendumih 

so ljudje velikokrat glasovali izrazito v 

nasprotju z medijskimi priporočili. Spomnimo 

Umirjena retorika je 

Janšo in SDS enkrat že 

pripeljala do zmage na 

volitvah (2004). 

se samo na referendume o 

družini, umetni oploditvi 

zdravih samskih žensk, 

vstopu v Nato ... In tudi 

na odhajajočega predsednika 

Pahorja, ki je dvakrat 

zmagal kljub sovražni 

medijski kampanji. 

Slovenski volivci so 

se leta 1990 odločili, da 

zmago naklonijo demokratični 

koaliciji Demos, 

obenem pa niso želeli celotne oblasti dati samo 

novim silam, zato so za predsednika izvolili 

komunista Milana Kučana. To je ponarodela 

razlaga, s katero skušajo analitiki razložiti nelogičnost, 

da večina volivcev izvoli demokratično 

vlado in komunističnega predsednika. 

Po tej logiki bo torej v nedeljo zmagal Logar. Če 

ne bo, bodo analitiki morali najti drugo razlago. 

Pravo pa bi našli šele z neodvisno preiskavo 

o sami regularnosti prvih, pa tudi katerih od 

kasnejših volitev. 

Kdo bo v nedeljo zmagal, je seveda nemogoče 

napovedati. Če zmaga Logar, bo to nedvomno 

triumf desne sredine in poraz levice. A 

tudi morebitna zmaga Pirc Musarjeve se zna 

spremeniti v pirovo. Če Logar ne zmaga, se bo 

namreč vrnil v parlament in SDS ter slovenskim 

demokratom mogoče dal nov obraz. Umirjena 

retorika je namreč Janšo in SDS enkrat že pripeljala 

do zmage na volitvah (2004). Levičarji namreč 

drugega kot napadati Janšo in širiti strah 

pred njim sploh ne znajo. 

Zato bi se jim Logarjev poraz 

utegnil zatakniti kot 

ribja kost v grlu. 

Ni treba biti vizionar, 

da lahko napoveš: 

prevlada levice 

se bo prej ali slej 

nehala. Levičarsko 

politično in 

gospodarsko elito 

namreč vodijo vsako 

leto manj sposobni 

ljudje. Njen propad je 

zato logičen, naraven 

proces. Začel se bo, 

ko se bodo volivci 

za to odločili. 

Mogoče že to ali 

kako od prihodnjih 

nedelj.

Poštnina plačana pri pošti 

1351 Brezovica pri Ljubljani 

VSEBINA 

4 


71 

3,10 € 

10. 11. 2022 

Pahor bi se 

vrnil v SD, 

ampak ... 

Premoženjska 

hobotnica 

zakoncev Pirc 

TEDNIK DOMOVINA 

ŠT. 71, LETNIK 2, 10. november 2022 

ISSN številka: 2784-4838 

Cena posameznega izvoda: 3,10 evra 

Uredništvo: 

CESTA V LOG 11, 

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 

E: tednik@domovina.je 

T: 059 020 000 

Odgovorni urednik tednika: 

TINO MAMIĆ (tino@domovina.je) 

Izvršni urednik tednika: 

KLEMEN BAN 

Odgovorni urednik portala Domovina.je: 

ROK ČAKŠ 

Odgovorna urednica portala Iskreni.net: 

ANDREJA BARAT 

Uredniški odbor: 

ALEKS BIRSA JOGAN, 

LUKA SVETINA, URBAN ŠIFRAR 

Oblikovna zasnova: 

ALENKA PAVEO 

Tehnično urejanje: 

TOMO STRLE 

Prelom in tisk: 

CITRUS D.O.O. 

Naklada: 7700 izvodov 

Karikatura naslovnice: 

BORIS OBLAK 

Naročnine: 

E: narocnine@domovina.je 

T: 059 020 001 

Izdaja: 

DOMOVINA D.O.O., CESTA V LOG 11, 

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 

E: tednik@domovina.je 

Direktor: 

IGOR VOVK 

www.domovina.je 

@Domovina_je 

@domovinaJE 

Tednik izhaja ob četrtkih v slovenščini. 

Osebna izkušnja: 

Postavil sem 

sončno elektrarno 

Komu gre 

ZMAGA 

Moja beseda 

3 Zmaga ni predvidljiva, mediji pač 

6 Med(ijski) sosedi 

8 Pregled tedna 

10 Čivkarija 

Aktualno 

20 Koliko bo Golobov kadrovski cunami 

stal slovenske davkoplačevalce 

Komentar 

24 Hvala, gospod predsednik 

Požareport — komentar 

26 V Odmeve nisem prišel, ker se je 

Primož Cirman (43) prestrašil 

Komentar 

34 Zakaj ob Niki Kovač 

ni prostora za malega človeka 

Svobodno gospodarstvo 

39 Resnica o helikopterskem denarju 

Aktualno — komentar 

22 Borut Pahor bi se vrnil v SD, 

kjer pa niso navdušeni 

40 Kako blizu je recesija 

42 Ali bo nakup novega avtomobila 

v kratkem ugodnejši 

Zdravje 

44 Realnost evtanazije v Kanadi: 

ko za evtanazijo zaprosi 23-letnik 

Film 

48 Slovenska filmska industrija: 

kaj snemajo in kaj ljudje gledajo 

Cerkev — komentar 

50 Vloga žensk v Cerkvi bo, da počistijo 

nered, ki so ga povzročili moški 

Vzgojni izzivi 

52 Peščena ura – čudežni pripomoček 

za počasne otroke 

Mladostnik 

53 Kaj najstniki 

pričakujemo od staršev 

Družina v cerkvi 

58 Vzgoja preko pesmi in petja 

Intervju — tri Slovenije 

28 Attila Bartakovič: 

Živa porabščina umira, slovenstvo 

v Porabju pa je vedno bolj živo


VSEBINA 

5 

Tema tedna 

12 Dokument, da je 

Pirc Musarjeva 

kandidatka 

tranzicijskega 

kapitala 

14 Logar je predstavnik 

nove generacije, 

Pirc Musarjeva pa 

novega razreda 

15 Logar in Pirc 

Musarjeva 

o Jankoviću, 

Golobu in Janši 

17 Najuspešnejši politik 

Logar, najmanj 

uspešni osmoljenci 

iz koalicijskih vrst 

Fotomontaž+a CITRUS 

Sladko-slane brbončice 

60 Kokošja juha 

z zdrobovimi žličniki 

62 Razvedrilo 

Slikovito — humor 

64 Gregor Čušin: Gospod Ikar, 

predvidevam – Walter Battiss 

Politična poezija — humor 

65 Milhad Ibn Al Kucani: 

Alimusin dom 

Tazadnja — humor 

66 Italijanski sadjarji pričakujejo 

rekordno sezono melon 

Svobodno gospodarstvo 

36 Kaj sem ugotovil po štirih letih 

uporabe sončne elektrarne 

Spolnost 

46 Škof Anton Jeglič in en navaden 

popopran „pornografičen spis“ 

Promocijska vsebina 

54 Leon Jagodic: Obstajajo 

tudi kakovostni „ljubiči“

MED(IJSKI) SOSEDI 

6 


NALOŽBE ZNANIH 

SLOVENSKIH 

VLAGATELJEV 

Andreja Lončar je za portal N1 raziskala, 

kam po prodaji podjetij svoje milijone 

vlagata Joc Pečečnik (53) in Ivo Boscarol 

(66) ter zakaj šef NLB Blaž Brodnjak (48) 

kupuje kmetijska zemljišča. 

Ivu Boscarolu naj bi po 300-milijonski donaciji 

Občini Ajdovščina in gasilcem ostalo 

še več kot 200 milijonov evrov. Kupnino od 

prodaje Pipistrela je razpršil med delnice 

podjetij iz različnih panog, da zmanjša tveganje, 

in nepremičnine. Kot pravi, je zemljišče 

v ljubljanskem BTC, ki ga kupuje od Žita, 

zadnji razpoložljivi kos zemlje znotraj obvoznice 

za večjo stanovanjsko sosesko. Tam 

načrtuje gradnjo tisoč stanovanj. 

Boscarol ne verjame v trenutni koncept 

kmetijstva, zato vlaga tudi v podjetja, ki 

so po njegovem prihodnost te panoge,na 

primer takšna, ki razvijajo proizvodnjo 

laboratorijskega mesa. 

Joc Pečečnik je po prodaji Interblocka med 

drugim kupil polnilnico pijač Costella, saj 

mu neizkoriščena koncesija za črpanje 

vode omogoča nadaljnji razvoj proizvodnje. 

Ozira pa se tudi proti energetiki in lesni 

gradnji, zgradil naj bi razvojni center in 

proizvodnjo elektrarn na vodik. 

Šef NLB Blaž Brodnjak vlaga v delnice 

banke in sklade ter v kmetijska zemljišča. 

Kupuje različne površine: od vinogradov 

do travnikov, pašnikov, njih in gozdov. 

»Cilj je zagotovitev bivalne, energetske 

in prehranske samooskrbe za razširjeno 

družino,« pravi. 

KOCBEK, PAHOR, 

JANČAR IN UDBA 

Na dan predstavitve nove knjige Kocbek, 

Pahor, Jančar in Udba so se na portalu 

Topnews pogovarjali z njenim avtorjem 

Igorjem Omerzo (72). 

Datum izida knjige, 3. november, ni bil 

izbran naključno, saj je na ta dan leta 1981 

umrl Edvard Kocbek, ki ga je tajna politična 

policija komunističnega režima zalezovala 

od leta 1944 do njegove smrti (in še naprej). 

»Za to knjigo pa sem se odločil bolj zaradi 

Pahorja kot zaradi Kocbeka in Jančarja, saj 

jo pravzaprav posvečam letos umrlemu 

Borisu,« v intervjuju pove Omerza. 

V knjigi razkriva dolgotrajno zalezovanje 

in šikaniranje treh velikanov slovenske 

literature v obdobju delovanja tajne 

politične policije slovenskega komunističnega 

vrha. »Zelo zanimiv je, po mojem 

mnenju, prolog v knjigo, ki nosi intriganten 

naslov Udba za začetnike. Tu skušam 

jedrnato in preprosto razložiti genezo, 

bistvo in sredstva ter metode delovanja 

naše propadle tajne politične policije. 

Podajam tudi nekaj podatkov o njenih tajnih 

operacijah: koga je najbolj zalezovala 

Tednik Domovina o 

težkih, zelo perečih 

problemih spregovori 

na primeren in 

strpen način. 

Milena Miklavčič, pisateljica in kolumnistka 

(osebo Kocbeka, institucijo Katoliško 

cerkev) ter kako in koliko je komunistični 

vrh Slovenije obveščala o svojih umazano 

pridobljenih podatkih o življenju drugih,« 

še dodaja avtor. 

VEČ SVOBODE GOVORA 

»Do netolerance nimam tolerance! Proti 

sovražnemu govoru se ne bori s cenzuro 

ali represijo, ampak s še več svobode 

govora,« je v kampanji za reformo 5. člena 

britanskega Zakona o javnem redu (Public 

Order Act), po katerem je lahko posameznik 

aretiran že zaradi izjave, ki bi jo 

drug lahko razumel kot žalitev, dejal Rowan 

Atkinson (67), ki je kot komik zaslovel 

v vlogi Mr. Beana. 

»Kampanjo, v kateri je nastopil Rowan 

Atkinson, so podprli tudi britanski politiki 

obeh političnih polov. Danes je takšna 

kampanja v vsebinskem smislu še kako 

aktualna tudi pri nas, kjer se krepi zmotno 

prepričanje, da je vsaka kritika že sovražni 

govor, proti kateremu se mora država 

boriti s spletno policijo, sodnimi postopki 

ali celo represijo. Oziroma – kot je pred 

dnevi napovedal svobodnjaški premier 

Golob – celo z vojno …« 

Atkinson je v nagovoru navedel nekaj primerov 

absurdnih aretacij in zaslišanj zaradi 

»sovražnega govora« in spomnil, da so se 

obravnave prekinile zgolj zaradi množičnega 

poročanja v medijih. Pri tem je opozoril 

na primere, ki take publicitete niso doživeli. 

»Po mojem bi najbolje okrepili družbeno 

odpornost proti nesramnemu ali žaljivemu 

govoru s tem, da bi ga čim več dovolili. 

Tako kot pri otroških boleznih – bolje se 

lahko upirate tistim bacilom, ki ste jim bili 

izpostavljeni. Postati moramo imuni na žalitve, 

da se bomo lahko spoprijeli z vprašanji, 

ki jih lahko sproži povsem opravičena 

kritika. Predvsem pa bi se morali ukvarjati s 

sporočilom, ne s prinašalcem.« 

»Več govora. Če želimo zdravo družbo, 

potrebujemo več zdravega dialoga,« 

še dodaja.

71 | 10. NOVEMBER 2022 FOTO TEDNA 

Orjaška piramida 

iz plastičnih odpadkov 

Največja odpadna piramida na svetu je zrasla v Egiptu pred podnebno konferenco 

Združenih narodov – COP27. Razkritje podobe v Šarm el Šejku je sicer prišlo na pobudo 

ekološkega podjetja Zero Co in misijonarskega gibanja The Hidden Sea. Prizadevata si za 

financiranje obsežnega čiščenja smeti v naslednjih 100 letih in spodbujanje sprejemanja 

odgovornosti za proizvodnjo plastike za enkratno uporabo. Ogromno strukturo, 

postavljeno ob puščavi v Egiptu, so gradili pet dni, tehta pa neverjetnih 18 ton. 

Višja je od trinadstropne stavbe in je sestavljena iz milijona plastenk. 

7 

Zero Co/GULIVERIMAGE

PREGLED TEDNA 

8 


Maja Kocjan, FB 

Po najnovejši anketi Mediane za Delo 

ostaja velik del volivcev do vseh treh 

referendumskih vprašanj neopredeljen. 

GIBANJU SVOBODA 

UKINILI PROFIL 

NA TWITTERJU 

Stranka Gibanje Svoboda je v ponedeljek 

ostala brez računa na Twitterju. V stranki 

so povedali, da težavo že rešujejo. Razlog 

za ukinitev profila naj bi bila napaka pri 

urejanju. Po pojasnilih stranke se je pri 

urejanju računa zgodila tehnična napaka 

pri določanju datuma rojstva, zaradi 

česar je Twitter račun stranke označil 

za mladoletno osebo in ga začasno 

suspendiral. Povedali so že, da napako 

rešujejo in čakajo na potrditev identitete 

ter ponovno aktivacijo računa. 

odprem. Dobro sem se natrenirala. Name 

nimajo vpliva. Zaskrbi pa me za nas vse, 

kot skupnost,« je ob fotografiji pisma, 

ki ga je prejela, zapisala Rosvita Pesek in 

dodala ključnik »grozilnapisma«. 

JAVNOMNENJSKA 

ANKETA 

O REFERENDUMIH 

Po najnovejši anketi Mediane za Delo 

ostaja velik del volivcev neopredeljen 

do vseh treh referendumskih vprašanj. 

Pri zakonu o RTV je 50,2 % vprašanih za, 

30,1 % proti, dobra šestina (17,3 %) pa je 

neopredeljenih. Pri spremembah zakona 

o Dolgotrajni oskrbi, s katerimi bi se 

izvajanje zakona zamaknilo za eno leto, je 

slika nekoliko drugačna. Podpira ga 41,1 % 

vprašanih, 28,7 % pa bi na referendumu 

obkrožilo proti. Skoraj tretjina (27,5 %) je 

neopredeljenih. Zakon o vladi podpira 

le 38,7 % vprašanih, nasprotuje pa mu 

33,1 % vprašanih. Dobra četrtina (25,8 %) 

je neopredeljenih. 

Referendumski dan bo 27. novembra. 

Zavrnitveni kvorum dovoljuje večinsko 

zavrnitev referendumskega preverjanja 

zakonov, če tako glasuje vsaj petina vseh 

volivcev, to je 339.066 volivcev. Koalicija 

bo morala velik delež neopredeljenih še 

nagovoriti, če si želi takšnega izida. 

SHUTTERSTOCK 

TRUMP O 

KANDIDATURI 2024 

Nekdanji ameriški predsednik Donald 

Trump (76) je na republikanskem volilnem 

zborovanju v Sioux Cityju v zvezni državi 

Lowa znova namignil, da bi se lahko na 

volitvah leta 2024 ponovno potegoval za 

položaj predsednika ZDA. »Da bo naša 

država uspešna, varna in slavna, bom to 

zelo, zelo, zelo verjetno storil še enkrat 

leta 2024,« je napovedal. 

Trump je v Sioux Cityju nastopil kot 

govornik na prvem od štirih zborovanj v 

podporo republikanskim kandidatom na 

vmesnih volitvah, ki so potekale v torek. 

Trumpova nekdanja višja svetovalka 

Kellyanne Conway (55) je na dogodku v 

Washingtonu dejala, da bo njen nekdanji 

šef kmalu objavil svoje morebitne predsedniške 

načrte. 

NETANJAHU V 

IZRAELU SPET ZMAGAL 

Prejšnji četrtek je državna volilna komisija 

potrdila, da je Benjamin Netanjahu (73) 

s strankami, združenimi v desni blok, 

na torkovih parlamentarnih volitvah v 

parlamentu osvojil večino. Blok dosedanjega 

premierja Jairja Lapida (59) je osvojil 

51 sedežev, desni blok pa 64 – od tega 

Netanjahujeva stranka Likud 32. 

»Imam izkušnje, bil sem že na nekaj 

GROZILI NOVINARKI 

RTV ROSVITI PESEK 

Novinarka in voditeljica Odmevov na 

RTV SLO Rosvita Pesek (57) je objavila 

nekaj grozilnih pisem, ki jih prejema pred 

vsako pomembnejšo oddajo. Kot kaže, 

se tokratna nanašajo na zadnje predsedniško 

predvolilno soočenje, ki je na RTV 

potekalo v četrtek zvečer. 

»Prihajajo. Redno. Že kako desetletje. Obvezno 

pa pred vsako opaznejšo oddajo. 

Prepoznam jih že po pisavi. Včasih kakšno 

Donald Trump (76) je znova namignil, da bo leta 2024 »zelo verjetno« kandidiral za predsednika ZDA.


PREGLED TEDNA 

9 

Benjamin Netanjahu (73) je zmagovalec 

parlamentarnih volitev v Izraelu. 

SHUTTERSTOCK 

volitvah, počakati moramo na končne 

rezultate, vendar se je naša pot, pot 

Likuda, izkazala za pravo in nas približala 

veliki zmagi,« je po objavi rezultatov dejal 

73-letni Netanjahu, ki se bo po 14 mesecih 

v opoziciji očitno vrnil na oblast. Pogovori 

o sestavi nove vlade so se že začeli. 

MINISTRICA ASTA VREČKO 

PRED INTERPELACIJO 

Na nujni seji Odbora za kulturo DZ so 

se opozicijski poslanci SDS-a in NSi-ja 

zavzeli za ohranitev samostojnega Muzeja 

slovenske osamosvojitve, a predlagani 

sklepi SDS-a niso dobili zadostne 

podpore. Nujno sejo Odbora za kulturo 

je sicer sklical SDS, potem ko je ministrica 

za kulturo Asta Vrečko, ki prihaja iz 

vrst Levice, konec oktobra napovedala 

združitev Muzeja slovenske osamosvojitve 

in Muzeja za novejšo zgodovino Slovenije. 

Ministrica za kulturo Asta Vrečko (38) je 

poudarila, da ne namerava ničesar ukiniti, 

ampak združiti Muzej novejše zgodovine 

Slovenije in Muzej slovenske osamosvojitve 

v nov javni zavod. V vladi so po 

njenih besedah prisluhnili argumentom 

stroke glede nepotrebnosti ustanovitve 

nove muzejske institucije, hkrati pa se 

zavedajo pomembnosti trenutka slovenske 

osamosvojitve, zato bodo novi muzej 

okrepili z oddelkom, ki se bo posvečal 

prav času slovenske osamosvojitve. 

Direktor Muzeja slovenske osamosvojitve 

Željko Oset (39) pa samostojen muzej 

osamosvojitve vidi kot »dodaten prostor 

za zagotavljanje poglobljenega stika z 

občinstvom«. Direktorja Muzeja novejše 

zgodovine Slovenije Jožeta Dežmana 

(67) je med drugim zanimalo ime novega 

javnega zavoda in kje bo imel prostore. 

Iz opozicijske stranke NSi, v kateri so na to 

temo sklicali tiskovno konferenco, so že prej 

sporočili, da ne izključujejo vložitve interpelacije 

zoper Asto Vrečko zaradi odločitve 

Ministrstva za kulturo o združitvi Muzeja 

slovenske osamosvojitve in Muzeja za novejšo 

zgodovino Slovenije v nov javni zavod. 

RAZREŠENA DIREKTORJA 

CELJSKE BOLNIŠNICE 

Svet zavoda celjske bolnišnice je v torek 

zaradi zamenjave identitete dveh bolnikov 

razrešil direktorja bolnišnice Aleksandra 

Svetelška in strokovnega direktorja Franca 

Vindišarja. V celjski bolnišnici so septembra 

zamenjali identiteti dveh bolnikov. V 

času zdravljenja je eden od bolnikov umrl, 

zaradi zamenjave identitete pa so bili o 

smrti obveščeni svojci napačnega. Za 

napačno identifikacijo so izvedeli, ko so 

umrlega bolnika že pokopali. 

Izredni strokovni nadzor v bolnišnici je 

pokazal, da je do zamenjave bolnikov prišlo 

v triažnem prostoru urgentnega centra 

celjske bolnišnice, ko sta reševalca ZD 

Sevnica bolnika predala v v njihovo oskrbo. 

Svetelšek in Vindišar sta septembra takratnim 

svetnikom ponudila odstop, vendar ju 

svet zavoda v tedanji sestavi ni izglasoval. 

Ministru za zdravje Danijelu Bešiću 

Loredanu (49) so očitali, da skuša doseči 

Gregor Mlakar/STA 

Svet zavoda celjske bolnišnice je razrešil direktorja 

bolnišnice Aleksandra Svetelška in strokovnega 

direktorja Franca Vindišarja (na fotografiji). 

zamenjavo s političnim pritiskom, saj naj 

bi imel za vodenje celjske bolnišnice svojega 

favorita. Menjavo na vrhu bolnišnice 

se je povezovalo tudi s ponovno uvedbo 

srčne kirurgije po modernem postopku. 

SRBI NA KOSOVEM 

ZAPUŠČAJO 

KOSOVSKE INSTITUCIJE 

Stranka kosovskih Srbov Srbska lista je v 

soboto sklenila, da bo protestno zapustila 

vse kosovske institucije. V nedeljo je v 

severnem delu Kosovske Mitrovice, kjer 

večinoma živijo Srbi, potekal protest, na 

katerem so udeleženci Evropsko unijo 

obtožili, da ne spoštuje bruseljskega sporazuma, 

in pozdravili odločitev o bojkotu 

kosovskih institucij. 

Poslanci Srbske liste so tako danes vrnili 

mandate, predsednik stranke Goran Rakić 

pa je povedal, da bodo Srbi zapustili vse 

politične institucije, skupščino, vlado, 

štiri občine, pravosodne organe, policijo in 

administracijo na Kosovu. V nedeljo je svoje 

uniforme odložilo več kot 300 policistov. 

Srbski predsednik Aleksandar Vučić (52) je 

dogajanje označil za »tektonske spremembe«. 

Vučić je dejal, da bi pri razpletu razmer 

lahko pomembno vlogo odigrale ZDA. Meni, 

da bi morali Američani naročiti misiji zveze 

Nato na Kosovu (KFOR), misiji Združenih 

narodov (UNMIK) in pravosodni misiji EU 

(EULEX), naj namesto albanskih institucij 

skrbijo za varnost na severu Kosova. 

VOLIVCI V FRANKFURTU 

ODPOKLICALI ŽUPANA 

Na nedeljskem referendumu, ki je potekal 

v nemškem Frankfurtu so volivci s 95% 

večino izglasovali odpoklic župana Petra 

Feldmanna (64). Odpoklic je veljaven, ker 

je glasovalo vsaj 30 % občanov, kar je 

predvideni kvorum. 

Odstop Feldmanna sicer zahtevajo skoraj 

vse stranke v mestu, vključno s socialdemokrati, 

ki jim Feldmann pripada, 

vendar med svetniki niso uspeli priti do 

konsenza, zato so se podali na referendum. 

Feldmana na frankfurtskem sodišču 

obravnavajo zaradi suma korupcije, 

meščanom pa se je zameril tudi z različnimi 

spodrsljaji, kot je iztrganje pokala 

iz rok kapetana nogometne ekipe.

ČIVKARIJA 

10 


Mark Boris Andrijanič @MBAndrijanic 

Strateško partnerstvo med Indijo in Slovenijo je 

uradno vzpostavljeno! Poroka. Indija. Ljubezen. 

Čivk tedna 

Fajonka @Fajonka1 

Twitter račun Gibanja Svoboda je prva žrtev 

Golobove vojne napovedi sovražnemu govoru. 

Hja, najprej je treba pomesti pred 

lastnim pragom. 

Mitja Irsic @MitjaIrsic 

Takšne kolumne vas čakajo na "depolitizirani" 

RTV. Novinar se na suho zlaže. Kolega ga pokrije 

s kolumno, kjer se pretvarja, da se ni zlagal in 

še naprej goni lažnivo narativo: "zakomplicirano 

je". In to je bil modus operandi očitno tudi na 

Slovenski tiskovni agenciji. 

Mihael Šuštaršič @SustarsicM 

Moja prva "nedeljska kolumna" na Siolu 

... za profesionalizem v medijih in proti 

ustrahovanju. 

Borut Pahor @BorutPahor 

Predsednik Pahor ob robu #COP27: "Daljši koristen 

pogovor z novo predsednico italijanske vlade 

Giorgio Meloni. Zavzela sva se za nadaljnje odlične 

odnose med sosedama. Ob tem je na moje vprašanje 

glede slovenske manjšine odgovorila, da bo 

njena vlada ohranila naklonjeno stališče." 

Edvard Kadič @EdvardKadic 

Na prehodu za pešce v Ljubljani (ob 11.25 dopoldne) 

naletim na znanega aktivista levih privatizerjev. 

Ko me opazi, potegne ven telefon in me (kot 

prikrito?!) fotografira. Upam, da mu bodo naročniki 

dobro plačali. Izgledal je, kot da že več dni ni ne 

spal in ne jedel. 

Luka Lisjak @llisjak 

Po Valiconovi anketi bi dobil Logar 44 % opredeljenih 

volivcev. V prvem krogu je kotiral okoli 26 %, 

nazadnje pa dobil cca. 34 %, tj. tretjino več. To pomeni, 

da teh 44 % opredeljenih volivcev za Logarja 

pomeni realistično možnost za zmago. 

Robert Šifrer @RobertSifrer 

Slovenija je zelo podobna Iranu. Vlada nam revolucionarna 

garda, "klerokracija" socialistične religije.

71 | 10. NOVEMBER 2022 KARIKATURA 

11 

Kdo bo koga 

BORIS OBLAK

TEMA TEDNA 

12 


Dokument, da je Pirc Musarjeva 

kandidatka tranzicijskega kapitala 

TEO PETROVIČ PRESETNIK 

»Če ne veste, katera kandidatka je odvisna od tranzicijskega 

kapitala, ne veste nič o politiki,« je 8. oktobra na kongresu 

Socialnih demokratov o Nataši Pirc Musar (54) dejal njen 

protikandidat za predsednika republike, Milan Brglez (55). 

Požareport je objavil študijo poslovnega omrežja zakoncev 

Nataše Pirc Musar in Aleša Musarja (57). Po navedbah 

Požareporta gre za tajno študijo, ki naj bi jo naročil 

Robert Golob, ko je njegova stranka oziroma gibanje še 

podpiralo predsedniškega kandidata Socialnih demokratov 

Milana Brgleza, torej pred prvim krogom predsedniških volitev. 

Študija je datirana oktobra 2022, nima pa navedenega avtorja. 

Vabimo vas, da si jo preberete sami, tu pa povzemamo le nekatere 

ključne ugotovitve. 

Kot poudarja sama študija, so podlaga za njeno analizo javno 

dostopne baze podatkov in javno objavljeni poslovni dokumenti. 

Med njenim nastajanjem niso bili dostopni transakcijski 

Bor Slana/STA 

Obširna študija, ki dokazuje, da je premoženje predsedniške kandidatke Nataše Pirc Musar (54) sumljivega izvora.


TEMA TEDNA 

13 

računi analiziranih fizičnih in pravnih 

oseb, prav tako niso bili dostopni 

podatki o njihovi kreditni aktivnosti. 

Celostna analiza bi bila mogoča samo 

ob širši domeni informacij, ki presegajo 

tiste, ki so javnega značaja, posebno 

pa informacij, ki izhajajo iz transakcijskih 

računov. 

Aleš Musar 

EKOSTAR LJUBLJANA d.o.o. 

AULON GMBH 

90,9 % 9,1 % 

100 % 17 % 

Plasmait Project d.o.o. 

AURATUS d.o.o. 

KRAKI IN VOZLIŠČE 

Študija analizira lastniške strukture 

podjetniškega omrežja, primarno gre 

za podjetja v lasti Nataše Pirc Musar, 

njenega moža Aleša Musarja in še dveh 

partnerjev. Najpomembnejše so družbe 

Ruska Dača, Aulon, Auratus, Ag in 

STH Ventures. Nataša Pirc Musar je 

z možem, ki je solastnik Ruske dače v 

okviru nemške družbe Aulon, njena 

solastnica. Aleš Musar je solastnik Auratusa 

ter s H. in K. hkrati tudi družbe 

STH. Poleg tega je Nataša Pirc Musar 

preko Ruske dače solastnica Auratusa. 

Družba STH pa ima v lasti družbo Ag. 

V tej kompleksni shemi je STH centralno 

vozlišče, ki povezuje vse omenjene 

posameznike. Vpletena pa je tudi Republika 

Slovenija, saj je 49% lastnik 

družbe STH Ventures. 

V študiji so podrobneje opisani 

prevzemi podjetij, spreminjanje njihove 

lastniške strukture in sredstva za 

prevzeme, a zaradi nedostopnosti podatkov 

navedbe niso potrjene. V študiji 

je veliko sklepanja oziroma ugibanja, a 

vseeno se postavlja zanimiva teza, ki bi 

jo bilo treba podrobneje preučiti: »Ali je 

Nataša Pirc Musar del lastniške strukture 

z neobičajnim izvorom kapitala?« 

NEOBIČAJNE PRAKSE 

Študija trdi, da v omrežju obstajajo številne 

neobičajne prakse. Šlo naj bi za 

prikrivanje lastniške strukture, menjavanje 

lastniških deležev med povezanimi 

osebami, usklajeno delovanje, pri 

katerem obstaja konflikt interesov, zlorabo 

privatizacijskih skladov v BiH, uporabo 

vzvodov iz davčnih oaz in držav z 

izrazitim prikrivanjem denarnih tokov 

z uporabo fiduciarnih računov. 

V študiji se odpira nekaj zanimivih 

vprašanj. Zakaj je lastništvo Ruske dače 

Aleša Musarja posredno, preko podjetja 

85,4 % 14,6 % 

RUSKA DAČA d.o.o. 

40 % 33,3 % 28,8 % 

Nataša Pirc Musar 

STH VENTURES, DRUŽBA 

Unafarm d.o.o. 

Visionect d.o.o. 

8 % 

WEBER MARINE d.o.o. 

Shema podjetij, nekakšne hobotnice premoženja družine Nataše Pirc Musar. 

Združenje ponudnikov 

Bojan Požar: 

»Analiza, ki obsega 

21 strani, 

argumentirano 

razkriva, da 

premoženje NPM 

nima ›običajnega in 

znanega‹ izvora, kar je 

za nekoga, ki kandidira 

za predsednico 

(predsednika) republike, 

praktično uničujoče.« 

v Nemčiji? Zakaj je Ruska dača po 

lastniški liniji povezana s poslovno 

neaktivnim podjetjem v Londonu 

(v Musarjevi lasti)? 

Poslovno neaktivna podjetja 

se namreč lahko uporablja tudi 

samo za odpiranje transakcijskih 

računov, s pomočjo katerih se lahko vršijo 

kompleksne denarne transakcije za 

prikrivanje pravih virov. Vse to naj bi 

bile okoliščine, ki kličejo po preverjanju 

denarnih tokov. 

Bor Slana/STA 

SLAMNATI LASTNIK 

V tej zmešnjavi neobičajnih praks, 

nepreverjenih denarnih tokov in 

netransparentnih lastniških struktur 

smo lahko upravičeno zmedeni, vendar 

je pomembna naslednja ugotovitev: 

»Glede na globino omrežja in preplet 

lastniških deležev ni mogoče, da Nataša 

Pirc Musar ne bi bila seznanjena s poslovanjem 

podjetij, ki jih ima posredno ali 

neposredno v lasti, če pa je temu tako, 

sta možni samo dve pojasnili: Nataša 

Pirc Musar deluje v nasprotju s pravili 

dobrega gospodarja ali Nataša Pirc Musar 

igra vlogo slamnatega lastnika.« 

Kontekst naj bi bil še toliko bolj neobičajen, 

ker Nataša Pirc Musar kandidira 

za predsednico države, hkrati pa je 

posredna solastnica podjetij, v katerih 

ima država kapitalsko udeležbo.

TEMA TEDNA 

14 

Komentar uredništva 

Slovenska levica je 

kampanjo gradila 

na trditvi, da je 

Pirc Musarjeva 

kandidatka 

tranzicijskega 

kapitala 

»Analiza, ki obsega 21 strani, 

argumentirano razkriva, da premoženje 

Nataše Pirc Musar nima ›običajnega 

in znanega izvora‹, kar je za nekoga, ki 

kandidira za predsednico (predsednika) 

republike, praktično uničujoče,« piše 

Bojan Požar v uvodu svojega članka. In 

prav ima, nekdo s takšnim nahrbtnikom 

bi v zahodnih demokracijah težko postal 

predsednik republike. 

Razen če seveda stoodstotno 

verjamemo Nataši Pirc Musar, ki je 

pred tedni v Tarči, kjer so narisali 

podobno hobotnico podjetij v lasti 

zakoncev Musar, dejala, da se z možem 

o poslih ne pogovarjata, temveč se 

zvečer raje pogovarjata, kam bosta šla 

v gledališče, ter da z možem vse davke 

plačujeta v Sloveniji. 

Morda res, čeprav je težko verjeti, 

da se, podjetna in ambiciozna, za 

moževe posle ne zanima. Navsezadnje 

je v nekaterih podjetjih deležnica tudi 

sama. Zanimivo je, da se sedaj v njen 

bran postavljajo ravno mediji, ki so tezo 

o kandidatki tranzicijskega kapitala pred 

prvim krogom širili. 

Požar pravi, da naj bi dokument za 

potrebe volilne kampanje pripravili Golobovi, 

kar se, glede na to, da so ravno 

levi politiki in mediji Pirc Musarjevo v 

prvem krogu označevali za kandidatko 

tranzicijskega kapitala ter zakoncema 

očitali poslovanje iz davčnih oaz, zdi 

zelo verjetno, a je karkoli praktično nemogoče 

dokazati. Jasno je, da politični 

akterji avtorstva ne bodo nikoli priznali, 

tudi če bi dokument napisali sami. 

Kakorkoli, kdo je naročil študijo, 

komu bo koristila, konec koncev niti ni 

važno. Čeprav vsebuje veliko domnev, 

ki jih bo treba natančneje preveriti, odpira 

tudi pomembna vprašanja. Vprašanja, 

na katera bo morala Nataša Pirc 

Musar kot kandidatka za predsednico 

države, ki izpostavlja pomen moralne 

avtoritete, vsekakor jasno odgovoriti in 

se do njih opredeliti. 

 


Logar je predstavnik 

nove generacije, 

Pirc Musarjeva pa 

novega razreda 

Žiga Turk v svoji sobotni kolumni na Siolu piše o dveh 

različnih perspektivah, ki ju ponujata predsedniška 

kandidata Anže Logar in Nataša Pirc Musar. 

Uvodoma zapiše, da imamo v 

slovenski politiki dve trajnostni 

temi – partizane in 

domobrance ter Janšo in 

Kučana. »Ko je na enem ali drugem 

polu treba preusmeriti pozornost od 

neprijetnih zadev, ko je treba poenotiti 

prepirljive frakcije ali pa ko je treba 

razpihati ljudske strasti, politiki govorijo 

o tem. Nič drugače ni na prihajajočih 

predsedniških volitvah. No, je 

drugače. Na pol. Na ti karti igra Nataša 

Pirc Musar, ne pa tudi Anže Logar.« 

V nadaljevanju zapiše: »Spomenik 

žrtvam vseh vojn je kraj, ki Slovence 

glede polpretekle zgodovine še najmanj 

razdvaja. Verjetno tudi zato, 

ker govori samo o žrtvah vojne, ne pa 

tudi revolucije, in na tistih dveh betonskih 

ploščah ne piše nič in z nič 

se vsi nekako strinjajo. Bloka sta dva, 

a trpita drug drugega. To ni majhna 

stvar. Da tisti spomenik imamo, je 

zasluga dozdajšnjega predsednika.« 

Na dan spomina na mrtve se je 

kandidat Logar udeležil polaganja 

venca pri spomeniku žrtvam vseh 

vojn na Kongresnem trgu, protikandidatka 

pa slovesnosti na Sv. Urhu. 

Do morebitne prve predsednice Slovenije 

je Turk precej kritičen, čeprav 

mu je všeč, »da je za EU, za Nato, da 

trdno podpira Ukrajino ... Vsaj glede 

tega smo lahko brez skrbi. Menda je 

tudi za kapitalizem.« 

A kljub temu poudarja: » Če bo 

zmagal Logar, bo to za slovensko politiko, 

še posebej pa za desno sredino, 

velikanski premik. Logar, ne Janša, bo 

UREDNIŠTVO 

prvi človek desne sredine, doma in v 

tujini, tudi če bo deponiral člansko izkaznico. 

Logar lahko dokaže, da je prava 

pot desne sredine proti sredini in ne 

v še več, še bolj desne skrajnosti. Anže 

Logar je predstavnik nove generacije. 

Nataša Pirc Musar je predstavnica novega 

razreda.« 

Aleš Štrancar: 

Putinizacija Slovenije 

Znanstvenik dr. Aleš Štrancar 

je za Domovino povedal, da glas za 

Musarjevo ali neudeležba na nedeljskih 

predsedniških volitvah pomeni popolno 

oblast v rokah slovenskih tajkunov in 

oligarhov: »Po 32 letih bomo s kontrolo 

vseh funkcij države iz enega centra 

dobili enopartijski fašistični sistem in 

popolno putinizacijo Slovenije.« 

Glas za Musarjevo pomeni po mnenju 

ajdovskega podjetnika soglasje za 

vso dosedanjo tajkunizacijo in nadaljnjo 

krajo slovenskega premoženja ter 

polnjenje bančnih računov v davčnih 

oazah. In s tem tudi za nadaljnje siromašenje 

večine upokojencev, zaposlenih, 

obrtnikov, kmetov. 

Štrancar poudarja: »Glas za Musarjevo 

pomeni izgubo možnosti dobrih služb 

za sposobne študente. Zaposliti se bodo 

morali v tajkunskih podjetjih za mizerne 

delovne pogoje ali bežati v tujino. Posledice 

bodo hude in nepopravljive.«


TEMA TEDNA 

15 

Logar in Pirc Musarjeva 

o Jankoviću, Golobu in Janši 

V prvem soočenju slovenskih televizij pred drugim krogom predsedniških volitev 

sta se pomerila kandidata Nataša Pirc Musar (54) in Anže Logar (46). Tokrat je šlo 

za precej pogovorno oddajo, v kateri so bile teme narodna sprava, investicije 

v Slovensko vojsko, trenutne razmere, kriza z energenti in vladni ukrepi. 

UREDNIŠTVO 

Zanimiv je bil predvsem zadnji 

del soočenja, v katerem sta se 

morala oba kandidata opredeliti 

do izjav Roberta Goloba in 

Janeza Janše ter Zorana Jankovića na 

komemoraciji na Sv. Urhu in do zapiranja 

Muzeja slovenske osamosvojitve. 

Pirc Musarjeva se je skušala oddaljiti 

od Golobovih in Jankovićevih izjav, 

a ji to ni šlo najbolje, Logar pa je jasno 

odbil napade, da sam ne pripomore k 

pomirjanju vzdušja v politiki. 

Kandidata sta se na soočenju prvič 

zares spopadla, ko je debata nanesla na 

Logarjeve izkušnje v zunanji politiki. 

Pirc Musarjeva ga je namreč obtožila, 

da je Slovenijo odmikal od jedrne Evrope 

in jo bližal Višegrajski skupini. »To 

niso moje vrednote. Slovenija mora biti 

v jedrni Evropi, med državami, ki verjamejo 

v človekove pravice, solidarnost 

in ustavne vrednote,« je dejala. 

Logar je odvrnil, da je sam največji 

zagovornik združene Evropske unije in 

Slovenije v njenem jedru. »Govoriti, da 

bi se radi priključili jedru, je pomanjševanje 

Slovenije, saj tam že smo. V mojem 

mandatu se nismo oddaljevali od jedra, 

Pirc Musarjevo moti, 

da se pri osamosvojitvi 

poveličuje le Janšo. 

Logar pravi, da smo 

edini, ki se sprašujemo, 

ali postaviti spomenik 

svoji osamosvojitvi. 

kaj šele, da bi se priključili kakšni drugi 

neformalni skupnosti. Slovenija je krepila 

srednjeevropsko vez, mediteransko 

vez, krepila strateška partnerstva s 

Francijo, Nemčijo, Italijo. Z madžarskim 

zunanjim ministrom sem se srečal bistveno 

manjkrat kot z avstrijskim, italijanskim 

ali francoskim,« je dejal. 

Oba kandidata sta si edina, da je 

pred nami čas, ki je poln izzivov. Glede 

draginje v Sloveniji sta prepričana, 

da je Golobova vlada hitro reagirala z 

draginjskim dodatkom za najrevnejše, 

a je morda malce prepočasi pomagala 

gospodarstvu. 

PRIMORSKI 

TEMPERAMENT 

V soočenju so predvajali izjavi prvakov 

dveh največjih strank po prvem krogu 

predsedniških volitev: najprej izjavo 

premiera Roberta Goloba, da ne bodo 

dovolili, da zmaga kandidat SDS, saj 

bi nas to vrnilo v mračne čase, nato pa 

Janševo, da bo drugi krog spopad slovenske 

osamosvojitve in ustavnosti z 

vrednotami davčnih oaz. 

Pirc Musarjeva je glede Golobove 

izjave dejala, da sama zagotovo ne bi 

uporabila takšnega besednjaka, a da 

je Goloba najbrž premagal njegov primorski 

temperament. Bolj jo je zaskrbela 

Janševa izjava. 

»Ne strinjam se z izjavami obeh prvakov 

in tudi ne z oceno, da nestrpnost 

prihaja samo z enega pola. Nestrpnost 

v slovenski družbi je dokaj enakomerno 

razporejena med oba politična pola. 

foto 

Zajem slike MMC RTV Slovenija

TEMA TEDNA 

16 


Zajem slike MMC RTV Slovenija 

Zavzel se bom, da se politika usede 

skupaj in se zaveže k strpnemu dialogu,« 

je dejal Logar. 

Pirc Musarjeva ga je obtožila, da ko 

še ni bil predsedniški kandidat, praktično 

nikoli ni opozarjal na grob govor 

njegovih strankarskih kolegov in predsednika 

njegove stranke Janeza Janše. 

Logar je protikandidatki odvrnil, da 

se poznata samo štiri mesece in da ne 

pozna njegovih ravnanj in izjav pred 

tem. Sam znotraj svojega kroga že 23 let 

opozarja na iste stvari. Ob tem je poudaril, 

da bo naredil vse, kar je v njegovi 

moči, da do takih izjav ne bo prihajalo. 

Pirc Musarjeva se je ob tem pošalila, 

da »če mu bo to uspelo tudi znotraj 

stranke SDS, mu bo kot predsednica republike 

podelila odlikovanje«. 

Voditeljica Rosvita Pesek (57) je oba 

kandidata povprašala tudi o izjavi ljubljanskega 

župana Zorana Jankovića, 

izrečeni na spominski slovesnosti na 

Sv. Urhu pri Ljubljani. 

JANKOVIĆEV GOVOR 

Pirc Musarjeva ne bi povedala vsebine 

s takim žarom, a se z njegovo vsebino 

strinja. 

Logar je glede Jankovičeve izjave 

dejal, da kaj takega ni izrekel prvič, saj 

je isto povedal tudi nekaj dni prej, ko 

je potekala komemoracija pri spomeniku 

na Žalah. To, kar si je dovolil gospod 

Janković, je po njegovem zmotilo 

tudi nekatere partijske šefe, ki so bili 

na komemoraciji. 

Nekdanji predsednik vlade Lojze 

Peterle (74) je kandidatoma v oddaji Intervju 

postavil vprašanje glede vrednot 

osamosvojitve. Muzej osamosvojitve 

bo aktualna vlada namreč pripojila 

Muzeju novejše zgodovine. 

»Kar se tiče osamosvojitvene vojne, 

je to nedvomno del naše novejše zgodovine 

in zaradi tega imamo danes samostojno 

domovino Slovenijo. Vsa pohvala 

mora iti osamosvojiteljem. To, kar me 

kot državljanko moti, pa je, da se tudi 

osamosvojitvena vojna uporablja za polarizacijo 

med levimi in desnimi. Težko 

sprejemam, da se znotraj politike neko 

verodostojnost daje samo g. Janši in njegovim 

sopotnikom pri obrambnem delu 

osamosvajanja Slovenije, pozablja pa se, 

kako je politika na čelu z g. Kučanom garala 

v političnem dialogu za samostojnost,« 

se je odzvala Pirc Musarjeva. 

Prepričana je, da mora stroka ugotoviti, 

kako naj obeležimo osamosvojitveno 

vojno. 

»Zame je osamosvojitvena vojna 

nekaj najbolj svetega, mi smo dobili 

svojo državo, jaz vem, da sem šel s svojo 

mamo volit na prvih volitvah, tudi 

če nisem imel volilne pravice, zato da 

sem videl, kakšen je volilni listič, kako 

se obkroži in kako se ga vrže v skrinjico. 

Zame je bil to izjemen dogodek, 

zato cenim vsakega in vse, ki so prispevali 

k osamosvojitvi,« pa je povedal 

Logar in dodal, da smo verjetno ena 

redkih držav, v kateri se sprašujemo, 

ali bomo posebej poudarili in postavili 

spomenik svoji državi. 

 


Jalovi napadi Pirc Musarjeve, 

Logar ohranil mirne živce 

Ob seriji manjših je v četrtek vendarle 

sledilo prvo večje soočenje preostalih 

kandidatov za predsednika republike. 

Iz pogovora, ki ga je večinoma spretno 

krmarila Rosvita Pesek, je bilo jasno, 

kdo je v prednosti in kdo napada zaradi 

zaostanka. Medtem ko se Anže Logar z 

Natašo Pirc Musar praktično ni ukvarjal, 

vsaj ne v negativnem smislu, je ta v 

pogovor vedno znova vlekla Logarjevo 

strankarsko preteklost in ga povezovala z 

SDS in Janezom Janšo. S tem je skušala pri 

gledalcih zbuditi negativno čustveno reakcijo 

na podlagi silovito kritiziranih dveh 

let Janševe vlade, a bolj kot ne neuspešno. 

Logar se je spretno izmikal, ne da bi vračal 

napade, in v neki točki je Pirc Musarjevo 

celo pripeljal do obljube, da ga bo za 

njegovo pomiritveno držo znotraj stranke 

SDS odlikovala z državnim odlikovanjem. 

Za kaj takega mora seveda najprej 

zmagati in soočenje na TV Slovenija kaže, 

da to morda ne bo tako preprosto, kot so ji 

v primeru uvrstitve v drugi krog že vnaprej 

pripisali nekateri javnomnenjski voditelji 

in mediji, večinoma z leve politične hemisfere. 

Pomenljivo je tudi, da v javnosti ni še 

nobene javnomnenjske raziskave o razmerjih 

med tekmecema v drugem krogu. 

Vse to nakazuje, da strategom levice 

scenarij »premagati mračne sile« ne gre 

od rok tako, kot so načrtovali, in da bodo 

očitno zelo težko prikrili dve vse bolj očitni 

dejstvi: da Anže Logar ni Janez Janša in 

da v drugem krogu predsedniških volitev 

ni na izbiro levosredinskega kandidata.


TEMA TEDNA 

17 

Najuspešnejši politik Logar, 

najmanj uspešni osmoljenci 

iz koalicijskih vrst 

ROK ČAKŠ 

Relativni zmagovalec prvega kroga predsedniških volitev 

je po oceni poznavalcev politike, sodelujočih v našem mesečnem 

ocenjevanju uspešnosti delovanja politikov, že tretji mesec zapored 

najuspešnejši politik v državi. 

Najmanj uspešen pa je tokrat 

predsedniški kandidat koalicijskih 

strank, ki je, skupaj 

s podpornikoma Golobom in 

Fajonovo, doživel veliko razočaranje v 

prvem krogu predsedniških volitev. 

Našo lestvico najuspešnejših in najmanj 

uspešnih politikov meseca so pričakovano 

krojile predsedniške volitve. 

V Domovininem projektu ocenjevanja 

uspešnosti političnega 

delovanja slovenskih politikov s poznavalci 

domače politične scene ne 

presojamo zgolj političnega delovanja 

v obče dobro. Bolj kot to nas zanima 

obvladovanje politične obrti. 

To pomeni, ali so politiki v opazovanem 

obdobju delali koristne poteze 

zase in za stranko. So izkoristili ponujene 

priložnosti? So se znali izogniti 

pastem in v zanje neugodnih 

razmerah minimizirati škodo? So 

znali ustrezno nagovoriti javnost ali 

molčati v trenutkih, ko je to politično 

najbolj smotrno? 

Sodelujoči poznavalci politike 

so Luka Lisjak Gabrijelčič, dr. Žiga 

Turk, dr. Matevž Tomšič, dr. Matej 

Lahovnik, Tino Mamić, Igor Vovk, 

Martin Nahtigal, Aljuš Pertinač, 

Alen Salihović, Sašo Ornik, Bojan 

Požar in Rok Čakš. 

Štiriintrideset odstotkov glasov in 

zmaga v prvem krogu predsedniških 

volitev je bila dovolj za najvišjo povprečno 

oceno uspešnosti Anžeta Logarja že 

tretji mesec zapored. Še sveža javnomnenjska 

raziskava Valicona, ki jo je objavila 

RTV Slovenija, sicer kaže, da ima 

5,00 

4,50 

4,00 

3,50 

3,00 

2,50 

2,00 

1,50 

1,00 

0,50 

0,00 

3,62 3,55 3,58 

nov.21 

Mesečna ocena uspešnosti delovanja vlade 

s strani političnih analitikov (2021, 2022) 

dec.21 

jan.22 

4,46 

feb.22 

3,92 

Janševa vlada 

mar.22 

3,27 3,33 

apr.22 

maj.22 

2,25 2,25 

jun.22 

Golobova vlada 

jul. in avg.22 

2,00 

sep.22 

2,45 

okt.22 

pred drugim krogom rahlo prednost (55: 

45) Nataša Pirc Musar (54), tokrat tretja 

na naši lestvici uspešnosti. 

Vmes se je vrinil zgolj odhajajoči 

predsednik republike Borut Pahor (59), 

ki je radikalnejši del socialdemokratske 

scene vznemiril z napovedjo ponovne 

aktivacije znotraj stranke, ki jo je nekoč 

uspešno vodil. Prav to se zdi Bojanu Požarju 

najbolj zanimiva politična poteza 

te dni, saj »politiki takšnega kova, kot je 

Pahor, nič ne rečejo ali storijo brez načrta, 

brez nekega ozadja. Zato tudi takšna 

panika pri radikalcih znotraj SD.« 

Priljubljenemu predsedniku republike 

sledita še dva sicer izpadla kandidata 

za predsedniški stolček, ki s 

pridobljenimi odstotki nikakor nista 

razočarala. Tako Vladimir Prebilič kot 

Sabina Senčar sta z minulih volitev 

odnesla politični kapital, ki ga bosta 

vnovčila ob kakšni drugi priložnosti. 

»Ocene politikov so zaznamovale 

predsedniške volitve. Med zmagovalci 

so oba uvrščena v drugi krog in Janez 

Janša, ker zaenkrat še ni hote ali nehote 

torpediral predsedniške kandidature 

Anžeta Logarja,« svoj pogled 

na razmerja pojasnjuje voditelj oddaje 

Faktor na TV3, Aljuš Pertinač.

TEMA TEDNA 

18 


Najuspešnejši politiki - oktober 2022 

Anže Logar 

4,50 

Borut Pahor 

4,33 

Nataša Pirc Musar 

4,17 

Vladimir Prebilič 

3,83 

Sabina Senčar 

3,83 

Janez Janša 

3,33 

(Ne)uspešnost delovanja politikov 

so sodelujoči ocenjevali po petstopenjski 

lestvici (1 – zelo neuspešen, 

2 – bolj neuspešen, 3 – niti uspešen 

niti neuspešen, 4 – bolj uspešen, 5 – 

zelo uspešen). 

Med deset najuspešnejših so 

se uvrstili politiki z najvišjimi 

povprečnimi ocenami, med deset 

najmanj uspešnih pa politiki z 

najnižjimi povprečnimi ocenami. 

Sodelujoči so tokrat sicer ocenjevali 

35 bolj izpostavljenih politikov v poletnem 

obdobju. 

Matej Tonin 

Zoran Stevanović 

Jernej Vrtovec 

Jožef Horvat 

Novinar Radia Ognjišče, Alen Salihović, 

pri predsedniku Borutu Pahorju 

opaža, da kljub temu da se mu izteka 

mandat, tega navzven ne kaže: »Še 

vedno je zelo aktiven, prav tako pa se 

ne vtika v politiko.« 

Drugače je, nadaljuje Salihović, pri 

stricih in tetah iz ozadja, ki so te dni 

zaradi podpore favorizirani predsedniški 

kandidatki Nataši Pirc Musar 

vse glasnejši. 

»Zanimivo je, kako se je ta kampanja 

od začetka spreminjala in kako po 

3,18 

3,17 

3,08 

3,08 

svoje bizarna je postala z iskanjem razlogov, 

da je sedaj to skupna leva kandidatka. 

A ni funkcija predsednika biti 

za leve in desne, črne in rdeče? Predsedniška 

kandidatka je s tem, da se je 1. 

novembra poklonila zgolj zmagovalni 

strani bratomorne vojne, že nakazala, 

kam jo bo vodila pot, če pride v predsedniško 

palačo,« ocenjuje. 

Kot pravi v nadaljevaju, sta si Anže 

Logar in Nataša Pirc Musar zaslužila 

najvišjo oceno preprosto zato, ker jima 

je uspel preboj v drugi krog, »čeprav bi 

Anže Logar 

najuspešnejši politik 

meseca oktobra 2022 

Klemen LAJEVEC 

lahko Pirc Musarjevi dali nižjo oceno 

zaradi poslov, ki so prišli na dan. Ampako 

tem naj sodijo volivci.« Zanj pri 

visoki oceni ostajata tudi Janez Cigler 

Kralj, ki je z držo za življenje v prvem 

krogu zdržal in uspel vrednote ponesti 

širše, in Vladimir Prebilič, ki je iz kampanje 

iztržil največ. Nabral si je dober 

potencial za lokalne volitve. 

PORAŽENA 

KOALICIJSKA KANDIDATA 

Če je premier Golob še pred meseci kraljeval 

kot najuspešnejši politik našega 

ocenjevanja, je zdaj že drugi mesec zapored 

med deseterico najmanj uspešnih. 

Tam je že dolgo njegova koalicijska 

partnerka Tanja Fajon, slabše od 

obeh koalicijskih predsednikov pa sta 

jo odnesla le še koalicijska predsedniška 

kandidata Milan Brglez in Miha Kordiš. 

»Med poraženci izstopajo notranja 

ministrica (dogajanje na meji), Tanja 

Fajon in Milan Brglez. Posebej slednji 

je svojo kandidaturo pritlehno izkoristil 

za brezplačno kampanjo za nosilca 

skupne liste Gibanja Svoboda in SD na 

naslednjih evropskih volitvah,« opozarja 

Aljuš Pertinač. 

Tudi dr. Matevž Tomšič poudarja, 

da je največji poraženec oktobra zagotovo 

Milan Brglez, skupaj z njim pa tudi 

obe vodji strank, ki sta ga predlagali, tj. 

Robert Golob in Tanja Fajon. 

Alen Salihović pravi, da gre nižja 

ocena razumljivo Mihi Kordišu: 

»Vladna stranka je pristala na repu, 

upam, da jim to kaj pove.« Tudi zanj 

je Milan Brglez največji »osmojenec« 

teh volitev. 

Bojan Požar pri predsedniku vlade 

opaža zanimivo početje: »Ko ga javno


TEMA TEDNA 

19 

Najmanj uspešni politiki - oktober 2022 

Milan Brglez 

Miha Kordiš 

Tanja Fajon 

Robert Golob 

Emilija Stojemanova Duh 

Mojca Pašek Šetinc 

Tatjana Bobnar 

Matej Tašner Vatovec 

Dominika Švarc Pipan 

Asta Vrečko 

Urška Klakočar Zupančič 

močno polomi, kot tokrat z agresivno 

izjavo v oddaji 24ur zvečer, kar je 

praktično že sovražni govor, ki postaja 

Golobov najglasnejši zvočnik, se Golob 

povsem umakne iz javnosti, do nadaljnjega 

dobesedno izgine, izpuhti.« 

DELO GOLOBOVE VLADE 

Nasprotno od ljudstva v anketah, ki je 

zadnji mesec delo vlade Roberta Goloba 

ocenilo slabše kot poprej, so sodelujoči 

poznavalci politike Golobovi ekipi podelili 

do sedaj najvišjo povprečno oceno. 

»Vlada zaenkrat kljub zaostrenim 

zunanjim in notranjim okoliščinam 

pluje relativno mirno in brez posebnih 

pretresov,« je svojo srednjo oceno obrazložil 

Aljuš Pertinač. 

Še bolje od njega jo je ocenil Sašo 

Ornik: »Golobova vlada za zdaj precej 

uspešno sanira posledice gospodarskih 

pretresov, ki jih povzroča spopad 

med Rusijo in Zahodom. Bržkone zaradi 

vpliva Levice je najprej poskrbela 

za del državljanov, nekoliko pa zamuja 

s pomočjo gospodarstvu, a dejstvo je, 

da to pripravlja.« 

Poudarja, da se je treba ob tem 

zavedati, da so možnosti vlade omejene 

in da bo v tej zimi njen najboljši 

zaveznik bržkone toplo vreme. »Če bo 

1,42 

1,58 

2,00 

2,00 

2,08 

2,17 

2,17 

2,17 

2,17 

2,25 

2,25 

zelo mrzlo, če se bo vojna v Ukrajini 

zaostrila in ne bo več ruskih resursov, 

nas čakajo slabi časi, ki jih nobena 

vlada ne more preživeti brez izgub in 

tudi Golobova jih ne bo. Inflacija, višja 

brezposelnost, recesija, vse to že zdaj 

trka na vrata ne le v Sloveniji, ampak 

po vsej Evropi.« 

Drugi so bolj kritični. 

»Čeprav tega v medijih seveda ni 

mogoče opaziti, se vlada še vedno, kljub 

prihajajoči krizi, ukvarja z brutalnim 

Daniel Novakovič/STA 

Milan Brglez 

najmanj uspešen politik 

meseca oktobra 2022 

in brezkompromisnim kadrovanjem, 

pri katerem mandati ne veljajo nič več, 

veljajo pa predvsem ideološki kriteriji 

in prijateljsko-družinske povezave,« na 

v osrednjih medijih zamolčano početje 

opozarja Bojan Požar. »Za lansiranje 

uspehov vlade, pa, neverjetno, vladni 

piarovci uporabljajo celo rezanje fotografij 

iz Bruslja ali pa kar rezultate 

prejšnje, Janševe, vlade, ki jih nonšalatno 

plasirajo kot svoje,« dodaja. 

Alenu Salihoviću se zdi, da vlada 

razen tega, da kadruje in zamenjuje vse 

po spisku, ne dela prav veliko. »Tudi 

ukrepe zoper draginjo dobivamo šele v 

času, ko draginjo občutimo, pri čemer 

vsi ukrepi še sploh niso sprejeti. Sicer 

pa vladi nisem dal negativne ocene 

zato, ker neke zadeve vseeno pelje naprej, 

tudi na mednarodnem področju.« 

Da je reševanje realnih težav 

popolnoma v ozadju, izpostavlja 

tudi Martin Nahtigal. »V ospredju je 

ideološka vojna, prerivanje za vpliv 

v državnih podjetjih in obsežen PR. 

Človek bi pričakoval več od izganjanja 

politike in »strokovnjakov«, ki so nam 

jih obljubljali.« 

Dr. Žiga Turk ocenjuje, da ostri 

napadi na Janšo in SDS kažejo, da se 

koalicija trudi preusmeriti pozornost 

od svojih nedosežkov na trajnostnega 

sovražnika: »Če bi imela sama občutek, 

da dela dobro, jim tega ne bi bilo treba.« 

Tino Mamić pa dodaja, da se kriza 

poglablja, vlada pa se ukvarja 

sama s sabo.

AKTUALNO 

20 


Koliko bo Golobov kadrovski cunami 

stal slovenske davkoplačevalce 

LUKA SVETINA 

Predsednik vlade Robert Golob je v zadnjih tednih odpihnil številne 

direktorje vidnih državnih energetskih družb, prosta mesta pa so 

rezervirana za premierjeve osebne prijatelje. V Svobodi niso preživeli 

niti odgovorni uredniki v državnih medijih, bodo pa vsaj pošteno 

zaslužili – Gerič in Jančič do odškodnin v višini blizu 50 tisoč evrov. 

Predsednik vlade Robert Golob je 

bil v predvolilnih soočenjih pred 

prepričljivo zmago na državnozborskih 

volitvah zelo jasen v 

svojih napovedih, da bodo kadri prejšnje 

vlade ob službo, ker da so nestrokovni in 

nekompetentni. Njegovo divje kadrovanje 

v državnih podjetjih, zlasti tistih, povezanih 

z energetiko, zato za poznavalce 

ni nobeno presenečenje, zaradi načina, 

na katerega so se tega lotili v Gibanju 

Svoboda, pa je vendarle marsikdo privzdignil 

obrvi. Če je tretja Janševa vlada 

povečini čakala, da so se direktorjem na 

vplivnih položajih mandati iztekli, so šli 

Svobodnjaki v neposredne razrešitve. 

Spomnimo, tudi Roberta Goloba nadzorniki 

na GEN-I-ju, ki jih je postavila desnosredinska 

vlada, niso razrešili, temveč 

mu preprosto niso podaljšali mandata. 

Vprašanje je tudi, kako strokovni so v 

resnici kadri, ki zdaj prihajajo, saj gre v 

več primerih za Golobove tesne prijatelje. 

Golob, ki preko svojega 

šefa SDH Žiga Debeljaka 

že uspešno obvladuje 

državna energetska 

podjetja, je za svoj odhod 

z GEN-I-ja večkrat 

krivil predsednika SDS 

Janeza Janšo, a v dobro 

obveščenih krogih je že 

dlje časa znano, da je bil 

Golob trn v peti 

Blažu Košoroku. 

Fotomontaža CITRUS 

POŠTA SLOVENIJE 

Če je nekatere menjave na čelu državnih 

podjetij na desni težko braniti, denimo 

primer zdaj že bivšega direktorja 

Pošte Slovenije Tomaža Kokota, ki se 

je na ta položaj zavihtel brez resnejših 

predhodnih vodstvenih izkušenj (nedavno 

ga je nasledil Marko Cegnar), 

pa so bolj sporne menjave v energetiki. 

Golob, ki preko svojega šefa SDH Žiga 

Debeljaka že uspešno obvladuje državna 

energetska podjetja, je za svoj odhod 

z GEN-I-ja večkrat krivil predsednika 

SDS Janeza Janšo, a v dobro obveščenih 

krogih je že dlje časa znano, da je 

bil Golob trn v peti Blažu Košoroku, ki 

je poskušal pretrgati zapleteno mrežo 

vzajemnih nadzornikov, s katerimi se 

je Golob vrsto let držal na čelu na pol 

sprivatiziranega podjetja. Košorok je 

letos aprila sicer sam postal direktor 

krovne družbe v okviru GEN. 

Kot je že tedne napovedoval časnik 

Finance, so nadzorniki lastnika polovice 

nuklearke, hidroelektrarn na spodnji 

Savi in ključnega lastnika GEN-I, vodi 

jih Žiga Debeljak, za Košorokovega naslednika 

izbrali dobrega prijatelja premierja 

Goloba Dejana Paravana, s katerim 

sodelujeta najmanj od leta 2004, 

ko sta bila zaposlena v družbi Istrabenz 

energetski sistemi, ki se je pozneje razvila 

v GEN-I. Kot še poročajo Finance, je 

Paravan vodil dobavo električne energije, 

bil je tudi direktor strateškega inoviranja 

s ciljem razvoja novih energetskih 

storitev in produktov zelenega prehoda 

v energetiki. Takšno rešitev težav 

v energetiki še danes vidi predsednik 

vlade. Paravan se je sicer po odločitvi 

upravnega sodišča letos februarja vrnil 

v upravo GEN-I-ja, od koder so ga razrešili 

upravljalci, zvesti prejšnji vladi.

71 | 10. NOVEMBER 2022 AKTUALNO 

21 

Golobov osebni prijatelj, 

pravzaprav kar poročna 

priča, Tomaž Štokelj, 

prihaja tudi na čelo 

Holdinga slovenske 

elektrarne (HSE). 

Nadzorni svet, ki ga 

vodi Nevenka Hrovatin, 

je sicer spremembe 

v upravi zaustavil za 

mesec dni, da bi v tem 

času »po črki zakona« 

izpeljali uradni 

kadrovski postopek. 

GOLOBOVA 

POROČNA PRIČA 

Košorok sicer s čela GEN Energije ne odhaja 

praznik rok; kot je javno pojasnil, 

mu pripada šestmesečna odpravnina 

v skupni višini 102 tisoč evrov bruto, 

kar znese približno 41 tisoč evrov neto. 

Košorokovo razrešitev na željo Goloba 

bodo seveda pokrili slovenski davkoplačevalci. 

Golobov osebni prijatelj, pravzaprav 

kar poročna priča, Tomaž Štokelj, 

prihaja tudi na čelo Holdinga slovenske 

elektrarne (HSE). Nadzorni svet, ki ga 

vodi Nevenka Hrovatin, je sicer spremembe 

v upravi zaustavil za mesec dni, 

da bi v tem času »po črki zakona« izpeljali 

uradni kadrovski postopek. Štokelj 

bo zamenjal Viktorja Vračarja, ki odhaja 

na mesto odstopljenega šefa Termoelektrarne 

Šoštanj, Matjaža Voduška. 

Gre za kadrovsko rošado, saj oba veljata 

za kader Boruta Dolanca, kadrovnika 

stranke SDS v času tretje Janševe 

vlade. Vodušek naj bi se selil v trgovca 

Energija Plus, ki je prav tako v lasti HSE. 

Po poročanju N1 pa novembra prihaja 

do zamenjave v še eni družbi iz skupine 

HSE. Dravske elektrarne Maribor 

(DEM) naj bi tako prehajale na enočlansko 

poslovodstvo, generalni direktor 

družbe pa bo postal zdajšnji direktor 

Damjan Seme. Aleksander Brunčko 

ostaja zaposlen v družbi, tudi on se je 

dogovoril za sporazumno razrešitev in 

odškodnino, znesek pa ni razkrit. 

TELEKOM SLOVENIJE 

Kadrovski cunami je sicer pustošil tudi 

na Telekomu Slovenije. Skupščina podjetja, 

ki je v večinski državni lasti, je že 

v začetku septembra ustoličila nove 

nadzornike, zveste Golobovi vladi, prvi 

cilj pa je bil postaviti novo upravo. Novi 

predsednik uprave je tako postal Boštjan 

Košak, od kadrov prejšnje vlade 

pa se je med kapitalskimi nadzorniki 

uspelo obdržati Aleksandru Igličarju 

z ljubljanske ekonomske fakultete, ki 

spada v t. i. kvoto NSi, pa tudi Karli Pintar. 

Prihodu Košaka nista nasprotovala, 

novo vodstvo uprave pa je šlo takoj v 

razrešitev Rajka Geriča z mesta direktorja 

družbe TS Media. Začasno ga je 

menjala Irma Gubanec, članica uprave 

Telekoma, Gerič pa se je po naših informacijah 

prav tako uspel dogovoriti za 

šestmesečno odškodnino: s strani TS 

Media bo še pol leta na mesec prejemal 

7300 evrov bruto. 

MEDIJSKI CUNAMI 

Gerič sicer ni bil glavni moteči faktor. 

Cilj Golobove vlade s prevzemom TS 

Medie, hčerinske družbe Telekoma 

Slovenije, je bila medijska rošada, saj 

Gerič pa se je po naših 

informacijah prav 

tako uspel dogovoriti 

za šestmesečno 

odškodnino: s strani 

TS Media bo še pol leta 

na mesec prejemal 

7300 evrov bruto. 

Jančič si je prav tako 

uspel izpogajati lepo 

odškodnino. Državo bo 

njegova razrešitev tako 

stala najmanj 50 tisoč 

evrov bruto. 

družba izdaja spletni portal Siol. Odgovornega 

urednika Petra Jančiča je 

po hitrem postopku pričakovano zamenjal 

Mihael Šuštaršič, dolgoletni 

novinar in urednik STA, znan po svojih 

radikalnih levičarskih stališčih in 

neprimernih čivkih, kar so mu takoj 

po imenovanju v javnosti tudi očitali, 

zato je svoj profil nemudoma zaklenil, 

oziroma zaprl za javnost. S Šuštaršičem, 

ki ga je uredništvo sicer večinsko 

podprlo, Siol menja tudi svojo svetovnonazorsko 

usmeritev poročanja, ki 

je bilo pod Jančičem usmerjeno rahlo 

desnosredinsko. Jančič si je prav tako 

uspel izpogajati lepo odškodnino. Državo 

bo njegova razrešitev tako stala 

najmanj 50 tisoč evrov bruto. 

Sprememba na Siolu je del kadrovskega 

cunamija v medijih, ki ga po 

volitvah poskuša doseči nova vlada Roberta 

Goloba, njen glavni cilj pa je seveda 

sprememba zakona o javni RTV, s katerim 

bi obglavili kompletno vodstvo, 

odstavili generalnega direktorja, direktorja 

televizije, direktorja radia, vse 

nadzornike in programske svetnike. 

Na to namero kaže dejstvo, da so spremembo 

zakona o RTV v obravnavo vložili 

in sprejeli po hitrem postopku, brez 

javne razprave. V opoziciji, kjer zakonu 

nasprotujejo, pa trdijo, da bi lahko vlada 

preko nevladnih organizacij, ki bi 

sestavljale novi programski svet, pridobila 

podoben vpliv, kot ga pridobiva 

na Siol.net, še na vsa televizijska, radijska 

in spletna uredništva v okviru javnega 

medija RTV SLO. Referendum, na 

katerem bodo državljani odločali, ali 

RTV SLO kadrovsko podrediti vladnim 

strankam, bo 27. novembra.

AKTUALNO 

22 

Komentar 


Borut Pahor bi se vrnil v SD, 

kjer pa niso navdušeni 

Desetletje Boruta Pahorja (59) kot predsednika republike 

se bo končalo 23. decembra, ko bo prisegel novi predsednik, 

ki bo izvoljen v nedeljo. 

ROK ČAKŠ 

Kaj bo po koncu mandata počel, 

se Borut Pahor še ni izjasnil. V 

nedavnem intervjuju za Domovino 

je nakazal, da ga zanima 

delo v tujini. 

Te dni pa je politično, še posebej 

znotrajstrankarsko sceno SD-ja, razburkal 

z izjavo za Siol, da se želi z vodstvom 

svoje nekdanje stranke pogovoriti 

o tem, da bi se znova aktiviral kot 

član Socialnih demokratov. 

30% PODPORA 

Dodal je sicer, da se ne namerava 

»zelo aktivirati« in »biti politični 

aktivist«, a vendarle gre za človeka, 

ki je pred odhodom na funkcijo 

predsednika republike Socialne demokrate 

pripeljal do edine zmage v 

času samostojne Slovenije. Leta 2008 

je SD pod njegovim vodstvom volilo 

320.248 tisoč državljanov oziroma 

30,5 % sodelujočih na državnozborskih 

volitvah. 

Bi Borut Pahor lahko bil rešitev za 

Socialne demokrate, ki so pod Tanjo 

Fajon (51) v negativnem trendu volilnih 

rezultatov in jim nič ne kaže, 

da bi bilo kmalu bolje? So njihovemu 

nekdanjemu predsedniku, ki se z decembrom 

poslavlja z najvišje državne 

funkcije, vrata v stranko Socialnih 

demokratov odprta? 

Rok Rakun/PPR

71 | 10. NOVEMBER 2022 AKTUALNO 

Komentar 

23 


SD je Pahorja (59) podprla kot svojega predsedniškega kandidata tako leta 2012 kot leta 2017. 

Željo in namero, da se vrne, je Borut 

Pahor izrazil v nedavnem intervjuju 

za Siol.net: »Zdaj, po koncu mandata, 

pa mislim, da je prav, da se usedem z 

vodstvom stranke in se pogovorim. 

Morda bo kdo v stranki menil, da jim 

bom s tem, ko se bom znova aktiviral, 

povzročal težave. Tega ne želim. Če pa 

bodo menili, da je v redu, da bom član, 

čeprav se ne mislim zelo aktivirati in 

biti politični aktivist, potem bo tudi v 

redu. Skratka, glede tega sem pripravljen 

narediti tako, da bo stranki prav.« 

Drugo vprašanje pa je, ali si njegovega 

povratka v SD-ju sploh želijo. Kot 

piše Suzana Kos v Delu, je Ninamedia 

lansko poletje za SD izvedla raziskavo, 

v kateri so ljudi spraševali, ali naj se SD 

distancira od svojega nekdanjega predsednika. 

Rezultati ankete niso znani, o 

njih pa lahko sklepamo glede na nekatere 

javne izjave Tanje Fajon, češ da je nad 

Pahorjevim delom razočarana in da ni 

več član stranke Socialnih demokratov. 

Da se je predsednica stranke od 

Pahorjevega delovanja kot predsednika 

države zelo ogradila, v pogovoru za 

Domovino poudarja tudi dr. Igor Lukšič 

(60), ki dodaja, da »v tej konstelaciji nemara 

ni prav zaželen.« Pahorjev naslednik 

na predsedniškem mestu SD-ja izpostavlja 

še, da se nihče od odsluženih 

predsednikov RS ni vključil v stranko, 

tako da bi bila to velika izjema. 

Borut Pahor je v intervjuju za Siol o 

Tanji Fajon povedal: »No, to, da sem 

Tanjo jaz povabil, ni nobena skrivnost. 

Nikoli mi ni bilo žal. Mislim, da je 

bila sijajna evropska poslanka. Nikoli 

pa seveda kot predsednik republike 

nisem in tudi zdaj ne bom komentiral 

njenega dela na čelu stranke.« 

NISO VSI ZADRŽANI 

A če je Tanja Fajon o Borutu Pahorju, ki 

jo je pred leti pripeljal v stranko, javno 

mlačna oziroma je bila do njega celo 

kritična, nekateri drugi člani stranke, 

ki so izven krogov sedanje vodstvene 

linije, menijo drugače. 

Nekdanji sekretar SD-ja Dejan Levanič 

(41) je za Delo denimo dejal, da bi 

bila Pahorjeva vrnitev v SD blagodejna. 

Po navedbah istega časopisa pa naj bi jo 

podpiral tudi vodja poslanske skupine 

in podpredsednik stranke Jani Prednik. 

Da je Pahorjevemu ponovnem angažmaju 

znotraj Socialnih demokratov 

naklonjen tudi Igor Lukšič, lahko sklepamo 

iz njegovih besed za Domovino: 

»Prav je, da se pogovori z vodstvom 

stranke, preden se začne ukvarjati z 

drugimi opcijami v Sloveniji in mednarodnem 

prostoru. Vendarle je človek, ki 

se na politiko spozna in nikdar ni klatil 

poceni štosov o neodvisnosti.« 

Komentar avtorja 

Kdo se boji 

Boruta Pahorja? 

Kdo bi se branil politika, ki je tako 

rekoč vseskozi na vrhu javnomnenjskih 

lestvic priljubljenosti slovenskih politikov, 

obenem pa je v njegovi zakladnici 

političnih izkušenj tako rekoč vse: od 

delovanja na funkcijah predsednika 

stranke, državnega zbora, vlade in 

države do evropskega poslanca? Kdo bi 

se branil človeka, ki že vsaj petnajst let 

ni izgubil nobenih volitev? 

Prepričani smo lahko, da bi se ga 

mnogi branili v vrstah lastne stranke, 

sploh pa na levici kot celoti. Izrazito mu 

namreč zamerijo, da je kot predsednik 

republike pogledal preko levega plota 

in opravljal vlogo predsednika vseh, 

tudi odrinjenega (kakšen drug predsednik 

bi rekel »drugorazrednega«) dela 

slovenskega naroda. Še bolj pa jim gre v 

nos, da je navkljub takšni, od »stricev« 

neodvisni drži, politično preživel – ne 

samo preživel, celo uspel, in to kljub 

nenehnim napadom z leve mnenjske in 

medijske scene. 

Nedvomno si njegove vrnitve v 

strankarske vrste ne želi sedanja predsednica 

Tanja Fajon. Tudi če njegovi 

vrnitvi besedno ne bo nasprotovala, ker 

si tega niti ne more privoščiti, je jasno, 

da je preveč podlegla vplivu tistih na 

levici, ki Pahorja črtijo, čeprav mu je 

sama po vrednotah najbrž bližje, kot je 

pripravljena javno priznati. Obenem pa 

postaja vse bolj očitno, da je v svoji vlogi 

predsednice SD-ja negotova, volilni 

neuspehi pa njeno načeto samozavest 

še poglabljajo. Zato bi vrnitev močnega 

politika v strankarske vrste povečala 

njeno negotovost in morda celo sprožila 

občutek ogroženosti. 

Kakorkoli, strahovi Fajonove so 

najbrž odveč: Borutu Pahorju je treba 

verjeti, da se na notranjepolitičnem 

področju ne namerava pretirano 

angažirati. V intervjuju za Domovino ni 

skrival svojih želja in ambicij, da kariero 

nadaljuje na mednarodnem parketu: 

»Tako Tanja kot Luka me podpirata pri 

tem, da pogledam tudi čez mejo in za 

nekaj let zapustim državo, če se tako 

odločim. Za takšne odločitve bo čas 

naslednje leto.«

KOMENTAR 

24 


Hvala, gospod predsednik 

MARTIN NAHTIGAL 

Mandate oziroma obdobja politikov velikokrat ocenjujemo 

z dosežki in otipljivimi rezultati. Pri naši predsedniški funkciji 

je to razmeroma nehvaležno, saj so pristojnosti resnično omejene. 

Zato velja teza, da si funkcijo lahko posameznik delno prilagodi 

glede na svoj značaj ter seveda svoje poglede in vrednote. 

Nenazadnje so predsedniške 

volitve nacionalno gledano 

najbolj vezane na osebo, saj 

izbiramo človeka glede na 

to, kaj govori in kako nam je znan oziroma 

si domišljamo, da nam je znan. 

Zato imajo predsednikove besede 

težo, velja jih spremljati, tudi če se z 

njimi ne strinjamo. Hkrati naj bi predsednik 

ravno zaradi tega svoje besede 

izgovarjal premišljeno. 

Aktualni predsednik Borut Pahor 

se je tega ob pomembnih temah držal 

z religiozno strogostjo. Obenem pa je 

bilo očitno, da želi politiko približati 

ljudem, in sicer na njemu lasten način. 

Prepričan sem, da je bil v tem tudi 

iskren. Svojo nacionalno politično kariero 

je začel s 26 leti, ko je postal najmlajši 

član Centralnega komiteja Zveze 

komunistov Slovenije. Zdrsi in nepremišljene 

opazke so pri tako dolgi karieri 

nekaj skoraj pričakovanega. Verjetno 

najtemnejši trenutki njegove politične 

kariere so bili v času vodenja vlade: to 

se v zgodovino ni zapisalo s pozitivnimi 

konotacijami. Vendar pa je to »nadoknadil« 

ob preselitvi v predsedniško 

Rok Rakun /PPR 

Verjetno najtemnejši 

trenutki njegove 

politične kariere so bili 

v času vodenja vlade: 

to se v zgodovino ni 

zapisalo s pozitivnimi 

konotacijami. Vendar 

pa je to »nadoknadil« 

ob preselitvi v 

predsedniško palačo. 

palačo. Funkcija, ki združuje mednarodne 

odnose in močna nacionalna 

sporočila, vendar ne zahteva detajlne 

dnevne operativnosti, je bila nekaj, kar 

mu je očitno pisano na kožo. 

RAZUMEVANJE 

SLOVENSKE DUŠE 

Njegov premik od politika do državnika 

se ni zgodil čez noč. Premik od vsakodnevne 

politike do narodnih tem, kot so 

dialog, sprava in dolgoročne usmeritve, 

je zahteval spremembo formata, saj je 

pri teh temah nujno sodelovanje vseh. 

Sodelovanje, ki mora imeti za pogoj 

iskren trud za medsebojno razumevanje 

in sodelovanje. Slednje pa je gotovo 

premik, ki ga je najbolj občutil slovenski 

verujoči in konservativni del naroda, saj 

je iskrenost v večjem delu tudi začutil. 

Tudi za to ga je ta del naroda, ob pomanjkanju 

alternative, vzel za svojega. 

To mu sedaj seveda zameri vedno bolj 

ekstremen levi pol, ki nikakor noče razumeti, 

da recept, ki je Pahorju omogo-

71 | 10. NOVEMBER 2022 KOMENTAR 

25 

FB @BorutPahor 

Predsedniška funkcija je bila Pahorju pisana na kožo. 

čil potrojitev rezultata kot predsedniku 

SD-ja, ni ekstremizem, ampak razumevanje 

bipolarnosti slovenske duše, ki je 

prvenstveno ekonomsko egalitarna in 

vrednostno konservativna. Izgleda, da 

je v pravem trenutku razumel, da je v 

funkciji predsednika na mestu, na katerem 

si lahko privošči ugotavljanje neizogibnega 

v prihodnosti ter posledično 

pospešuje uresničitev tega oziroma 

pripravljenost na to. 

Pred kratkim je potekala zanimiva 

debata, čemu se je zgodil premik k 

narodnim temam, pri katerih je veliko 

naredil tudi za obrambo pozitivne slike 

osamosvojitve, ki je bila širša od ene 

osebe, ter za spravo in zgodovinsko resnico 

o povojnem dogajanju. Ena izmed 

zanimivejših opazk v tej debati je bila 

omemba njegovega obiska v Argentini 

pred nekaj leti, ko se je srečal z emigracijo 

in njenimi potomci, ki na vsakem 

svojem koraku ohranjajo pristno slovenstvo. 

Morda je to tudi eden izmed 

razlogov za njegov premik. Dvomim, 

da bom imel kdaj priložnost gospoda 

Pahorja to vprašati v živo. Vsakomur 

pa je jasno, da se je s svojim odnosom 

do teh tem premaknil od politika do 

državnika. Očitno je bilo namreč, da je 

prenehal z razmišljanjem o naslednjem 

volilnem ciklu, ampak je začel razmišljati 

o naslednji generaciji. 

STIČNA MLADIH 

Da ne bom samo strogo teoretski in 

analitični. Moja osebna izkušnja z aktualnim 

predsednikom Pahorjem sega 

v leto 2014, ko se mi je porodila ideja, 

da bi na narodno srečanje katoliške 

mladine Stična mladih povabili tudi 

vrh države in s tem mladim približali 

pomembnost dejavnega državljanstva. 

Obenem bi politikom vseh barv in medijem, 

ki jih spremljajo, dali možnost 

spoznati največji mladinski dogodek v 

državi, ki je bil takrat zunaj katoliškega 

dela naroda bolj kot ne nepoznan. 

Cilj je bil dosežen, saj so na delavnicah 

sodelovali številni ugledni Slovenci 

iz vseh nazorskih perspektiv, denimo 

takratni predsednik Ustavnega sodišča 

mag. Miroslav Mozetič, predsednik 

SAZU dr. Tadej Bajd in predsednik državnega 

zbora dr. Milan Brglez. Stična 

mladih pa je od takrat lažje pridobila 

medijsko pozornost. 

Odzivi pa so bili, sploh na politični 

desnici, milo rečeno mešani. Takrat je 

bilo treba celo pripraviti celostranski 

odziv na kritično pisanje dr. Jožeta Možine 

v Družini, pri katerem je organizacijska 

ekipa (u)branila svojo odločitev. 

Od tistega dogodka mi je še poleg številnih 

zakulisnih anekdot v spominu 

ostala briljantnost občutka Boruta Pahorja 

za nagovarjanje druge skupine istega 

naroda. Tako je mladim pred seboj 

in duhovniški srenji za hrbtom na odru 

ponudil v premišljevanje citat takrat 

dijakinje škofijske gimnazije Klare Keršič: 

»Domovina je moja, tvoja, njegova. 

Zato jo moram ohranjati ne le zase, 

temveč tudi zate. Ker jo moraš imeti rad 

ne le zase, temveč tudi zame.« 

Dvom v iskrenost nekih namer je 

vedno mogoča. Gotovo potrditev tega 

bomo dobili po zaključku mandata. 

Upam pa si domnevati, da bo gospod 

Pahor na marsikaterem politično manj 

domačem dogodku oz. terenu bolj dobrodošel 

kot v primarni stranki oz. 

okolju. Odraz pravega državnika, kajti 

nihče ni prerok ob domačem ognjišču. 

V vsakem primeru pa lahko iskreno rečem: 

»Hvala, gospod predsednik.«

POŽAREPORT 

26 

Komentar 


V Odmeve nisem prišel, ker se je 

Primož Cirman (43) prestrašil 

Slišim, pa naj se to sliši še tako noro, da je na črni listi, 

aktualno veljavni za Odmeve, celo predsednik programskega 

sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič (42). Hja, tako daleč to gre ... 

BOJAN POŽAR 

POZAREPORT.SI 

Odmevi in Tarča sta svetinji 

levega novinarskega establišmenta 

(oziroma leve novinarske 

elite) na javni RTV 

Slovenija. Tarča sicer manj (in manj 

časa), saj velja za bolj tabloidno, populistično, 

vodi jo »samo« Erika Žnidaršič 

(45), tista Erika, ki jo je pred leti, ko 

je vodila še bolj tabloidno in še bolj populistično 

pogovorno oddajo Piramida, 

na spletu (portalu MMC RTVSLO) 

žalil in napadal (kar je danes sicer že 

pometeno pod preprogo) televizijski 

kolega Igor E. Bergant (54), Odmevi pa 

bolj, saj so na višji ravni in menda bolj 

intelektualni. Takšen status si poskušajo 

umetno vzdrževati še zdaj, čeprav 

jih je po gledanosti pred leti deklasirala 

prva konkurenca, ki poteka ob isti 

uri (24ur zvečer na POP TV), po dosegu 

in vplivu pa Tarča. 

ČRNE LISTE 

Poleg tega, da obe oddaji sodita med 

svetinji levega novinarskega establišmenta, 

imata še nekaj skupnega, 

kar je sicer tudi posledica njunega statusa: 

na Tarči in v Odmevih ne more 

gostovati kdorkoli, še zlasti pa ne brez 

političnega ali personalnega priporočila 

iz kroga zunanjih odločevalcev ali 

vsaj prišepetovalcev obeh oddaj. Niti 

slučajno. Preverjeno! Obe oddaji tako še 

vedno, kljub temu da gre za javno RTV, 

ki jo financiramo davkoplačevalci, in 

ne glede na to, kdo sedi v direktorskih 

pisarnah, prakticirata tako imenovane 

»črne liste« ali nenapisane sezname 

absolutno nezaželenih gostov. A hkrati 

imata tudi sezname najbolj priporočenih 

in posvečenih gostov. 

To je na lastni koži na primer okusil 

Aljuš Pertinač (45), ko je kot nekdanji 

vidni politik Socialnih demokratov začenjal 

kariero voditelja oddaje Faktor 

na TV3 in političnega komentatorja. 

Dobil je vabilo na Tarčo, šel tja in komentatorsko 

(poznavalsko in retorično) 

poslal v kot Igorja Pribca (64), takrat 

še člana posvečenih gostov RTV. Vabila 

na Tarčo ni dobil nikoli več. 

Avtor teh vrstic je v Odmeve dobil povabilo dvakrat, v Tarčo pa nobenkrat. 

VABILI V ODDAJO 

Avtor teh vrstic vabila na Tarčo ni dobil 

nikoli (čeprav so o temah ali zgodbah, 

ekskluzivno objavljenih na tem 

portalu, na Tarči govorili že neštetokrat), 

na Odmevih pa je bil »že« dvakrat 

in potem nikoli več. Prvič leta 2017, ko 

sta (takrat še zakonca in najbogatejša

71 | 10. NOVEMBER 2022 POŽAREPORT 

Komentar 

27 

Slovenca) Iza in Samo Login vložila 

tožbo zoper revijo Reporter in skušala 

sodno prepovedati oddajo Faktor, 

ki – pozor – sploh še ni bila posneta, 

ker naj bi posegali v njuno zasebnost. 

Urednikov ali novinarjev Reporterja 

na Odmeve niso povabili, saj so Silvester 

Šurla (49) in »kompanija« takrat še 

veljali za preveč desne. Zato so bili – 

hočeš nočeš – prisiljeni povabiti mene 

in sedeva z leve politične provenience 

Roka Čeferina (takrat seveda še ni bil 

ustavni sodnik) in Natašo Pirc Musar. 

Med oddajo je bilo takole: voditelj Odmevov 

Slavko Bobovnik (68) in Nataša 

Pirc Musar (54) sta sekala in tolkla 

proti meni ter neprisotnemu Reporterju, 

Rok Čeferin pa je igral nevtralca. 

Drugič pa me je RTV v Odmeve dobesedno 

morala povabiti, in sicer kot 

predstavnika Liste novinarja Bojana 

Zajem zaslona 

Kasneje, ko sva z Rokom 

Čeferinom (58) skupaj 

zapuščala RTV, je začel 

tudi takoj lobirati za 

prekinitev nekakšnega 

»spora« med njegovim 

bratom Aleksandrom 

Čeferinom (Uefa) in mojo 

malenkostjo (ker je bil 

Aleksander Čeferin (55) 

kot predsednik Uefe 

tema enega Faktorja, 

ki ga je sicer vodil 

Pertinač), a to je že 

druga zgodba. 

Požarja, torej na podlagi zakonskih 

določil RTV Slovenija, ki so veljala 

med volilno kampanjo pred parlamentarnimi 

volitvami leta 2018. Vsaki 

stranki je namreč pripadal pogovor v 

Odmevih. Odmeve z menoj je res res 

mrhovinarsko vodila Rosvita Pesek, 

ki je, očitno, pri tem izlila vse svoje 

frustracije zaradi tožbe, ki je bila pred 

davnimi leti vložena zaradi mojega 

članka v Slovenskih novicah. Tožbe, 

ki se – seveda – ni končala z njeno 

sodno zmago. Peskova svoje travme 

sicer ne pozabi omeniti v nobenem 

intervjuju, čudno pa je, da ni zmogla 

toliko osebne in novinarske integritete, 

da bi zakonsko določen pogovor z 

menoj prepustila kakšnemu drugemu 

voditelju. Ne, seveda ne, ker se je hotela 

maščevati. Zato njene vloge pri 

Odmevih ne gre precenjavati. 

NOVO VABILO 

A vabilo za prihod v Odmeve je prišlo 

tudi minulo sredo. Kontaktirala me je 

znana novinarka informativnega programa 

TV Slovenija in me povabila v 

četrtkove Odmeve. Nesporni kontekst 

je bila moja ponedeljkova objava analize 

poslovnega omrežja Nataše Pirc Musar 

in njenega moža Aleša Musarja (57). Zraven 

naj bi bil še Primož Cirman, odgovorni 

urednik portala Necenzurirano. 

»Kaj ima pa Cirman s tem?«, sem 

takoj vprašal novinarko. »Zaradi tistega 

njegovega odziva na to objavo«, 

pravi. »V redu, pridem v studio, ker na 

vklop ne grem.« 

Seveda pa mi je bilo takoj jasno, da 

Cirmana ne bo v studio, zato tudi Odmevov 

s Cirmanom in menoj ne bo, 

čeprav bi bili verjetno zelo gledani. 

Cirman in Necenzurano sta se 

namreč s svojim bizarnim odzivom 

na mojo objavo dodobra »zaštrikala«. 

Saj, kako pa bi/so vedeli, da predsednik 

vlade in Gibanja Svoboda Robert 

Golob (55) ni naročil analize, če pa je 

Golob to uradno demantiral šele dan 

kasneje (naslednji dan) – po naši objavi 

in njihovem odzivu. Boljšega dokaza, 

da so res povezani, skorajda ne 

morejo razkriti. 

Naslednji dan, malo pred drugo uro 

popoldne sem dobil pričakovano sporočilo 

novinarke, da Cirman menda tisti 

dan ne more priti: »Zaenkrat kaže, da 

bo vse padlo v vodo.« Moj odgovor: »Da 

Cirmana ne bo, je bilo tako ali tako jasno 

že včeraj, ker tukaj nima kaj povedati.« 

Dobro, Cirman se je tokrat res 

ustrašil, ker gre (leva) novinarska elita 

samo »na ziher«, sicer pa ne pridejo 

v oddajo, ki bi jo za nameček vodil še 

»desni« Luka Svetina (35). 

Toda črne liste v Odmevih in Tarči 

še vedno obstajajo. Slišim, pa naj se to 

sliši še tako noro, da je na črni listi, aktualno 

veljavni za Odmeve, celo predsednik 

programskega sveta RTV SLO 

Peter Gregorčič. Hja, tako daleč to gre. 

Zato verjetno tudi ni naključje, 

da se je sicer že upokojeni Slavko 

Bobovnik znašel med ožjo ekipo 

podpornikov predsedniške kandidature 

Nataše Pirc Musar.

INTERVJU 


28 Komentar 

Tri Slovenije 

ATTILA BARTAKOVIČ 

Živa porabščina umira, slovenstvo 

v Porabju pa je vedno bolj živo 

Prihodnost je v tem, da mladi ostanejo v Porabju. – Madžarska država 

nas podpira. Podpira nas finančno in tudi drugače. – Ko se Slovenija decentralizira, 

pridobimo tudi mi, ki živimo na drugi strani meje. – Morda smo številčno res 

najmanjša manjšina, toda kulturno in vsebinsko smo zelo bogati. – Skupaj delamo 

za eno stvar in prihodnost je svetla. 

ANDREJA BARAT 

TINA BABIČ 

Attila Bartakovič (60) je direktor 

Radia Monošter in nasploh aktivni 

kulturni delavec v slovenski narodni 

skupnosti v Porabju. Najprej je študiral 

sociologijo v Ljubljani, po odprtju 

katedre za slovenščino v Sombotelu 

pa je tam nadaljeval izobraževanje. 

Pred selitvijo na radio je bil več let 

zaposlen na uradu za delo.


INTERVJU 

Tri Slovenije 

29 

Stari ljudje, ki govorijo 

samo porabščino, počasi 

umirajo. Na šolah se 

poučuje slovenščina, 

tako da mladi, ki končajo 

gimnazijo, fakulteto 

… govorijo knjižno 

slovenščino, »domanja 

reč« se pa pozablja. 

Ne bo več dolgo sogovornikov, ki govorijo čisto porabščino. 

Na slovenske skupnosti in 

manjšine, ki živijo izven meja 

naše države, matična domovina 

in tudi mediji pogosto 

kar malo pozabijo. To pa ne pomeni, da 

se tam nič ne dogaja in da slovenstvo 

med njimi ni živo. Attila Bartakovič, 

direktor Radia Monošter, nam je v intervjuju 

predstavil svoje delo, porabske 

Slovence in njihovo živahno skupnost, 

ki je v zadnjih letih znova zadihala s 

polnimi pljuči. 

Kakšno poslanstvo ima radio Monošter 

in kako dolgo že obstaja? 

Naš radio obstaja že od 1997. Na začetku 

smo oddajali štiri ure na teden, 

danes pa že štiri ure na dan. Dve tretjini 

programa poteka v porabščini, ena 

tretjina pa v knjižni slovenščini. Smo 

edina manjšina na Madžarskem, ki ima 

svoj samostojni radio. Lastnik tega radia 

je Slovenska državna samouprava. 

Delujemo pa kot neprofitno podjetje. 

Naše poslanstvo je, da negujemo porabsko 

besedo. To, kam lingvistično 

spada porabščina, je dilema slavistike. 

Jasno pa je, da obstaja ta jezik na tem 

prostoru že več sto let in naše poslanstvo 

je, da ga ohranjamo. 

Situacija je takšna, da stari ljudje, 

ki govorijo samo porabščino, počasi 

umirajo. Kjer živita skupaj dve ali tri 

generacije, porabščino še obvladajo. 

Že naslednja generacija pa bolj obvlada 

slovenski knjižni jezik, saj se ga učijo 

v šolah. Mislim, da ne bomo več dolgo 

imeli sogovornikov, ki govorijo čisto 

porabščino. Nekateri že mešajo ob jezika 

– porabščino in knjižno slovenščino. 

Na šolah se poučuje slovenščina kot 

knjižni jezik, tako da mladi, ki končajo 

gimnazijo, fakulteto … govorijo knjižno 

slovenščino, »domanja reč« se pa pozablja. 

Že moja generacija, srednjih let, 

meša jezika. Tako da lahko rečem, da 

porabščina kot živi jezik umira. 

Porabščino in izročilo sicer zelo negujejo 

raznorazne skupine in društva: 

plesne, šege, pevski zbori … V vsaki vasi 

je kako društvo. Zelo si prizadevamo, 

da se ta jezik ohrani. 

Če v Monoštru na cesti srečate 

sonarodnjaka, govorite z njim 

v porabščini? 

Odvisno od sogovornika. S starimi se 

»pogučavlemo« porabsko. Če je sogovornik 

mlajši, običajno bolj mešano, če prihaja 

iz Slovenije, govorimo knjižno, sicer 

nas ne razume veliko. Razen če je iz Prekmurja, 

s Prekmurci se kar razumemo. 

Vsak četrtek imamo na radiu oddajo 

Magazin, v kateri govorimo o aktualnih 

dogodkih z obeh strani meje. 

To oddajo delamo v vseh jezikih. Lahko 

bi rekli, da vsak Slovenec v Porabju 

obvlada tri jezike: slovensko, madžarsko 

in porabsko. 

Porabščina ima – kot prekmurščina 

– svoj knjižni jezik, slovar, slovnico … 

Seveda pa je v osnovi podobna slovenskemu 

jeziku. Imamo dvojino, posebnost 

pa je, da ponekod ne uporabljajo 

spola, tako da recimo ženska reče: »Jaz 

sem bil.« 

Koliko je v Porabju Slovencev? 

Ko je bilo zadnje štetje v začetku 2000, 

se je za Slovence opredelilo 2800 oseb, 

vendar nas je več. Takrat je bilo vprašanje 

zastavljeno nerodno, izbrati si 

moral med madžarsko in slovensko 

narodnostjo. Veliko je namreč mešanih 

zakonov. V oktobru imamo novo štetje

INTERVJU 

30 

Tri Slovenije 


in madžarska vlada nam je šla na roko 

in je pripravila vprašalnik tako, da lahko 

izbereš več narodnosti, tako da lahko 

napišeš oboje. Mi pa sedaj pozivamo 

Slovence, tudi tiste, ki imajo le enega 

od staršev ali starih staršev slovenske 

narodnosti, naj se opredelijo kot 

Slovenci. Pričakujemo, da jih bo sedaj 

okoli 5000. 

Kaj je bil razlog, da se v preteklosti 

ljudje niso opredelili kot Slovenci? 

Je bil kriv odnos madžarske države 

do manjšine? 

Ne bi rekel. Sicer je bila tu v preteklosti 

železna zavesa in to je imelo na nas 

velik vpliv. Tudi zato, ker smo ostali 

odrezani od matične države. Po drugi 

strani pa smo ostali skupaj in ohranili 

jezik. Ko je železna zavesa padla, se je 

začela asimilacija, ljudje so se precej 

razkropili: v notranjost Madžarske, na 

delo v Avstrijo, kjer so plače za naše 

razmere zelo dobre, kar nekaj jih je šlo 

tudi študirat v Slovenijo … Tudi jaz. 

Tri leta sem v Ljubljani študiral sociologijo, 

pozneje pa sem se prepisal v 

Sombotel, kjer se je takrat odprla katedra 

za slovenščino. 

V Sloveniji velja prepričanje, da je 

madžarska država precej mačehovska 

do slovenske manjšine v 

Porabju. To drži? 

Mislim, da ne. V okviru manjšine sicer 

profesionalno delam dve leti, a tudi prej 

sem bil od mladih let aktiven pri raznih 

društvih, glasbi … Zagotovo lahko rečem, 

da nas madžarska država podpira. 

Podpira nas finančno in tudi drugače. 

Imamo svoje šole. To je po mojem nek 

mit iz preteklosti, danes ni več tako. 

Večkrat nas pride obiskat sekretar madžarske 

vlade in vsako leto dobimo dve 

tretjini proračuna od madžarske države, 

ostalo pa preko razpisa od urada za 

Slovence v zamejstvu in po svetu. Tudi 

novi slovenski minister in državna sekretarka 

sta že bila tukaj. Dobro sodelujemo. 

Po mojem bo še boljše. Tudi slovenska 

vlada zadnje čase zelo skrbi za 

to, v kašnem stanju je manjšina. 

Kakšen je odnos slovenske in 

madžarske cerkve do porabske 

manjšine? 

Cerkev ima pri identiteti Porabcev pomembno 

vlogo. Odnosi so dobri. Tudi 

na našem radiu je že bil škof Štumpf. 

Imamo tudi vzpostavljene stike z uredništvom 

katoliškega radia Mir Slovenija. 

Novembra bomo imeli direkten 

prenos slovenske maše. Ustvarili smo 

tudi 20 min dolg film, ki prikazuje križev 

pot v Sakalovcih: porabska ženska 

v porabščini moli križev pot. 

Po porabskih cerkvah imamo redno 

slovenske maše. Iz Slovenije prihajajo 

duhovniki, tudi škof. Sombotelski škof 

Janoš sam celo mašuje v slovenščini in 

tudi madžarske duhovnike, ki delujejo 

v Porabju, spodbuja, da se naučijo slovensko. 

Tudi če je maša madžarska, je v 

njej vsaj kakšen del v slovenščini. 

Dela se na tem, da bi se Porabje 

gospodarsko dvignilo. 

Po porabskih 

cerkvah imamo 

redno slovenske 

maše. Duhovniki 

prihajajo iz 

Slovenije, tudi škof. 

Tudi sombotelski 

škof Janoš prihaja 

in celo mašuje 

v slovenščini. 

Kakšen je program 

Radia Monošter? 

V prvi uri imamo reportaže, pogovor 

s sogovornikom, potem povzemamo 

stvari iz arhiva, imamo razne kotičke, 

Vöro za vöro (Uro za uro) – to je 

katoliška oddaja. Imamo jezikovni 

kotiček, družbeni kotiček, šport … V 

slovenskem jeziku pa prevzamemo 

kakšno oddajo iz prvega programa radia 

Slovenija: Studio ob sedemnajstih, 

mladinsko oddajo Hudo, Nočni obisk, 

Razkošje v glavi … Radio Monošter prinaša 

Porabcem tudi nekaj iz Slovenije. 

Veliko se dogaja.

71 | 10. NOVEMBER 2022 INTERVJU 

Tri Slovenije 

31 

Naši frekvenci sta 106,6 MHz in 

97,7 MHz. Oddajmo pa seveda 

tudi v živo preko spleta, na voljo je 

tudi bogat arhiv. 

Kako je s slovenskimi šolami v Porabju? 

Poteka pouk v slovenščini? 

V Monoštru imamo slovensko osnovno 

šolo in gimnazijo, nadalje sta dve 

osnovni šoli na Gornjem Seniku in 

Števanovcih. V šolah nam pomagajo 

asistentke iz Slovenije in, kolikor se 

da, se dela slovenščini, če pa je kaj v 

madžarščini, se prevede v slovenščino. 

Otroci namreč prihajajo z različnim 

znanjem slovenščine. 

Kaj se dogaja na kulturnem 

področju? 

Veliko. V Budimpešti deluje ansambel 

z imenom Špajsni-flajsni muzikanti, 

ki poje v porabščini. Svoj čas sem tudi 

sam igral v ansamblu Lacija Korpiča, ki 

je bil in je še dandanes znan glasbenik. 

Imamo precej plesnih in folklornih 

skupin, komorni zbor, pevski zbor, aktivni 

so cerkveni pevski zbori, ljudski 

pevski zbori … V vsaki vasi je kakšno 

kulturno društvo. Tedensko izhaja 

časopis Porabje. Aktivna publicista 

sta bila Karel Krajcar in Irena Barber, 

danes pa so aktivni Francek Mukič, 

Dušan Mukič, Marija Kozar Mukič in 

Miki Roš, ki pišejo knjige in delajo tudi 

v porabščini. 

Tudi v Porabju se srečujete z demografsko 

krizo. Na madžarskem 

se vlada precej ukvarja z ukrepi 

za dvig rodnosti. Se to kaj pozna 

tudi v Porabju ali gre samo za 

populizem neke politike? 

Ne gre za populizem. Ti ukrepi se 

izvajajo in mladim staršem pomagajo. 

Nedavno smo imeli konferenco, tu v 

slovenskem domu, na temo gospodarskega 

razvoja Porabja. Prisoten je bil 

minister Jevšek in tudi predstavniki 

madžarske vlade. Dela se na tem, da bi 

se Porabje tudi gospodarsko dvignilo, 

da bi ljudje imeli boljše možnosti, da si 

osnujejo družino. 

Mislim, da je prihodnost v tem, da 

mladi ostanejo v Porabju, zato pa se 

morajo ustvariti delovna mesta. Na 

tem se aktivno dela. Prej sem bil zaposlen 

na uradu za delo (podobno kot 

Zavod za zaposlovanje v Sloveniji) in 

kar poznam to situacijo. Veliko dobrega 

kadra pobere Avstrija, toda glavno 

je, da ljudje tukaj ohranijo prebivališče. 

Delo je tudi doma in z njim se da preživeti. 

Danes vsak, ki je pripravljen delati, 

dobi delo. 

Kako je Porabje razvito 

gospodarsko? 

Na področju turizma se stvari kar razvijajo. 

Vedno več ljudi prihaja sem. 

Kupujemo stare stavbe in jih obnavljamo. 

Pred kratkim smo kupili mlin, ki ga 

bomo obnovili. 

Nekaj podjetij je tudi v Porabju. V 

Monoštru je industrijska cona, v kateri je 

veliko tovarn in kar nekaj delovnih mest. 

Veliko dobrega kadra pa nam, kot sem že 

omenil, pobere Avstrija, saj s tamkajšnjimi 

plačami ne moremo tekmovati. 

Kaj bi si še želeli od 

slovenske države? 

V novi vladi, pa tudi v prejšnji, je kar 

nekaj visokih predstavnikov iz Prekmurja, 

območja, ki je Porabcem malo 

bližje, tako po govorici kot pokrajini. 

S tem, ko se Slovenija decentralizira, 

pridobimo tudi mi, ki živimo na drugi 

strani meje.

INTERVJU 


32 Komentar 

Tri Slovenije 

Kakšni so načrti? 

Še naprej dobro delati in krepiti slovenstvo 

v Porabju. V prihodnosti bi se želeli 

tudi bolj približati mladim. Veliko 

vsebin je za otroke in starejše, za mlade 

pa skoraj nič. To nišo bi radi zapolnili. 

Vse institucije in organizacije v 

Porabju zelo tesno in aktivno sodelujemo. 

Skupnost je, čeprav nas ni veliko, 

zelo živa. Morda smo številčno res 

najmanjša manjšina, toda kulturno 

in vsebinsko smo zelo bogati, povezani 

in aktivni. 

Je za porabske Slovence upanje? 

Je, veliko. Mislim, da nas bo v prihodnosti 

še več. Imamo podporo Slovenije, 

imamo podporo Madžarske, tudi 

podporo Cerkve, mi sami smo aktivni 

in povezani. Kako ne bi bilo upanja?! 

Skupaj delamo za eno stvar in prihodnost 

je svetla. 

Kaj priporočate turistu iz 

Slovenije, ki bi rad obiskal Porabje? 

Kaj naj si ogleda? 

Turistična ponudba je kar pestra. 

Da se prespati v hotelu Lipa, v sklopu 

katerega je odlična restavracija. 

Vse vodijo Slovenci, tako da ni treba 

znati madžarsko ali angleško. V 

Monoštru je prelepa baročna cerkev, 

prav tako odlične terme. Znamenita 

je vasica Gornji Senik, kjer si lahko 

ogledate hišo jabolk in vzorčno slovensko 

kmetijo s čebelarstvom ter 

raznimi živalmi, tukaj se da tudi 

prespati. Podeželje je nasploh prekrasno, 

na ogled je tudi rojstna hiša 

duhovnika Janoša Küharja, ki je veliko 

naredil za slovenstvo. 

Vreden ogleda je tudi že omenjeni 

križev pot na prostem v Sakalovcih. 

Tam blizu je tudi primer obnovljene 

starodavne hiše, v kateri si 

lahko ogledate, kako so živeli v starih 

časih. V Števanovcih je na ogled 

bivša kasarna z obsežno razstavo 

stare vojaške opreme – orožja, oblačil 

… Prikazano je, kako so živeli 

vojaki. Ponašajo se tudi z lepo 

zbirko starih avtomobilov. V vasi 

Števanovci je tudi hotel. Blizu je jezero, 

ki je primerno za kopanje. Na 

Gornjem Seniku je tromeja, v Andovcih 

Mali Triglav. Veliko je tudi 

kvalitetne gostinske ponudbe. Tudi 

cerkve v Porabju so vredne ogleda; 

v njih se je v preteklosti najbolj gojilo 

slovenski jezik. 

 

V prihodnosti se želimo še bolj 

približati mladim.


FOTO UTRINKI 

Tri Slovenije 

33 

1 Trojezični krajevni napis v Dolnjem Seniku 

2 Gostitelji pripovedujejo zgodbe o skrivnostnem 

življenju čebel in pokažejo različne vrste medu 

3 Cerkev Marijinega Vnebovzetja v Monoštru 

4 Turistična kmetija Pagony v Andovcih 

5 Števanovci 

6 Mali Triglav, simbol slovenstva v Andovcih 

7 Hotel Lipa v Monoštru 

8 150 let stara porabska podeželska hiša 

v Andovcih 

9 Hotel v Števanovcih 

Foto: www.murarabatour.eu, 

apatpanzio.hu, wikipedia 

1 

2 

3 

4 5 

7 

6 

8 

9

KOMENTAR 

34 


Zakaj ob Niki Kovač 

ni prostora za malega človeka 

Kdo je Nika Kovač (29), ni treba posebej razlagati. 

Vsi jo poznate, saj zanjo velja, če parafraziramo Magnifica 

iz Halo Gospodična: »To je una, k’ je skoz’ na televiziji.« 

ROK ČAKŠ 

Nika živi sanje številnih 

družbeno aktivnih Slovencev 

v eni od 27 tisoč nevladnih 

organizacij: za njena 

sporočila in sporočila njenih tovarišic 

so odprti praktično vsi medijski kanali, 

na njihovih tiskovnih konferencah 

zmanjkuje prostora za mikrofone, njihova 

stališča so v naslovih in udarnih 

špicah najbolj gledanih informativnih 

oddaj, odprta so jim vrata do najvišjih 

politikov v državi, od predsednika vlade 

navzdol. V Sloveniji se praktično ne 

more zgoditi nič, ne da bi izvedeli še, 

kaj si o tem misli skupina deklet (no, 

pravzaprav že zrelih žensk v tridesetih 

letih), samoimenovanih Inštitut 

8. marec – seveda, če se imajo interes 

oglasiti na dotično temo. 

Tak medijski vpliv ima tudi svojo 

temno plat. Pri posameznikih, ki se 

počutijo prikrajšane za podobno pozornost, 

prihaja do frustracij, ki lahko 

prerastejo v nesprejemljive prakse, kot 

so denimo javno žaljenje, poseganje v 

osebni prostor ali celo fizični napad. 

Nekaj takega se je Kovačevi zgodilo 

pred dvema tednoma – hvala Bogu očitno 

brez dolgoročnih fizičnih posledic, 

saj njena desnica ni več potrebovala 

povoja že kmalu po novinarski konferenci, 

ki so jo pripravile dan po napadu. 

Navsezadnje, za učinkovito obsodbo 

in vse drugo, kar pritiče takšnemu 

incidentu, so z dvodnevno osredotočenostjo 

na Nikino nesrečo poskrbeli 

največji mediji v državi. Z napovedjo 

vojne sovražnemu govoru pa je Niko v 

njuni skupni ideji, da so za napad krive 

»mračne sile«, podprl tudi sam predsednik 

vlade. Zavedanje, da se bo tudi policija 

odreagirala drugače in hitreje, kot 

bi pri drugih žrtvah nasilja, je izrazila 

tudi prizadeta aktivistka, s pripombo, 

da to sicer ni prav. 

Tamino Petelinšek/STA

71 | 10. NOVEMBER 2022 KOMENTAR 

35 

Kakorkoli, aktivno državljanstvo 

Nike Kovač in ostalih družbeno angažiranih 

ljudi je treba zgolj pohvaliti: Kovačeva 

in njeni tovariši vedo, kaj želijo, 

in v to investirajo svoje znanje, sposobnosti, 

razpoložljiv čas in tudi – povsem 

človeško – svoje veze, poznanstva in 

druge privilegije, ki izvirajo iz njihovega 

družbenega statusa. Vse to počnejo, 

da se njihovo sporočilo v javnosti čim 

bolj sliši in širi. 

Prav tako je treba prikimati odhajajočemu 

predsedniku republike Borutu 

Pahorju (59), ki je v intervjuju za Domovino 

dejal, da moč nevladnih organizacij 

v Sloveniji kaže tudi na nemoč 

političnih strank, pri čemer je seveda 

imel v mislih levi pol, na katerem je neravnovesje 

med aktivno civilno družbo 

in politiko zadnja leta tako zelo očitno. 

ZA KOGA SE BORITE 

Vseeno pa je na manj osvetljeno plat 

zgodbe o odnosu do aktivnega državljanstva 

v Sloveniji opozoril še en »incident«, 

ki se je zgodil Niki in tovarišicam. 

Na naslednji v seriji novinarskih 

konferenc, na kateri so članice Inštituta 

8. marec razlagale, kako se bodo 

»fajtale« za vladni zakon, ki posega v 

ustroj RTV Slovenija, je k njim pristopil 

neki družbeno angažirani državljan, ki 

ne sodi v krog tam zbranih. 

Za sporočanje svojih idej bi nedvomno 

tudi sam sklical novinarje, a zavedajoč 

se, da ne bi prišel nihče, je prišel 

svojo pravico iskati na dogodek, na 

katerem jih nikoli ne manjka. V iskreni 

naivnosti, da je Nika tam res za običajne 

ljudi, je aktivistke 8. marca zaprosil 

za pomoč, a je doživel hladno prho: iz 

Ker družbene 

avantgarde prosvetljenih 

elit najbolje vedo, kaj 

je za malega človeka 

v resnici dobro in 

potrebno, ni treba, da o 

tem medijem poleg njih 

govori še kdo drug. 

»Za koga se borite?« je vprašal poslušalec Kovačevo in bil umaknjen s shoda. 

ozadja sta pristopila moška člana Inštituta 

in nebodigatreba odstranila. 

Sledila je pripombi vidno distancirane 

Nike, da se jim »te stvari redno dogajajo, 

zdaj lahko vidite«. 

Scena, ki je bila morda šokantna 

za gospoda in še koga, ki sklicevanje 

tovrstnih aktivističnih skupin na ljudsko 

zastopništvo jemlje zares, vendarle 

odpira oči o resnični naravi levičarskih 

nevladnih organizacij z zvenečimi 

samopoimenovanji v slogu »Inštitut 

8. marec«, »Glas ljudstva«, »Ljudska 

skupščina« in podobno. 

VELIKOST NE ŠTEJE 

Te organizacije so resda predstavniki interesov 

ljudstva, ampak izjemno majhnega 

dela – predvsem pa daleč manjšega od 

neproporcionalno velike teže, ki jim jo 

namenjajo osrednji mediji, mnenjski voditelji 

in navsezadnje levi del politike. 

Da pri tem, koliko medijske pozornosti 

jim dodelijo, velikost ne šteje, iz 

dneva v dan spoznavajo civilnodružbeni 

delavci drugačnih vrednot in 

prepričanj, denimo tisti, ki pred parlament 

pritegnejo več tisoč ljudi, a o tem 

nobena od glavnih televizij sploh ne 

poroča (oz. zgolj obrobno), čeprav gre 

za prvi množični protest v času Golobove 

vlade. Ali oni, ki pripravijo Pohod 

za življenje, na katerem množica poziva 

k spoštovanju življenja in odločitvi 

za življenje tudi nerojenih otrok, vendar 

je njihovo sporočilo bodisi prezrto 

bodisi popačeno ali zmanipulirano, češ 

da nasprotujejo človekovim pravicam. 

Predstavniki teh organizacij, denimo 

Urša Cankar Soares (38), v svojem 

Zajem slike TOP TV 

prizadevnem aktivnem državljanstvu 

niso nič manj zavzeti od Nike Kovač in 

tovarišic, a se veliki večini bralcev tega 

teksta o tem, kdo je Cankar Soaresova in 

s čim se ukvarja, niti približno ne svita. 

A velika razlika med njima je drugje. 

Ljudje, kot sta Urša ali gospod, ki je 

v naivni preproščini prišel na novinarsko 

konferenco 8. marca, pač niso del 

družbene avantgarde prosvetljenih elit, 

prepričanih v zveličavnost svojega z levičarstvom 

in socializmom prežetega pogleda 

na svet. Ta je po njihovem iskrenem 

prepričanju ekskluzivno pravičniški, 

strpen, solidaren in zato edini pravilen. 

Ker najbolje vedo, kaj je za malega 

človeka v resnici dobro in potrebno ter 

kako ga prevzgojiti v strpnega in sprejemajočega 

državljana, ni treba, da o tem 

medijem poleg njih govori še kdo drug, 

kaj šele, da bi na referendumih odločali 

mimo njihove volje. Da volja ljudstva v 

nekaterih primerih ni relevantna, je v 

parlamentu lepo ubesedila za Svobodo 

izvoljena predstavnica teh elit: 

Čeprav bi se bilo izrazu »elite« 

smotrno izogniti, ker je baje populističen, 

se ga v dokončnem razumevanju 

razlik ne da zaobiti. Če se boste kdaj 

spraševali, kako je mogoče, da so razne 

Nike, Jaše in Tee »skoz na televiziji«, za 

razne Urške, Valentine in druge anonimneže 

pa, če ne berete medijev, kot 

je Domovina, še nikoli niste slišali ali 

pa ste zanje slišali zgolj v negativnem 

smislu, vam je lahko jasno, kdo je v 

resnici predstavnik elit in kdo malega 

človeka. Za malega človeka na ekranih 

poleg Nike preprosto ni prostora.

SVOBODNO GOSPODARSTVO 


36 

Osebna izkušnja 

Kaj sem ugotovil po štirih letih 

uporabe sončne elektrarne 

MARKO KLOPČIČ 

Med pogovori z ljudmi in pri branju prispevkov v medijih ugotavljam, 

da večina še vedno nima prave predstave o sončnih elektrarnah. 

Pri tem imam v mislih predvsem količino proizvedene energije, delovanje 

v oblačnem vremenu in porazdelitev proizvodnje preko celega leta. 

Dejansko stanje je namreč precej 

boljše, kot velja v splošnem 

mnenju. Električna energija iz 

sončne elektrarne je na voljo 

precej več časa kot samo poleti in tudi 

krajša obdobja brez sonca zmoremo 

premostiti. V tem prispevku skušam 

zato predstaviti izkušnje s sončno elektrarno 

na strehi enodružinske hiše v 

Ljubljani v zadnjih štirih letih. Namen 

prispevka ni razprava o državni energetski 

politiki, pri kateri so zahteve in 

možnosti precej drugačne. 

Za lažjo predstavo sem 

električno energijo, ki jo potrebujemo 

v domačem okolju, 

razdelil v tri večje skupine: 

• gospodinjstvo: razsvetljava, 

kuhanje, pranje, TV … 

(5100 kWh/leto), 

• ogrevanje in topla voda 

(4300 kWh/leto), 

• električni avto 

(20.000 km/leto; 

3600 kWh/leto). 

To je skupaj 13.000 kWh/leto, kar 

je ravno proizvodnja sončne elektrarne 

z največjo močjo 10,8 kW. Poraba je 

seveda odvisna od toplotne izolacije 

hiše, vrste toplotne črpalke, avtomobila, 

vremenskih razmer …, zato so 

vrednosti zgolj okvirne. Pred investicijo 

je treba narediti izračun za vsak 

primer posebej. 

Na sončen dan med marcem in septembrom 

lahko računamo vsaj na 60 

kWh energije, včasih tudi na več kot 70 

kWh. Količina je odvisna od temperature 

in od tega, ali mimo prijadra kak- 

DEPOSITPHOTOS




37 

šen oblak. V našem primeru za gospodinjstvo 

dnevno v povprečju porabimo 

14 kWh, torej nam ostane 46 kWh. To bi 

zadostovalo za več kot 230 km z avtom, 

vendar v povprečju dnevno prevozimo 

le 55 km, kar znese 11 kWh električne 

energije. V marcu v povprečju porabimo 

sicer še 15 kWh/dan za ogrevanje, 

v aprilu pa 9 kWh/dan. To pomeni, da 

sončna elektrarna vsak sončen dan v 

marcu proizvede vsaj 20 kWh viška, v 

toplih mesecih pa 35 kWh. Energije je 

zato dovolj tudi ob ne povsem jasnih 

dnevih. Proizvodnja je manjša od porabe 

le ob celodnevnem dežju ali res 

oblačnih dnevih. 

Kaj pa preostali del leta? Meritve 

kažejo, da je oktobra mesečna bilanca 

okoli ničle, odvisno od vremena, predvsem 

pa je ničelna od začetka ogrevalne 

sezone. V februarju je energije dovolj za 

gospodinjstvo in avto, zmanjka pa je za 

ogrevanje. V januarju je bilo energije leta 

2020 in 2022 dovolj za gospodinjstvo in 

avto, v letih 2019 in 2021 pa le za gospodinjstvo. 

V novembru in decembru 

proizvedena energija le vsako drugo ali 

tretje leto zadostuje za gospodinjstvo. 

70 

60 

50 

40 

30 

20 

10 

0 

Proizvodnja elektrike po po dnevih dnevih 

za mesec za avgust 2022 v v kWh 

1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 

POGODBA ZA 

SAMOOSKRBO 

Po trenutnih pravilih, ki veljajo za samooskrbo, 

viške oddajamo v omrežje, 

iz njega pa dobimo primanjkljaj. Če je 

na letni ravni v omrežje oddane več 

energije, kot je prejmemo, ta energija 

ni plačana, ampak jo podarimo prodajalcu. 

Primanjkljaj seveda plačamo, 

zato se izplača elektrarno dimenzionirati 

tako, da je proizvedena energija 

na letni ravni približno enaka porabljeni. 

Mesečni znesek na računu je 

19,62 evra, kar vključuje priključno 

moč, prispevek za SPTE in OVE ter 

mesečno nadomestilo. 

KRIZNE RAZMERE 

Trenutno se iz varnostnih razlogov 

elektrarna izključi takoj, ko pade napetost 

v omrežju. V primeru redukcij 

bomo torej tudi ob jasnem vremenu 

brez elektrike. Rešitev je v dokupu baterije 

in spremembi vezave, da se elektrarna 

v primeru izpada omrežja izključi iz 

omrežja, baterija pa poskrbi za izravnavo 

med proizvedeno in porabljeno 

energijo. V tem primeru bi tudi v najbolj 

oblačnem ali meglenem novembru in 

decembru imeli dovolj električne energije 

za razsvetljavo in hladilnik, ogrevati 

bi se morali na drva, v službo pa bi se vozili 

z avtobusom ali kolesom. Vsekakor 

bi se pod kotom, optimalnim za zimske 

mesece, izplačalo postaviti še nekaj dodatnih 

solarnih modulov in povečati 

kapaciteto baterije. Tako bi zmanjšali 

število dni, ko bi morali varčevati. 

Iz predstavljenih podatkov vidimo, 

da bi lahko bilo večino leta oz. skoraj 10 

mesecev že z manjšo baterijo 14 kWh 

za 10.000 evrov neodvisni od omrežja. 

Če povečamo kapaciteto baterije 

na 80 kWh, se število dni s primanjkljajem 

v letu 2019 zmanjša na 19 dni, 

v letu 2020 23 dni in v letu 2021 37 dni. 

SAMOZADOSTNOST 

Povečana kapaciteta bi pomenila, da 

bi se lahko popolnoma odključili od 

električnega omrežja in ne bi plačevali 

niti 19,62 evra mesečno kot pri pogodbi 

za samooskrbo. Videli smo, da je ob 

pravilno dimenzionirani elektrarni na 

letni ravni proizvedene dovolj energije. 

Baterije so že dovolj poceni za shranjevanje 

energije za nočno porabo in 

deževne dni. 

Težava, ki jo moramo rešiti, je sezonsko 

shranjevanje poleti proizvedene 

energije za zimo. Izkaže se, da dovolj 

poceni rešitve še ni. Baterije so za 

kaj takega veliko predrage, sistema za 

elektrolizo z rezervoarjem in gorivnimi 

celicami, ki temelji na vodiku in je 

primeren za domačo uporabo, pa tudi 

še nisem zasledil. 

Na državni ravni obstajajo tudi 

rešitve, ki jih posamezniki nimamo. 

Najenostavnejša je porazdelitev sončnih 

elektrarn po državi in njihova postavitev 

po bolj osončenih področjih. 

Druga možnost je predimenzioniranje 

elektrarne, pri čemer poceni sončne 

celice nadomestijo del dragih shranjevalnikov. 

To je izvedljivo tudi za posameznike 

(v tem primeru bi pozimi proizvedli 

več elektrike, zato bi je morali 

poleti manj shraniti). Tretja možnost 

je izmenjava elektrike s sosednjimi državami, 

predvsem kadar ni povsod oblačno. 

Že na majhnem področju, kot je 

Slovenija, so razlike v vremenu lahko 

velike. Četrta možnost je kombinacija 

z vetrnimi elektrarnami. Tudi naprave 

za proizvodnjo vodika s pomočjo 

elektrolize za velike moči že obstaja-


38 



2 

1,8 

1,6 

1,4 

1,2 

1 

0,8 

Proizvodnja elektrike po mesecih 

Proizvodnja za pretekla elektrike 4 leta po v MWh mesecih 

za pretekla 4 leta v MWh 

2018 

2019 

2022 

2021 

2022 

trične energije v preostale dele države 

odvisna od daljnovodov, sončne elektrarne 

omogočajo porazdeljeno lokalno 

proizvodnjo in so zato veliko odpornejše 

na sabotaže in naravne nesreče. Tudi 

v primeru okvare izpade le manjši del 

omrežja, poleg tega pa rezervne dele 

proizvaja več podjetij in držav, zato nismo 

odvisni od enega samega vira. Ker 

tudi po koncu življenjske dobe (25 do več 

kot 30 let) še vedno proizvajajo elektriko, 

le manj, jih lahko obnavljamo več let, 

zato tudi prekinitev dobave ni kritična 

kot npr. prekinitev dobave fosilnih goriv 

ali jedrskega goriva. 

 

0,6 

0,4 

0,2 

0 

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC 

Sončna elektrarna na strehi hiše proizvede dovolj električne energije za vse energetske potrebe družine, 

vključno z ogrevanjem in prevozom. Edino, kar manjka, je cenovno dostopno sezonsko shranjevanje. 

jo. Začetek proizvodnje napovedujejo 

tudi za nove načine shranjevanja. 

Pri tem bi rad omenil še, zakaj je vodik 

za sezonsko shranjevanje bolj primeren 

kot za pogon avtomobilov. Pri 

proizvodnji vodika z elektrolizo prihaja 

do izgub, pri katerih se približno tretjina 

električne energije pretvori v toploto. 

Enako je, ko iz vodika s pomočjo gorivnih 

celic spet pridobivamo elektriko, 

vendar pa se to dogaja v hladnem delu 

leta, ko lahko toploto, ki pri tem nastaja, 

porabimo za ogrevanje. Pri avtomobilu 

gre tudi pozimi večina toplote v okolico, 

zato so izgube precej večje. 

OCENA NALOŽBE 

Pomemben dejavnik pri odločitvi glede 

vrste elektrarne je gotovo cena. Poglejmo, 

koliko nas stane ena kWh, proizvedena 

s sončno elektrarno za samooskrbo. 

Trenutna cena je malo nad 1000 

evri/kW, torej približno 12.000 evrov za 

11 kW moči. Pri letni proizvodnji 13.000 

kWh in 30 letih delovanja, kolikor je 

približna življenjska doba sončne elektrarne, 

to pomeni 3,1 cent/kWh. Trenutna 

cena kilovatne ure z DDV pri GEN-I-ju 

je približno 10 centov/kWh, temu pa 

moramo prišteti še približno 4 cente/ 

kWh omrežnine, kar skupaj pomeni 14 

centov/kWh (z 22% DDV). Če pogledamo 

drugače, se naložba povrne v šestih 

do sedmih letih. To pomeni, da se tudi 

z nakupom baterije za 10.000 evrov, s 

katero si zagotovimo samozadostnost v 

večjem delu leta, naložba povrne v dvanajstih 

letih. Za naslednje leto je GEN-I 

že objavil še višje cene. 

ZAKLJUČEK 

Sončne elektrarne so poceni vir električne 

energije. Na strehi hiše proizvedejo 

dovolj električne energije za vse 

energetske potrebe družine, vključno 

z ogrevanjem in prevozom. Edino, kar 

manjka, je cenovno dostopno sezonsko 

shranjevanje. Glede na trenutne investicije 

v baterije in vodikove tehnologije 

upamo, da se bo to kmalu spremenilo. 

Takrat bomo prodajalcem elektrike, plina 

in goriva lahko končno rekli zbogom. 

Prednosti sončnih elekrarn je še v 

porazdeljenost in neodvisnost od drugih 

držav. Medtem ko je jedrska elektrarna 

zelo ranljiva in je dobava elek- 


Zanimiva 

predstavitev, ki pa 

potrjuje osnovno 

težavo: odvisnost 

od omrežja 

Bralec Marko Klopčič je zelo 

nazorno in podrobno razložil izkušnjo 

z lastništvom sončne elektrarne na 

enodružinski hiši in podatke, zakaj se 

mu izplača. 

Brez dvoma se sončne elektrarne 

gospodinjstvom, ki so večji potrošniki 

električne energije in imajo 

primerno sončno lego, izplačajo. 

Njegov zapis pa je izpostavil tudi 

širši problem sončnih elektrarn, na 

katerega opozarjajo strokovnjaki 

za energetiko, s katerimi govorimo 

na Domovini (denimo mag. Leon 

Valenčič in dr. Rafael Mihelič). Gre 

za distribucijo oziroma natančneje 

neustrezno in neprilagojeno distribucijsko 

omrežje, vzdrževanje ustrezne 

napetosti v omrežju in shranjevanje 

energije, pri čemer ni tehnološkega 

preboja, zato so baterije izredno 

drage, enote, kot je denimo stanovanjska 

hiša, pa še ne morejo delovati 

neodvisno od priključitve na omrežje. 

To so vprašanja, ki zaenkrat ostajajo 

nenaslovljena, vsaj ne z velikimi 

vlaganji, ki so potrebna, da se težave 

rešijo. Do rešitve si bo sončne elektrarne 

in električne avtomobile lahko 

privoščilo zgolj omejeno število ljudi, 

saj bi ob njihovi množični uporabi 

omrežje preprosto klecnilo.

71 | 10. NOVEMBER 2022 SVOBODNO GOSPODARSTVO 

Resnica o helikopterskem denarju 

39 

JANI LOVŠIN 

Predsednik vlade Robert Golob pri zagovarjanju 

ukrepov vlade za spopadanje z draginjsko 

in energetsko krizo rad poudarja, da bodo ukrepi 

te vlade v nasprotju z ukrepi prejšnje ciljani. 

Poudarja tudi, da ne bo »helikopterskega 

razmetavanja denarja«, 

kakor označuje početje Janševa 

vlada med epidemijo. Poglejmo 

si, ali je takšna kritika upravičena. Še 

prej pa preverimo, kaj helikopterski denar 

v ekonomski teoriji sploh je. 

Vlada Republike Slovenije v sodelovanju 

s ključnimi deležniki pripravlja 

celoviti paket omilitvenih in ciljno 

usmerjenih ukrepov na področju energetske 

in prehranske draginje. Pojavlja 

pa se vprašanje, kako močno bo v resnici 

obremenil slovenski proračun. 

Načrtujejo približno 12,54 milijarde 

evrov prihodkov, kar je približno milijardo 

več kot v veljavnem proračunu, 

zgornja meja odhodkov pa je 14,60 

milijarde evrov ali okoli 600 milijonov 

evrov več kot v sedanjem proračunu. 

Načrtovani primanjkljaj je tako nekaj 

nad dvema milijardama evrov. 

HELIKOPTERSKI DENAR 

Idejo helikopterskega denarja je leta 

1969 prvi predstavil liberalni ekonomist 

Milton Friedman. Gre za redko 

uporabljen inštrument monetarne politike, 

pri katerem centralna banka v 

spopadu z deflacijo in za spodbuditev 

agregatnega povpraševanja v obtok da 

dodatne količine denarja. 

Glavna razlika med helikopterskim 

denarjem in dobro znanim 

kvantitativnim sproščanjem, ki ga je 

izvajala ECB od leta 2015, je, da helikopterski 

denar že v prvem koraku 

pride do gospodinjstev in podjetij, 

medtem ko pri kvantitativnem sproščanj 

centralna banka s svežim denarjem 

založi komercialne banke. 

Helikopterski denar je torej v osnovi 

monetarni in ne fiskalni inštrument. 

Državi ni treba trošiti proračunskih 

sredstev (ali se dodatno zadolžiti), 

ampak dobi denar od centralne banke, 

nato pa ga preko fiskalne politike 

raztrosi med ljudi. Ukrepe evropskih 

vlad, ki so med epidemijo med ljudi delile 

pomoč, lahko zato le pogojno razumemo 

kot helikopterski denar. 

NECILJANI UKREPI 

Da predsednik vlade uporablja terminologijo 

precej svobodno, ni nič novega. 

Ko govori o helikopterskem denarju, se 

zdi, da ne ve zares, kaj to je. Besedno 

zvezo uporablja le kot slabšalnico za to, 

čemur pravi »neciljani ukrepi prejšnje 

vlade«. Tu pa nastopi bistvena težava. 

Med današnjo gospodarsko situacijo 

in tisto iz časa epidemije obstaja nekaj 

pomembnih razlik, zaradi katerih je 

očitek, da so bili ukrepi prejšnje vlade 

neciljani, deloma zgrešen. Deloma zato, 

ker so nekateri ukrepi iz časa epidemije 

gotovo po nepotrebnem bremenili državni 

proračun. Nenazadnje je bil do fiskalnega 

početja prejšnje vlade kritičen 

tudi Fiskalni svet. 

Kljub temu pa je neciljanost 

ukrepov imela nek smisel, ki ga 

danes, v spremenjeni gospodarski 

situaciji, ne 

razumemo več. 

V času sprejemanja 

protikoronskih 

paketov se 

je napovedoval 

globok 

gospodarski 

padec (oziroma 

se je že zgodil). 

Nekateri ukrepi so 

bili zato namenjeni 

najranljivejšim, drugi, 

nič manj pomembni, pa 

spodbuditvi agregatnega 

povpraševanja. Gospodarstvo, 

predvsem storitveni 

sektor, je bilo treba po 

odprtju oživiti oziroma 

ohraniti nad gladina. 

Ukrepi, namenjeni oživitvi gospodarstva, 

so bili neciljani – deležen jih 

je bil vsak državljan. To pa je tudi logično. 

Vzemimo primer turističnih 

bonov: če bi vlada bone, s katerimi je 

želela pomagati turističnemu sektorju, 

oblikovala ciljano, bi jih, da bi imeli 

največji učinek, dodelila višjim slojem. 

Višji sloj bi namreč za razliko od 

nižjega ob unovčitvi bona pri turističnih 

ponudnikih pustili še dodatnega 

tisočaka. Šele tedaj, ko potrošnja preseže 

vrednost bona samega, je njegov 

namen dosežen. 

Ukrep, ki bonov ne bi dodelil nižjemu 

sloju, bi ekonomsko sicer lahko 

bil logičen, vsekakor pa bi bil nepravičen. 

Neciljanost je bila zato edina 

možna odločitev. Dodatni razlog je 

seveda, da je tako zasnovan ukrep 

koristil kar največjemu številu 

ponudnikov storitev. 

Nekateri ukrepi so 

bili torej neciljani, 

ker njihov 

primarni cilj 

ni bil pomoč 

najranljivejšim 

gospodinjs 

t v o m 

a l i 

SHUTTERSTOCK


40 


podjetjem, ampak gospodarstvu 

(oziroma sektorju) kot celoti. 

SPREMENJENA SITUACIJA 

Danes je gospodarska situacija popolnoma 

drugačna. Spodbujanje agregatnega 

povpraševanja še vsaj nekaj časa ne samo 

ni potrebno, ampak bi bilo zaradi že tako 

podivjane inflacije škodljivo. Hkrati bi 

takšna helikopterska pomoč po nepotrebnem 

slabila stanje državnih financ. 

Vlada je dopolnila uredbo o določitvi 

cen zemeljskega plina tako, da bo 

najvišja dovoljena maloprodajna cena 

veljala tudi za gospodinjske odjemalce 

daljinskega ogrevanja. Minister za infrastrukturo 

Bojan Kumer je pojasnil, da 

so z dopolnitvijo uredbe o določitvi cen 

zemeljskega plina iz plinskega sistema, 

ki bo začela veljati 1. novembra, določili 

najvišjo dovoljeno ceno zemeljskega plina 

za sisteme daljinskega ogrevanja, ki 

kot vhodni energent uporabljajo plin. 

Infrastrukturni minister se je že 

pred sejo Vlade na javni razpravi na 

temo energetskega prehoda Slovenije 

v Državnem svetu dotaknil pomoči 

gospodarstvu. Dejal je, da bo vlada 

nekje do 10. novembra predstavila ukrepe 

za omejitev drobnoprodajnih cen 

elektrike in plina za ključni del gospodarstva 

– srednje in velike porabnike 

–, saj želi gospodarstvu dati jasne in 

znosne usmeritve za prihodnje leto. 

Zaradi naraščanja socialnih stisk 

prebivalstva je državni zbor sprejel 

Zakon o začasnih ukrepih za odpravo 

posledic draginje za najranljivejše 

skupine prebivalstva. Za zagotavljanje 

višje socialne varnosti socialno najranljivejših 

skupin prebivalstva je za prejemnike 

denarne socialne pomoči in 

varstvenega dodatka določeno izplačilo 

energetskega dodatka. 

Nekaj dvomov v to, da bodo ukrepi 

Golobove vlade res ciljani, poraja rekordni 

proračun za prihodnje leto. Ob 

tem je zanimivo, da ena od kritik Fiskalnega 

sveta leti ravno na račun neciljanosti 

ukrepov. »V letošnjem letu so 

bili že sprejeti številni ukrepi za omilitev 

posledic draginje, ki so pretežno 

neciljani splošni ukrepi z vplivom na 

cene različnih energentov, le v manjši 

meri pa ciljani ukrepi v pomoč najranljivejšim 

skupinam, kar sicer priporočajo 

vse mednarodne institucije,« so 

zapisali v enem od poročil. 

Kako blizu je recesija 

Brezposelnost se povečuje. Proračunski primanjkljaj 

se je zmanjšal na 283 milijonov evrov. Negotove 

razmere, motena oskrba, dražji energenti, vse višja 

inflacija in obrestne mere znižujejo povpraševanje. 

Državni proračun je po prvih 

izračunih v prvih desetih 

mesecih zabeležil 10,3 milijarde 

evrov prihodkov, kar 

je 14,2 odstotka več kot v enakem obdobju 

lani. Odhodki so se v tem času 

zmanjšali za 7,3 odstotka na približno 

10,6 milijarde evrov. 

Upadanje brezposelnosti se je oktobra 

prekinilo. Na zavodu za zaposlovanje 

je bilo konec meseca prijavljenih 

52.991 iskalcev zaposlitve, kar je 1,8 

odstotka več kot septembra in 20,5 odstotka 

manj kot oktobra lani. 

Po zadnjih podatkih Združenja nabavnikov 

Slovenije se je indeks nabavnih 

menedžerjev (PMI, ang. Purchasing 

Managers Index) meseca oktobra 

vnovič znižal, trenutno znaša 35,7 točke. 

To kaže, da gospodarska dejavnost 

že nekaj mesecev pada. 

SHUTTERSTOCK 

UREDNIŠTVO 

BREZPOSELNOST NARAŠČA 

Oktobra se je na zavodu za zaposlovanje 

na novo prijavilo 6848 brezposelnih 

oseb, kar je 38 odstotkov več kot v 

predhodnem mesecu. Od tega je bilo 

2563 iskalcev prve zaposlitve, kar je 

226,1 odstotka več kot septembra. 

Med novoprijavljenimi je bilo še 

2453 brezposelnih zaradi izteka zaposlitve 

za določen čas, 43 brezposelnih 

zaradi stečajev in 574 presežnih delavcev. 

V obdobju od januarja do oktobra je 

bilo v Sloveniji vsak mesec v povprečju 

brezposelnih 57.426 oseb, kar je 24,5 

odstotka manj kot v istem obdobju lani. 

Od 5900 brezposelnih oseb, ki jih 

je oktobra zavod odjavil iz evidence, 

se je zaposlilo oziroma samozaposlilo 

3629 oseb, kar je 20,5 odstotka manj 

kot septembra in 11,3 odstotka manj 

kot oktobra lani.



41 

Delodajalci, med katerimi jih je bilo 

največ iz gradbeništva, predelovalnih 

dejavnosti, zdravstva in socialnega 

varstva ter drugih raznovrstnih poslovnih 

dejavnosti, so oktobra zavodu 

sporočili 13.223 prostih delovnih mest. 

To je 12,6 odstotka manj kot septembra 

in tri odstotke manj kot oktobra lani. 

V obdobju desetih mesecev je bilo prostih 

delovnih mest 13,6 odstotka več. 

»Imeti pet mesecev 

PMI pod vrednostjo 50, 

nakazuje na to, da se 

gospodarstvo ohlaja. 

Ta recesija je trenutno 

zavita v krinko inflacije 

in dviga plač, zato je ne 

vidimo jasno, kot bi jo 

videli sicer.« 

Najbolj so povpraševali po delavcih 

za preprosta dela pri visokih gradnjah 

in za preprosta dela v predelovalnih 

dejavnostih, pa tudi po čistilcih, strežnikih 

in gospodinjskih pomočnikih, 

voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, 

skladiščnikih in uradnikih za nabavo 

in prodajo, prodajalcih, varilcih, 

delavcih za preprosta dela pri nizkih 

gradnjah in natakarjih. 

PRORAČUN 

ZMANJŠAL PRIMANKLJAJ 

Znižal se je tudi primanjkljaj, in sicer 

na 283 milijonov evrov, so sporočili 

s finančnega ministrstva. Davčni 

prihodki so v prvih desetih mesecih 

dosegli približno 8,7 milijarde evrov, 

kar je 15,1 odstotka več kot v enakem 

lanskem obdobju. 

Pri tem so se prilivi iz davka na dodano 

vrednost povečali za 16 odstotkov 

na približno štiri milijarde evrov. 

Tolikšno rast na ministrstvu pripisujejo 

lanski zaustavitvi gospodarske 

SHUTTERSTOCK 

Oktobra se je na zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 6848 brezposelnih oseb, 

kar je 38 odstotkov več kot v septembru. 

aktivnosti in potrošnje prebivalstva v 

času epidemije covida-19 ter posledičnemu 

učinku zadržane potrošnje v letošnjem 

letu. Na rast vpliva tudi visoka 

inflacija, so dodali. 

Prilivi iz davka od dohodkov 

pravnih oseb so se povečali celo za 

42,2 odstotka na 1,3 milijarde evrov. 

To rast na ministrstvu pojasnjujejo 

z visokim poračunom za leto 2021 

zaradi boljšega poslovanja podjetij v 

tem letu in posledično višjih letošnjih 

mesečnih akontacij. 

Prilivi od dohodnine so do konca 

oktobra dosegli približno 1,2 milijarde 

evrov oziroma 2,2 odstotka več kot v 

enakem obdobju lani, prihodki od trošarin 

pa so se zvišali za 0,9 odstotka na 

prav tako 1,2 milijarde evrov. 

KAKO DALEČ JE RECESIJA 

Negotove razmere, motena oskrba, 

dražji energenti, vse višja inflacija in 

obrestne mere znižujejo povpraševanje 

tako v predelovalni dejavnosti kot v storitvenih 

dejavnostih. Poznavalci razmer 

ocenjujejo, da smo že v recesiji, ki med 

drugim prinaša tudi odpuščanja. 

Zmanjšanje obsega naročil pomeni, 

da podjetja ne bodo proizvedla 

toliko, kolikor so načrtovala, zaradi 

tega bo manjši BDP, podjetja bodo 

prisiljena odpuščati. 

Glede na vztrajno padanje kazalnika 

PMI pa lahko rečemo, da smo dejansko 

že v recesiji, pravi Uroš Zupančič 

iz Združenja nabavnikov Slovenije: 

»Imeti pet mesecev PMI pod vrednostjo 

50, nakazuje na to, da se gospodarstvo 

ohlaja. Ta recesija je trenutno zavita v 

krinko inflacije in dviga plač, zato je ne 

vidimo jasno, kot bi jo videli sicer.« 

Začelo se je z ohlajanjem nemškega 

gospodarstva, k nam dogajanje v najpomembnejši 

zunanjetrgovinski partnerici 

prihaja z enomesečnim zamikom. 

Vrednost indeksa je bila nižja le v covidni 

krizi, tj. aprila 2020, ko je kazalnik 

padel na 24 točk, je pa zanimivo, da je 

trenutni trend njegovega gibanja veliko 

bolj negativen kot v času epidemije. To 

ni obetavno, dodaja Zupančič. Pritrjuje 

mu ekonomist Marko Pahor. Velikih razlogov 

za optimizem trenutno ni. 

Upad gospodarske dejavnosti je sicer 

globalen, a Pahor ne pričakuje, da 

bo dolgotrajen. Hitrost okrevanja bo 

odvisna od geopolitičnih razmer in monetarnih 

ter fiskalnih ukrepov za obvladovanje 

inflacije in spodbujanje gospodarstev. 

Posledice recesije pa bomo 

najverjetneje občutili vsi.


42 

Komentar 


Ali bo nakup novega 

avtomobila v kratkem ugodnejši 

ANDREJA BARAT 

Trenutno je na avtomobilskem trgu položaj tak, da se na nove 

avtomobile čaka dolgo. Več želja kot ima kupec glede barve in notranje 

opreme, dlje čaka. Tudi več mesecev. To velja tako za avtomobile 

srednjega kot višjega razreda. Ob velikem povpraševanju in dolgih 

dobavnih rokih so zrasle tudi cene, toda to bi se lahko kmalu spremenilo. 

Z 

nemškega 

avtomobilskega 

trga, ki narekuje trende na 

evropskem trgu, poročajo o 

množičnih odpovedih že naročenih 

avtomobilov. Kupci, ki na svoje 

avtomobile čakajo dlje kot je bilo dogovorjeno, 

imajo po pogodbi možnost, da 

naročilo stornirajo. 

Točno to v zadnjih tednih tudi 

množično počnejo – tako vsaj poročajo 

nemški avtomobilski trgovci. 

MNOŽIČNE ODPOVEDI 

Seveda so eden od razlogov nerazumno 

dolgi dobavni roki, ki se lahko še 

večkrat podaljšajo. Nekateri kupci so 

se preprosto naveličali čakati ali pa 

so jezni in so si avtomobil priskrbeli 

kako drugače. 

Kot pravi Peter Kavčič iz AMZS, sicer 

tudi urednik portala DoberAvto.si, 

so dolgi dobavni roki precej odvisni od 

posameznih izdelovalcev avtomobilov 

in od modela. Avtomobilska industrija 

se je v rekordno hitrem času reorganizirala 

in poiskala nove proizvodne 

zmogljivosti za določene komponente, 

ki so jih prej izdelovali v Ukrajini. Težave 

s polprevodniki, ki so v sodobnih 

avtomobilih nepogrešljiv del elektronskih 

komponent, deloma še vedno ostajajo, 

industrijo pesti tudi pomanjkanje 

nekaterih drugih sestavnih delov. 

Zaradi omejene dostopnosti nekaterih 

sestavnih delov se avtomobilska industrija 

usmerja v izdelavo avtomobilov, 

pri katerih ima večje marže oziroma ji 

prinašajo več dobička. Za povprečne 

kupce avtomobilov pa to pomeni počasnejšo 

dobavo avtomobilov nižjih 

cenovnih razredov. Povedano drugače: 

drage avtomobile se dobi prej in lažje 

kot poceni avtomobile. 

Lahko se zgodi, da se 

bodo v nekaj tednih 

ali mesecih pred 

avtosaloni začeli kopičiti 

neprodani avtomobili, 

kar bo botrovalo tudi 

popustom. 

Glavni razlog za odpovedi že naročenih 

avtomobilov pa naj bi bili slabi 

gospodarski obeti in gospodarska negotovost. 

K razmisleku o smiselnosti 

nakupa novega avtomobila prispevajo 

tudi energetska kriza in vse dražji 

»Nikar pa ne bodite preveč optimistični, cen, kot so bile v času pred krizo s polprevodniki, 

ne pričakujte,« pravi Peter Kavčič iz AMZS.



Komentar 

43 

Drage avtomobile se 

dobi prej in lažje kot 

poceni avtomobile. 

SHUTTERSTOCK 

energenti. Pričakovati je mogoče, da 

se bo mnogim končnim kupcem finančna 

situacija v prihodnjih mesecih 

spremenila in se bo življenjski standard 

marsikaterega Evropejca poslabšal. 

Nov avtomobil pa pač ni nekaj, 

brez česar ne bi mogli preživeti. Naraščajoči 

življenjski stroški ljudi strašijo, 

da morda ne bodo zmogli odplačevati 

kredita ali lizinga. 

Drugi razlog za odpovedi je tudi napovedano 

znižanje subvencij za e-avtomobile 

v Nemčiji. Za nakup električnega 

avtomobila je nemški državljan 

lahko dobil do 20.000€. Ob predolgih 

dobavnih rokih električnih avtomobilov 

mnogim grozi, da subvencije sploh 

ne bodo dobili. Brez subvencij pa električni 

avtomobili na trgu niso konkurenčni. 

Ob trenutnih cenah elektrike 

se pojavlja tudi vprašanje, ali so sploh 

konkurenčni tudi s subvencijami. 

Boštjan Kralj iz podjetja PSC Ljutomer 

d. o. o., ki je zastopnik in serviser 

znamke Renault, ocenjuje, da predstavlja 

elektrifikacija voznega parka 

za avtomobilsko industrijo velik izziv. 

V osnovi pomeni dražja in za povprečnega 

kupca težje dostopna vozila, 

»zato pričakujemo, da se bo začela 

spreminjati tudi miselnost kupcev 

glede lastništva avtomobilov in bo vse 

zanimivejša možnost dolgoročni najem. 

Kljub vsemu ostajamo optimisti, 

pred nami je zanimivo, bolj trajnostno 

naravnano obdobje in temu se bomo 

tudi avtomobilisti prilagajali.« 

SLOVENSKI TRG 

Boštjan Kralj pravi, da slovenski trg 

trenda odpovedovanja naročil še ni 

zaznal, so pa razmere dokaj nepredvidljive. 

Vozila primanjkujejo, čakalne 

dobe so od modela do modela zelo 

razlikujejo, čeprav je nekaj vozil, zlasti 

v osebnem programu, vedno na zalogi. 

Glede dobave za naslednje leto so napovedi 

uvoznikov različne, realno pa je 

težko pričakovati, da bi na hitro prišlo 

do bistvenih sprememb. 

Peter Kavčič ugotavlja, da na trgu 

izjemno primanjkuje malo rabljenih 

vozil, tj. starih od dve do štiri leta, ki 

so v preteklosti na naš trg prihajala iz 

večjih evropskih držav. Na trgu novih 

avtomobilov pa se še vedno čuti upad 

prodaje glede na lansko in prejšnja leta. 

Novi avtomobili pa so se v zadnjih 

dveh letih podražili za 10–30 odstotkov, 

kar je že začelo vplivati tudi na 

prodajo pri nas. Do konca letošnjega 

septembra je bilo pri nas registriranih 

36.757 novih osebnih avtomobilov, kar 

je 6.330 ali 14,69 odstotka manj kot 

lani v istem obdobju. 

KDAJ KUPITI AVTOMOBIL 

Koronski ukrepi in pomanjkanje materialov 

so dobave novih avtomobilov 

podaljšali za več mesecev. Kupci lahko 

naročeni avtomobil po občutni prekoračitvi 

roka prekličejo, prodajalci 

pa pri svojih dobaviteljih te možnosti 

večinoma nimajo. Stefan Reindl, vodja 

Inštituta za avtomobilsko industrijo 

(IfA), je za nemško revijo Automobilwoche 

dejal, da se lahko zgodi, da 

se bodo v nekaj tednih ali mesecih 

pred avtosaloni začeli kopičiti neprodani 

avtomobili. Do sedaj prodajalcem 

zaradi pomanjkanja avtomobilov skoraj 

ni bilo treba dajati popustov, to pa 

bi se v kratkem lahko spremenilo. 

Podobno opaža tudi Peter Kavčič, ki 

pravi, da so na portalu, ki ga ureja, novi 

avtomobili, ki se prodajajo iz zaloge pri 

pooblaščenih trgovcih, v zadnjem času 

na voljo tudi s popusti, kar se še pred 

nekaj meseci ni dogajalo. 

»Nikar pa ne bodite preveč optimistični, 

cen, kot so bile v času pred 

krizo s polprevodniki, ne pričakujte,« 

dodaja Kavčič. »Avtomobili se dražijo 

že zadnjih deset let in dražili se bodo 

tudi v prihodnje, ne glede na dobave. 

Narasle pa so tudi cene rabljenih vozil, 

zato lastniki avtomobilov, ki so v procesu 

menjave staro za novo, praktično 

ne morejo ničesar ne izgubiti ne pridobiti,« 

še dodaja. 

 


Kako torej 

Če avtomobila ne potrebujete 

nujno, morda ni slabo špekulativno 

počakati še nekaj tednov. Trenutno 

so cene še vedno visoke, dobavni roki 

pa dolgi. Prihajajoča zima bo morebiti 

premešala karte tudi na avtomobilskem 

trgu in morda spomladi za kakšen 

model dobite malo večji popust. 

Sicer pa je, kot pravijo poznavalci, 

na trgu veliko pomanjkanje malo 

rabljenih avtomobilov, ki se zelo hitro 

prodajo, sploh če govorimo o priljubljenih 

znamkah in modelih. Če torej 

kupujete avtomobil, kupite priljubljeno 

znamko in model, saj ga boste po 

potrebi lažje in dražje prodali.

ZDRAVJE 

44 

Komentar 


Realnost evtanazije v Kanadi: 

ko za evtanazijo zaprosi 23-letnik 

PETER MERŠE 

V prvih novembrskih dneh je spomin na pokojne bolj živ kot sicer. 

Marsikdo morda razmišlja tudi o smrti sami in o evtanaziji. 

A prav v zadnjem času se v zvezi s tem postopkom, 

ki bi se mu natančneje reklo medicinska usmrtitev, 

v tujini, kjer je že dovoljena, pojavlja več odmevnih primerov. 

Prav izkušnje držav, v katerih je 

medicinska usmrtitev že legalizirana, 

nam lahko služijo v opomin, 

ko razmišljamo o ureditvi 

na tem področju pri nas. Ravno letos se 

je predlog takšnega zakona pojavil tudi 

pri nas. Predsednica društva, ki je predlog 

zakona pripravilo, pa je tudi prvopodpisana 

pod kandidaturo predsedniške 

kandidatke Nataše Pirc Musar. 

Kanadčan Alan Nichols je zaradi 

zapletov pri operaciji v mladosti težko 

hodil, izgubil je tudi sluh na enem ušesu, 

vendar je kljub temu živel samostojno, 

brez terapij za kakršnokoli bolezen. 

Bil je sicer psihično nestabilen, tako da 

je imel »dobre tedne« in tedne brez volje 

do življenja. Po smrti staršev sta ga 

podpirala brata, pri sklepanju prijateljstev 

pa ni bil posebej spreten. 

Ko se med enim od svojih depresivnih 

obdobij več dni ni prikazal iz 

stanovanja, so ga našli podhranjenega 

in ga odpeljali v lokalno bolnišnico, 

čemur se je Alan sicer upiral, pripoveduje 

njegov brat Gary Nichols. 

Kmalu je začel zavračati obiske, osebje 

bolnišnice pa je bratoma dajalo 

informacije, da dobro napreduje in 

spet normalno je. 

Osamljenost in izoliranost je razlog 

za 17 % evtanazij v Kanadi. 

SHUTTERSTOCK

71 | 10. NOVEMBER 2022 ZDRAVJE 

Komentar 

45 

V imenu zaupnosti med pacientom 

in zdravnikom pa so bratoma zamolčali, 

da je Alan naročen na postopek evtanazije, 

za kar sta izvedela tik pred njegovo 

smrtjo. V bolnišnici so Alana celo 

zadržali, ko bi bil lahko že odpuščen v 

domačo oskrbo, ker je Alan ocenil, da 

ga bodo sorodniki skušali prepričati, 

naj se ne da medicinsko usmrtiti. Ti 

so zadnje dni njegovega življenja to res 

poskušali, vendar niso bili uspešni. 

Gary je sicer prepričan, da bi jim Alana 

skoraj uspelo prepričati, saj se je nekaj 

dni pred posegom na bratovo napoved, 

da se namerava upokojiti in se mu 

bolj posvetiti, odzval z besedami: »Škoda, 

da za to nisem vedel prej.« Alan je bil 

medicinsko usmrčen sredi oktobra. 

DIABETES IN SLEPOTA 

Podobna je tudi zgodba 23-letnega 

Kiana Vafeiana iz Toronta. Diabetik, 

ki se je soočal tudi z depresijo, je nekaj 

časa živel pri mami, nekaj časa pri 

očetu, nekaj časa pri teti, nikjer pa 

ni bil srečen. Ni imel dela in dekleta, 

pred slabim letom je zaradi diabetesa 

izgubil vid na eno oko. 

Tudi Kiano je zaprosil za medicinsko 

usmrtitev in dobil potrjen termin. 

Družina o tem ni vedela nič, dokler 

ni njegova sestra po naključju našla 

e-pošte z informacijami glede »posega«. 

Imela je namreč dostop do njegove 

e-pošte, saj mu je večkrat pomagala pri 

bančnih in podobnih opravilih, s katerimi 

je sam imel težave. 

OCENA PREKO ZOOMA 

Kanada je medicinsko usmrtitev uzakonila 

leta 2016, leto po tem, ko je 

ustavno sodišče razsodilo, da je v skladu 

s kanadsko ustavo. Od takrat so medicinsko 

usmrtili že 31.664 ljudi, letno 

je takšnih že 3,3 % vseh smrti v Kanadi, 

zadnja leta krepko preko sto tudi v starostni 

skupini 18–45 let. 

Zakon o medicinski asistenci pri 

umiranju predvideva, da lahko za medicinsko 

usmrtitev zaprosijo bolniki, 

katerih »stanje je grozljivo in nepopravljivo, 

njegova smrt pa tudi sicer razumno 

predvidljiva«. Gre torej za umirajoče, 

ki imajo hude oblike bolezni 

in bodo v vsakem primeru v kratkem 

umrli. Že marca 2021 je bil del, ki predvideva, 

da prosilec že umira, odstranjen. 

Za evtanazijo lahko tako zaprosi 

tudi posameznik, ki je neozdravljivo 

bolan in je njegovo stanje resno. 

Kaj to pomeni v praksi, je preverila 

Kianova mama Margaret Marsilla dan 

po tem, ko je izvedela, da ima njen sin 

termin za usmrtitev. Poklicala je v bolnišnico, 

v kateri je bil naročen, in se 

pozanimala, pod kakšnimi pogoji bi k 

postopku lahko pristopila sama. 

V bolnišnici so ji razložili, da mora 

biti stara vsaj 18 let, imeti urejeno 

zdravstveno zavarovanje in trpeti za 

nečim, česar se ne da pozdraviti na način, 

ki bi bil zanjo sprejemljiv. Predstavila 

se je kot diabetik, ki je slep na eno 

oko, in bolnišnica ji je ponudila, da opravijo 

formalno oceno stanja kar preko 

videopogovora na Zoomu ali kateri izmed 

sorodnih aplikacij. 

EVTANAZIJA ZARADI 

OSAMLJENOSTI 

Po akciji, ki jo je izvedla na družbenih 

omrežjih, je bila usmrtitev Kiana, 

predvidena za 22. september letos, 

preložena za nedoločen čas. A podatki 

kažejo, da Kiano in Alan nikakor nista 

osamljena primera. Osamljenost in izoliranost 

je razlog za kar 17 % medicinskih 

usmrtitev oz. evtanazij v Kanadi. 

Prihodnje leto namerava kanadska 

vlada dostop do evtanazije razširiti 

tudi na tiste, ki so zgolj duševni bolniki, 

in na »zrele mladostnike«, pri čemer 

ni povsem jasno niti, pri kateri starosti 

je mladostnik zrel, niti ni jasno, kdo o 

tem odloča. »Zreli mladostniki« bi lahko 

tako o svoji smrti odločali povsem 

mimo svojih staršev. 

Zdravniki opozarjajo, da takšno širjenje 

odpira vrata Pandorine skrinjice 

neslutenih razsežnosti. Kot opozarja onkologinja 

dr. Ellen Warner bi lahko tako 

medicinsko usmrtili tudi mladoletnike 

s krizo identitete. Po spletu že krožijo 

zgodbe več Kanadčanov, ki se bodo v primeru 

razširitve prijavili za medicinsko 

usmrtitev, vključno z 21-letno Victorio, 

sicer epileptično bolnico, ki bi rada tako 

rešila finančne težave svoje družine. 

Zdravniki opozarjajo tudi, da si devet 

od desetih ljudi, ki skušajo narediti 

samomor, a jim spodleti, kasneje ne 

skušajo več vzeti življenja in umrejo 

zaradi drugih stvari. Podatki iz držav, 

v katerih je evtanazija že uzakonjena 

(med njimi so Nizozemska, Belgija, 

Španija, Avstralija, Nova Zelandija ter 

nekatere ameriške zvezne države), pa 

kažejo, da se kar dve tretjini evtanazijskih 

usmrtitev zgodi brez privoljenja 

bolnika, ki je na tak način usmrčen. 

PREDSEDNIŠKA TEKMA 

Pri tem je treba opozoriti, da smo tudi v 

Sloveniji že dobili predlog zakona o evtanaziji, 

ki ne vsebuje večine varovalk 

(denimo starostnih omejitev) in s katerimi 

se običajno začne zakonodaja o 

medicinski usmrtitvi. Za evtanazijo bi 

lahko zaprosil vsakdo, ki je star vsaj 18 

let in neznosno trpi, pri čemer ni jasne 

definicije, kaj to pomeni. 

Zakon so napisali v združenju Srebrna 

nit, ki ga vodi Biserka Marolt 

Meden. Medenova pa je tudi prvopodpisana 

pod predsedniško kandidaturo 

Nataše Pirc Musar, za katero je prav 

tako znano, da podpira uzakonitev medicinske 

usmrtitve v Sloveniji, čeprav 

ji nasprotuje velika večina zdravnikov, 

na pleča katerih bi padlo izvajanje 

takšnega zakona. 

 


Evtanazija ni rešitev, 

ampak pometanje 

pod preprogo 

Medicinsko usmrtiti vsakogar, ki 

si to želi, nikakor ni pot v srečnejšo 

družbo, ampak način, kako kot 

družba pod preprogo pometemo probleme, 

kot so depresija, osamljenost 

in težke bolezni, oz. Jih preložimo na 

pleča zdravnikov, ki naj bi take ljudi 

kar evtanazirali. 

Nekateri bi tako radi ustvarili 

družbo, v kateri bo prostor samo za 

tiste, ki živijo dovolj kvalitetno, da 

so življenja vredni. To pa je srhljivo 

podobno totalitarnim sistemom, v 

katere se sicer ne bi radi nikoli vrnili. 

V letošnji predsedniški tekmi je 

evtanazijski lobi, čeprav redko predstavljen 

v predsedniških soočenjih, 

jasno izražen. Prvopodpisana pod 

predsedniško kandidaturo ni kar 

nekdo. Jasno je, da lahko ob izvolitvi 

Nataša Pirc Musar za predsednico 

pričakujemo zagon za sprejem zakonodaje 

o evtanaziji tudi iz predsedniške 

palače. Na volitvah čez slaba dva 

tedna se odloča tudi o tem vprašanju.

SPOLNOST 

46 

Kolumna 


Škof Anton Jeglič in en navaden 

popopran „pornografičen spis“ 

MILENA MIKLAVČIČ 

O ljubljanskem knezoškofu Antonu Bonaventuri Jegliču 

sem vrsto let vedela bore malo. Toliko pravzaprav, 

kot smo se učili v šoli. Informacije so bile skoncentrirane 

na podatka, da je dal zažgati Cankarjevo Erotiko 

in da je bil zelo nazadnjaški škof. 

Nanj so me opozorili iz Doline 

pri Trstu. Tomaž Ivešić je 

leta 2013 v Razpotjih objavil 

zanimiv članek z naslovom 

Seks kot objekt kulturnega boja. Priznam: 

prebrala sem ga na dušek. 

Izkrivljena podoba Jegliča je izginila, 

v njem sem videla človeka, ki mu je 

bilo iskreno mar za trpljenje žensk, ki 

so bile na milost in nemilost prepuščene 

spolnim navadam tistega časa. Na 

različnih literarnih večerih, na katerih 

sem predstavljala knjigo Ogenj, rit in 

kače niso za igrače, so ga prisotni pogosto 

omenjali. A ne kot prosvetljenca, 

temveč kot mračnjaka z zelo negativnimi 

podtoni. Zmeraj sem si vzela čas 

in zbranim razložila, kako pomembna 

je bila njegova drobna rdeča knjižica z 

naslovom Ženinom in nevestam. 

»NAZADNJAŠTVO« 

Devetindvajsetega oktobra je uredništvo 

Domovine objavilo članek z 

naslovom »Kdor ni za levičarski RTV, 

je nazadnjak, klerikalec in Jeglič, je 

odmevalo na dogodku v organizaciji 

Sveta delavcev RTV«. 

Novinarka Tatjana Pirc je v svojem 

nagovoru omenila tudi Jegličevo 

zgražanje leta 1905 ob novoodkritem 

Prešernovem spomeniku s pohujšljivo, 

nesramno razgaljeno žensko podobo. 

Besedovanje je zaključila z besedami: 

»Ta zgodba uči, da nazadnjaki in taki 

›jegliči‹ pristanejo na smetišču zgodovine. 

Čez leta se iz njih posmehujejo. 

Muze in ustvarjalci pa ostanejo.« 

Kakšna zmota in kakšna črna pika 

za slovenski šolski sistem! Skrajni čas 

bi bil, da se ta delček zgodovine napiše 

na novo. Knezoškof Jeglič še zdaleč 

ni bil nazadnjak, bil je eden od prosvetljencev, 

ki je za boljše razumevanje 

spolnosti, pa naj se sliši še tako čudno 

in nemogoče, naredil zelo veliko. Če bi 

vsaj milo poznali razmere na področju 

intime, ki so vladale na začetku 20. stoletja, 

bi mi hitro in odločno pritrdili. 

RDEČA KNJIŽICA 

Trdim celo, da mu za pionirsko delo 

ženske lahko postavimo spomenik. 

Enaintridesetega oktobra 1909 je namreč 

izdal drobno rdečo knjižico z naslovom 

Ženinom in nevestam (Pouk za 

srečen zakon). V njej je zapisal vrsto priporočil 

in nasvetov, ki naj bi jih mladi, 

v spolnih odnosih neizobraženi 

ljudje, s pridom uporabljali. 

Žal pa je bil odziv javnosti z duhovščino 

vred na omenjeno knjižico tako 

silovit, da jo je po treh dneh umaknil 

iz prodaje. Liberalni časnik Slovenski 

narod je zapisal, da gre za navaden popopran 

»pornografičen spis«, kakršnega 

v slovenskem jeziku še ni bilo. Katoliški 

tabor je v podporo škofu na 

Kranjskem pripravil kar 57 shodov. Šele 

konec leta se je liberalna gonja proti 

škofu postopoma umirila. 

Jeglič pri duhovnikih za svoje delo 

ni imel velike podpore, kar je bilo razumljivo. 

Govorjenje o spolnosti je še v 

času moje mladosti veljalo za greh, kaj 

šele na začetku 20. stoletja. 

Jeglič je bil tako kot drugi duhovniki 

tudi spovednik. Prav v spovednici 

je slišal marsikatero bridko zgodbo o 

intimnem trpljenju zakonskih žena. V 

dnevnik je zapisal: »Spovedujem natanko: 

pazim, da ne zaidem predaleč, 

ampak le toliko, kolikor mora biti in 

bom mogel pred Bogom odgovarjati. 

Ker se ljudje vedno bolj k meni za 

spoved drenjajo, mislim, da zadenem 

Liberalni časnik 

Slovenski narod je 

zapisal, da gre za 

navaden popopran 

»pornografičen spis«, 

kakršnega v slovenskem 

jeziku še ni bilo. 

potrebo njihovega srca in da jim tudi 

ustrežem. Molim v ta namen veliko in 

čudno, kako Bog molitev usliši.« 

Za liberalce je bil najspornejši tretji 

del rdeče knjižice. Ko Jeglič govori o 

zakonski združitvi, pravi: »Ta združitev 

ima pa tudi namen moža in ženo 

obvarovati od nečistovanja; zato je 

dopuščena tudi pri nerodovitnih, v 

starosti, v času nosečnosti. Ona je nazadnje 

sredstvo, da se ohrani, pokaže 

in še bolj vname zakonska ljubezen 

med možem in ženo.« 

Za tiste čase zelo natančno je opisal 

tudi samo združitev: »Združitev naj se 

izvrši kar mogoče sramežljivo: dopuščeno 

je vse, kar je za združitev potrebno. 

Mož in žena ne grešita, če se dogodi 

kak pogled po telesu ali kak dotikljaj 

kamorkoli. Vendar pa naj se mož ozira 

na nežno sramežljivost svoje žene; saj 

je sveta sramežljivost največja lepota 

žene in najboljše zagotovilo družinske 

sreče in zadovoljnosti. Zato naj mož ne 

sili žene, da bi se njega dotikovala na 

spolni del telesa; tudi mož naj ne dotikuje 

žene na tem delu, ker je nespodob-

71 | 10. NOVEMBER 2022 SPOLNOST 

Kolumna 

47 

France Sterle: Anton Bonaventura Jeglič. Olje na platnu, 1923. 

Jeglič pravi, da je spolnost »sredstvo, da se ohrani, pokaže in še bolj vname zakonska ljubezen med možem in ženo«. 

no in bi mogel ženo tam pokvariti, kar 

bi bilo za oba jako mučno in žalostno. 

Mož in žena se moreta združiti kateri 

koli čas; svetovala bi se pa bolj zgodna 

jutranja ura, ko je spanje povrnilo telesne 

moči in je tudi duša bolj mirna.« 

Liberalci so, kot že rečeno, glas o 

»pornografu« raznesli po vsej Evropi. 

Še huje: Jeglič je izvedel, da so liberalci 

brošurico delili med srednješolce. To 

ga je zelo potrlo. »Da se je šolska in druga 

mladina pohujševala, to me grozno 

peče; za celo življenje jim bo ostalo v 

glavi in srcu slabi vtis in spomin, da je 

to povzročil ljubljanski škof. Liberalci in 

prostozidarji so pa dosegli tudi ta svoj 

namen, da so očrnili duhovna, celo škofa, 

in še bolj razvneli gnus in sovraštvo 

do duhovnov in do Katoliške cerkve.« 

PODOBNA IZKUŠNJA 

Potem ko je prišla med bralce prva 

knjiga iz trilogije Ogenj, rit in kače niso 

za igrače, sem dobrih sto let po objavi 

Jegličeve »rdeče brošure« tudi sama 

doživela zelo podobne odzive. Kaj vse 

»Mož in žena se moreta 

združiti kateri koli čas; 

svetovala bi se pa bolj 

zgodna jutranja ura, 

ko je spanje povrnilo 

telesne moči in je tudi 

duša bolj mirna.« 

so mi rekli! Med drugim tudi to, da sem 

»packa«, da spodobna, poročena, verna 

ženska s štirimi otroki pač ne zapisuje 

»nagnusnih« zgodb o spolnosti. Dolgo 

sem verjela, da bodo predsodki pred to 

»nagnusnostjo« izginili. A niso. 

Po izidu prve knjige sem, med drugim, 

večkrat pisala na škofijo in na številne 

župnijske urade, naj mi omogočijo, 

da o tej, stoletja zamolčani tabu temi 

spregovorim tudi pri njih. Večina naslovljenih 

mi ni niti odgovorila. Odzvala sta 

se le župnika iz župnij Podutik in Moste. 

Na predavanje je prišlo ogromno ljudi, 

vzdušje je bilo enkratno. Eden od duhovnikov 

pa mi je po telefonu dejal, da bi ga 

župnijski pastoralni svet linčal, če bi me 

povabil v župnijo. Kako žalostno. 

Če kdo, sem jaz tista, ki lahko škofa 

Jegliča, njegov pogum, ne nazadnje tudi 

razočaranje zaradi duhovnikov, ki so mu 

obrnili hrbet, zelo dobro razumem. Po 

mojem bi se v grobu obračal, če bi vedel, 

da je odnos do pogovorov o intimnem 

življenju marsikje med »njegovimi« enak, 

kot je bil na začetku 20. stoletja. 

Na srečo smo ljudje takšni in, hvala 

Bogu, tudi drugačni. Jegličevim napotkom 

so nekoč sledili številni duhovniki. 

O tem, kako so osveščali mlade zakonce, 

je tudi v knjigi Ogenj, rit in kače niso za 

igrače veliko zgodb, in to iz prve roke. 

Morda bi o Jegličevi rdeči knjižici 

organizirali simpozij? Čas bi bil, da 

postane »jegličevanje« nekaj dobrega 

in prosvetljenega!

FILM 

48 


Slovenska filmska industrija: 

kaj snemajo in kaj ljudje gledajo 

JAKOB VID ZUPANČIČ 

V kontekstu afere Fotopub je slovenska kulturno-umetniška 

produkcija spet prišla na naslovnice, tokrat pretežno 

v negativni luči. V našem članku se obračamo od tovrstne 

od države financirane sodobne »umetnosti« 

in se raje poglabljamo v slovensko filmsko industrijo. 

Zanimalo nas je, v kolikšni 

meri filme v Sloveniji financira 

država in katero produkcijo 

podpiramo davkoplačevalci. 

Predvsem smo se osredotočili na celovečerne 

filme, med katere pa nismo 

šteli produkcije pod okriljem RTV Slovenija. 

Pogledali smo tudi, kakšna je 

letos gledanost slovenskih filmov. 

GLEDANOST 

Pred kratkim so podelili nagrade Vesna 

za najboljše slovenske filme. Nagrado za 

najboljši celovečerec je dobil film Orkester 

režiserja Matevža Luzarja (41). Film 

Gajin svet 2 pa je dobil že drugo zlato 

rolo. Zlata rola se podeli filmu, ki je presegel 

25.000 gledalcev (zaenkrat si je 

omenjeni film ogledalo dobrih 52.000 

gledalcev). S tem se je uvrstil med 15 

najbolj gledanih slovenskih filmov vseh 

časov v naših kinematografih. 

Največ ogledov v Sloveniji nasploh 

ima sicer film Pr’ Hostar režiserja Luke 

Marčetiča (36) iz leta 2016, in sicer skoraj 

213.000. Nad 200.000 jih ima samo 

še Gremo mi po svoje iz leta 2010. Na 

100.000 ogledov imajo zgolj še trije filmi, 

in sicer Petelinji zajtrk, Kajmak in 

marmelada ter Gremo mi po svoje 2. 

Problem se pojavi, ker večina filmov 

niti približno ne doseže takih številk, 

hkrati pa lahko produkcija državo 

močno udari po žepu. Filma Vinka Möderndoferja 

(64) Zastoj, za katerega je 

šlo 600.000 davkoplačevalskih evrov, 

in Gorana Vojnovića (42) Nekoč so bili 

ljudje (proračunsko financiranje 640 

tisoč evrov), naj bi si po dostopnih podatkih 

v kinu ogledalo manj kot tisoč 

gledalcev. Končna številka gledalcev je 

lahko zaradi slabih evidenc tudi nekoliko, 

a ne bistveno višja. 

Slovenski filmski center - SFC 

Prizor iz filma Zastoj, v katerega je država vložila 0,6 milijona evrov. 

V kinu si ga je ogledalo okoli 1000 (tisoč) gledalcev. 

Z vprašanji o gledanosti in državnem 

financiranju smo se obrnili na 

Slovenski filmski center. 

V Sloveniji je težko reči, kdaj lahko 

film smatramo za uspešen. Na Filmoteki, 

nevladni organizaciji, katere 

glavni namen je promocija slovenskih 

filmov, filmskih ustvarjalcev in filmske 

kulture, so nam povedali, da podatki o 

gledanosti niso točni, saj v Sloveniji ne 

obstajata ne regulativa ne enotni mehanizem 

za redno beleženje gledanosti. 

Podatki niso zbrani na enem mestu 

in so zato večinoma zastareli. 

Bolje je spremljana gledanost v 

kinu, a je večina podatkov, dostopnih 

na spletu, zastarelih, saj se po nekaj 

letih nehajo uradno zbirati, zlasti v 

malih kinematografih in na privatnih 

projekcijah. Če pa se zbirajo, se ne sporočajo 

v enotno centralno podatkovno 

bazo, v kateri bi se lahko dopolnjevali. 

Podatki o gledanosti, ki jih dobimo 

s TV sporedov, pa so odvisni od vsake 

TV postaje, na spletu pa od ponudnika 

VOD. Številke so po navadi večje od 

uradnih, saj je treba šteti še oglede na 

YouTubu, pri nas je zelo razširjeno tudi

71 | 10. NOVEMBER 2022 FILM 

49 

piratstvo, imamo tudi izposoje DVD- 

-jev v knjižnicah, šolske projekcije ipd. 

Kot so nam pojasnili na Slovenskem 

filmskem centru, se v Sloveniji 

v povprečju na leto posname šest 

celovečernih igranih filmov, štirje 

celovečerni dokumentarni filmi in 

številni kratki filmi vseh žanrov in 

zvrsti. Do konca letošnjega leta bo 

tako v distribuciji sedem igranih in 

štirje dokumentarni filmi. 

Tržni delež domačega filma v kinematografih 

se v zadnjih letih sicer 

giba med 5 in 10 odstotki. Za letos 

sicer veliko podatkov o ogledih še ni 

oziroma jih je težko dobiti. Vemo pa, 

da si je v kinih film Prasica, slabšalni 

izraz za žensko letos ogledalo 12.000 

gledalcev, film Gajin svet 2 pa že več 

kot 50.000 gledalcev. 

Slovenski filmi potujejo tudi po 

filmskih festivalih. Nedavno se je na 

primer končala prva velika retrospektiva 

slovenskega filma v Parizu, kjer si 

je francosko občinstvo lahko ogledalo 

devet slovenskih filmov. 

DONACIJE NE OBSTAJAJO 

Letni proračun za vse slovenske filmske 

projekte v letu 2022 skladno z odločbo 

Ministrstva za kulturo znaša 5,2 

milijona evrov. 

Proračun filma je sestavljen iz 

lastnih sredstev producenta, financ 

iz javnih razpisov, soprodukcijskih 

sredstev iz tujine, evropskih razpisov 

idr. Država tako na razpisih filmov ne 

sofinancira 100-odstotno. Če film ne 

prejme sredstev v Sloveniji, ni upravičen 

do pridobivanja tujih oz. evropskih 

sredstev. Zasebne donacije in finančna 

sponzorstva pa pri nas na tem področju 

praktično ne obstajajo. 

Državi si povrne 22 % stroškov, 

kolikor znaša DDV, in sicer pri plačilu 

storitev in materiala. Razpisi na RTV 

zaradi oblike terjajo plačilo 22 % DDV 

že od samih razpisnih sredstev. Podatkov 

iz razpisov RTV ne objavlja, zato ti 

niso javno dostopni. 

V letu 2022 je bilo izdanih osem 

javnih razpisov, od tega pri treh prijave 

še potekajo. Najnovejši že zaključen 

razpis je Javni razpis za sofinanciranje 

slovenskih dokumentarnih filmskih 

in avdiovizualnih projektov. Zaključil 

se je 19. maja 2022. V sofinanciranje 

je bilo sprejetih pet filmov. Intenziteta 

Film Gajin svet 2 si je letos v kinu ogledalo že več kot 50.000 gledalcev. 

državne pomoči se je gibala od 57 do 

92 odstotkov, kar v denarju znese med 

6.100 in 10.000 evri. 

V začetku leta je potekal tudi Javni 

razpis za sofinanciranje kulturno- 

-vzgojnih filmskih projektov v Republiki 

Sloveniji. Najbolj je bil sofinanciran 

Javni zavod Kinodvor, ki je prijavil dva 

projekta, od katerih sta bila oba sofinancirana 

z 11.500 evri. Projekta sodita 

v prostočasni filmsko-vzgojni program 

– gre za Kinobalon in Kinotrip ter 

Kinodvorov šolski program. 

V istem znesku, 11.500 evrov, sta 

bila sofinancirana še dva programa, in 

sicer Film Smoothie Filmskega društva 

Film Factory in Celoletna luksuz filmska 

šola & Dokku 2022 Društva zaveznikov 

mehkega pristanka.

CERKEV 

50 

Komentar 


Vloga žensk v Cerkvi bo, da počistijo 

nered, ki so ga povzročili moški 

GABRIEL KAVČIČ 

V zadnjih letih je Katoliška cerkev, tudi Cerkev na Slovenskem, ogromno 

storila na področju preprečevanja zlorab mladoletnih in poravnavi 

preteklih krivic. Spremembe so zahtevale cerkvene skupnosti v mnogih 

državah, odločilne poteze pa sta potegnila prejšnji in sedanji papež, 

pri čemer seveda ni manjkalo kritik. A to je tema za kdaj drugič. 

Ko gre za spolne zlorabe mladoletnih 

in nasploh zlorabe, ki so 

jih zagrešili kleriki, je problem 

izjemno večplasten. Te dni 

je na še en vidik opozoril pater jezuit 

Hans Zollner (55), član Papeške komisije 

za zaščito mladoletnikov. Patra 

Zollnerja sicer nekoliko poznamo tudi 

v Sloveniji, saj je pred dvema letoma 

gostoval pri nas. Takrat je na povabilo 

Slovenske škofovske konference na 

e-seminarju predaval o zaščiti otrok, 

vatikannews.va 

mladoletnih in ranljivih odraslih v Katoliški 

cerkvi v Sloveniji. Predavanju je 

bilo naslov Ozdravljenje in prenova. 

Gre torej za enega od vodilnih 

cerkvenih strokovnjakov za področje 

spolnih zlorab, ki so jih zagrešili duhovniki. 

Zollner je tako pred dnevi na 

spletnem seminarju z naslovom Ukradena 

življenja predstavil nekaj zanimivih 

izsledkov svojega dela, pri čemer 

je marsikoga presenetil predvsem 

podatek, da so vse študije Inštituta, ki 

Zollner meni, da je zato 

v vzgojnem procesu 

bodočih duhovnikov 

nujno zagotoviti tudi 

prisotnost žensk 

kot svetovalk in 

vzgojiteljic, in sicer 

zato, da bi pri moških, 

ki se usposabljajo za 

duhovništvo ali redovno 

življenje, poskrbeli za 

bolj zrelo in realistično 

podobo človeka. 

Pater jezuit Hans Zollner (55), član Papeške komisije za zaščito mladoletnikov. 

ga vodi na Papeški univerzi Gregoriana, 

pokazale, da vsaj 80–90 odstotkov 

spolnih zlorab, ki so jih zagrešili duhovniki, 

ni bilo storjenih nad otroki, 

temveč nad mladostniki. 

V obdobju od 1965 do 1982, torej med 

in naposredno po drugem vatikanskem 

koncilu, je bilo po Zollnerjevih besedah 

največ žrtev fantov, mladostnikov, vendar 

pa se je to pozneje začelo spreminjati, 

saj so župnije začele uvajati strežnice 

pri svetih mašah, internati, ki so jih vodili 

duhovniki in redovniki, pa so začeli 

sprejemati tudi dekleta. 

Skratka, iz podatkov, ki jih je 

predstavil p. Zollner, izhaja, da pri večini 

zlorab ne gre za pedofilijo, temveč


CERKEV 

Komentar 

51 

efebofilijo (gre za zlorabo mladostnikov, 

ne otrok). Temu bi morali v Cerkvi 

nameniti posebno pozornost. 

Poleg predstavitve teh podatkov pa 

se je p. Zollner tudi izrecno zavzel tudi 

za večjo vlogo žensk pri izobraževanju 

bodočih duhovnikov. Presenetil je z 

izjavo, da bo »vloga žensk, da počistijo 

nered, ki so ga povzročili moški.« 

Zollner meni, da je v vzgojnem procesu 

bodočih duhovnikov nujno zagotoviti 

tudi prisotnost žensk kot svetovalk 

in vzgojiteljic, in sicer da bi pri 

moških, ki se usposabljajo za duhovništvo 

ali redovno življenje, poskrbeli 

za zrelejšo in bolj realistično podobo 

človeka, torej jim pomagali pri doseganju 

večje zrelosti prek normalnih 

odnosov z družino, ženskami in otroki. 

Za trenutno stanje je Zollner med 

drugim okrivil tridentinski koncil, ki 

je uvedel še danes veljavno strukturo 

naših semenišč, pri čemer že desetletja 

ni bilo pravega razmisleka, ali je sedanji 

način še optimalen. 

Poleg kritike na račun semenišč pa 

se je Zollner v svojem predavanju obregnil 

tudi ob škofovske konference 

širom sveta, ki niso uspele posredovati 

najboljših praks, procesov in proaktivnih 

ukrepov, s katerimi bi lahko pomagali 

preprečiti ponavljanje napak v 

sosednjih državah. 

KOMENTAR K 

PREDAVANJU 

K predavanju p. Zollnerja, ki problematiko 

zlorab v Cerkvi dodatno osvetljuje, 

lahko dodamo še nekaj komentarjev. 

Pozitivno je najprej to, da se je 

Cerkev z zlorabami v svojih vrstah 

soočila. Kot je potrdil tudi p. Zollner, 

ki je posebej pooblaščen za ukvarjanje 

s tovrstnimi delikti in o njih predava 

po vsem svetu, je ozaveščenost 

Cerkve v zadnjih desetih letih močno 

narastla. Ob svojem delu tako ne 

naleti več na aktivni upor, kot je bilo 

nekdaj precej pogosto, ampak kvečjemu 

na pasivnejši odpor. 

Opozoriti je treba še, da je 

Cerkev pravzaprav edina institucija, 

ki se je resno soočila s temi vprašanji, 

marsikateri del družbe pa bo moral ta 

boleč, a potreben proces šele opraviti 

ali pa se bomo pač še naprej pretvarjali, 

da tega v naši družbi ni bilo, kriva 

pa je samo Cerkev. 

DEPOSITPHOTOS 

Cerkev je pravzaprav edina institucija, ki se je resno soočila s problemom spolnih zlorab v svojih vrstah, 

marsikateri del družbe pa bo moral ta boleč, a potreben proces šele opraviti. 

Cerkev je edina 

institucija, ki se je resno 

soočila z vprašanjem 

zlorab, marsikateri del 

družbe pa bo moral ta 

boleč, a potreben proces 

šele opraviti. 

Da je ta proces izjemno naporen 

in boleč, poleg žrtev najbolj občutimo 

prav (mlajši) duhovniki, posebej tisti, 

ki se ukvarjamo z mladino, saj svoje 

delo opravljamo v stalnem latentnem 

strahu, da te lahko doleti kriva ovadba 

in je s tem de facto tudi konec tvoje 

duhovniške službe. Glede na nedavno 

objavljeno študijo, duhovniki v ZDA 

večinsko podpirajo ukrepe za boj proti 

spolnim zlorabam v Cerkvi, hkrati pa 

jih velika večina, osupljivih 82 %, ob 

tem toži, da se bojijo lažnih obtožb in 

dvomijo, da bi jih njihovi predstojniki 

primerno zaščitili, da bi lahko dokazali 

svojo nedolžnost. 

Naloga Cerkve, predvsem vernih, 

bo v prihodnosti torej iskanje srednje 

poti med nujnim sankcioniranjem 

storilcev (če naj Cerkev še kredibilno 

opravlja svojo vlogo v svetu), opravičilom 

žrtvam (če naj še ohranijo vero v 

svetost Cerkve) in skrbjo za duhovnike, 

ki jim lahko ena sama kleveta uniči 

življenje (če naj Cerkev sploh preživi in 

opravlja svoje poslanstvo).

VZGOJNI IZZIVI 

52 

Kolumna 

| 71 | 10. NOVEMBER 2022 

Peščena ura – čudežni 

pripomoček za počasne otroke 

EVA MARKOVIČ 

Vsaka družina ima svojega »počasneža«. 

Pri nas je to tretjerojenec. Že pri prvih dveh mi je postalo jasno, 

da se življenje z otroki upočasni. Sploh, kadar se odpravljaš od doma. 

Pri tretjem otroku pa je počasnost dobila nove dimenzije. 

je tisti otrok, ki je 

v zamudi, še preden vsta- 

iz postelje. Ne moremo 

»Počasnež« 

ga zbuditi dovolj zgodaj, 

da se na koncu ne bi mudilo. Ko so vsi 

ostali pripravljeni na obuvanje, on išče 

spodnje perilo. Njegovi obroki trajajo 

skoraj do naslednjega obroka. Za petminutno 

opravilo porabi eno uro. Njegovo 

koncentracijo vedno nekaj zmoti. Med 

oblačenjem pozabi, da se oblači. Med 

jedjo pozabi, da je. Okrog njega se dogaja 

toliko zanimivega, da nima časa za dolgočasna 

starševska navodila. 

Pri počasnežu ne pomagajo ne 

prošnje ne grožnje, kaj šele priganjanje 

ali prepričevanje. V idealnem svetu bi 

si morali starši zanj vzeti čas in delati 

z njim. Morali bi biti ob njem in ga 

usmerjati, da z mislimi ne bi odtaval. 

V resničnem svetu pa imamo starši več 

kot enega otroka in kup drugih obveznosti, 

zato si ne moremo privoščiti 

enournega sedenja ob njem in ljubečega 

opazovanja pri obuvanju nogavic. 

NIČ NI NAROBE 

»Počasneži« so deležni priganjanja in 

razburjanja. »Daj že, nimam ves dan 

časa!« je primer stavka, na katerega so 

»počasneži« seveda imuni. Pravzaprav 

so imuni na ves repertoar starševskih 

fraz, s katerimi se trudimo pritegniti 

njihovo pozornost. »Počasneži« 

jih doživljajo kot moteč hrup v ozadju, 

ki ga že zjutraj izklopijo. 

V resnici s počasnimi otroki ni nič 

narobe, čeprav jih vsako jutro doživljamo 

kot glavne povzročitelje stresa. Ne 

mudi se otrokom, ampak nam. Oni 

imajo na voljo ves dan in ne razumejo 

naše potrebe po naglici. 

Poleg tega nimajo predstave o 

času. »Čez deset minut odidemo 

od doma,« jim ne pomeni čisto nič. 

Deset minut, deset sekund ali deset dni 

zanje ne predstavlja nobene razlike. 

Ne mudi se otrokom, ampak nam. 

Oni imajo na voljo ves dan in ne razumejo 

naše potrebe po naglici. Poleg 

tega nimajo predstave o času. 

Ko mlajše otroke (torej otroke, ki še 

ne znajo gledati na uro) učimo o časovnih 

enotah, so nam v pomoč primerjave 

iz vsakdanjega življenja. Za pet minut 

lahko rečemo: »Toliko, kot traja ena 

Pujsa Pepa.« Za deset minut uporabimo 

Tačke na patrulji. Tako si bodo otroci 

vsaj približno predstavljali, o čem govorimo. 

Toda minevanje časa zanje ostaja 

abstraktna kategorija. Še posebej 

pri »počasnežih«. 

PEŠČENA URA 

Vsakodnevno priganjanje je bilo del našega 

družinskega živ- ljenja, dokler mi 

ni prijateljica 

svetovala, 

naj 

poskusimo s peščeno uro. Od takrat 

je peščena ura ena mojih najboljših 

pomočnic in okrog jo prenašam kar v 

žepu. Kako deluje? 

Najprej je pomembno, da si priskrbimo 

peščeno uro z dovolj dolgim 

trajanjem. Peščene ure za kuhanje 

jajc ali družabne igre so neuporabne. 

Potrebujemo takšno, ki teče pet ali 

deset minut, najbolje kar obe, za različne 

vrste opravil. Otroku pokažemo 

peščeno uro in mu povemo: »Toliko 

časa imaš, da se oblečeš in si umiješ 

zobe.« »Toliko časa imaš, da postelješ 

posteljo.« Pri tem seveda upoštevamo 

otrokovo starost in sposobnosti, da bo 

imel na voljo dovolj (a spet ne preveč) 

časa. Če gre za daljšo aktivnost, lahko 

uro vmes obrnemo in čas podvojimo. 

Kaj se zgodi, ko uro skupaj obrnemo? 

Otrok si nenadoma predstavlja, 

koliko časa ima na voljo. Pesek, ki teče, 

ga opominja, da nekaj dela. Sam vidi, 

kdaj je na polovici in kdaj proti koncu. 

Posledično obstaja veliko večja verjetnost, 

da bo aktivnost opravil v doglednem 

času, ne da bi ga na to opominjali. 

Čisto preprost trik, ki deluje. Naš 

»počasnež« včasih potrebuje le spodbudo, 

kadar pozabi na peščeno uro: 

»Ali gledaš peščeno uro?« V celoti gledano 

pa se je stanje neverjetno izboljšalo. 

Zjutraj se usede in se dejansko 

obleče, ne da bi mu ves čas dihali za 

ovratnik. Vse skupaj ima pridih tekmovanja, 

a na koncu z navdušenim 

stavkom: »Uspelo mi je!« 

In najboljši del? Odkar uporabljamo 

peščeno uro, imamo pred odhodom 

v vrtec čas za nekaj minut 

igre ali kakšno knjigico. Ne 

vem, kdo je bolj navdušen, naš 

»počasnež« ali jaz.


MLADOSTNIK 

Kolumna 

53 

Kaj najstniki pričakujemo od staršev 

Ker se pred vrstniki in starši želimo predstaviti kot odrasli, 

velikokrat nočemo prositi za pomoč, tudi če jo potrebujemo. 

Velikokrat pa klic na pomoč zamaskiramo, da ga drugi ne bi prepoznali. 

JON KANJIR 

V 

zgodnjem otroštvu otroci zelo 

radi spontano in iskreno izražajo 

ljubezen ter naklonjenost 

do svojih staršev, prav tako pa 

ljubezen radi občutijo tudi sami. Ko se 

v najstniških letih začne spreminjati 

ne le telo, temveč tudi razmišljanje 

vsakega odraščajočega, se dojemanje 

in izkazovanje ljubezni lahko precej 

spremenita. To ne pomeni, da najstniki 

ne potrebujemo več toplega objema 

in besede potrditve, vendar včasih tega 

ne želimo ali pa ne zmoremo priznati. 

Vseeno pa si želimo, da bi bili razumljeni 

in bi starši razumeli naše potrebe. 

Kaj torej potrebujemo? 

Najstniki velikokrat 

tudi sami ne zmoremo 

razumeti sebe. 

Močna težnja in potreba vsakega 

posameznika je uveljavljanje. Vsak na 

svoj način se trudimo uveljaviti in s 

tem pokazati svojo moč, sposobnost in 

zrelost. To lahko počnemo na področju 

znanja, športa, podjetništva, glasbe ali 

česarkoli drugega. S tem, da pokažemo 

svoje dosežke, se pokažemo kot močne 

in sposobne, a hkrati ranljive. V upanju 

na pozitiven odziv se bojimo kritike ali 

neopaženosti. Čeprav se odraslim morda 

nek dosežek ne zdi nič posebnega, 

morda je zanje celo samoumeven, v 

očeh najstnika izgleda drugače. Zaradi 

stisk, s katerimi se soočamo, so ti, tudi 

če majhni, dosežki ključnega pomena za 

motivacijo pri naslednjih izzivih. Kadar 

nekaj naredimo dobro, želimo slišati 

priznanje, saj nas spodbudi, 

da se trudimo naprej. Kadar 

pa ga polomimo, je prav tako 

pomembno, da dobimo konstruktivno 

kritiko, ki nam da 

širši pogled za osebnostno 

rast in nadaljnje izzive. 

SHUTTERSTOCK 

RAZUMEVANJE 

NERAZUMLJENEGA 

Starši razumejo, da je popolno 

razumevanje najstnika 

(skoraj) nemogoče. V odraščajočih 

glavah divja vihar, ki 

ga velikokrat ne znamo in ne 

zmoremo krotiti. Vsak zase 

se trudi, včasih to uspe bolj, 

drugič manj. Zato vam, dragi 

starši, polagam na srce: 

potrudite se razumeti najstnike, 

ki velikokrat tudi sami 

ne zmoremo razumeti sebe in 

zato ne znamo podati jasne razlage ali 

odgovora, kaj se dogaja. 

Trudimo se, odraščamo in raziskujemo 

svet. Včasih vključno z vami 

mislimo, da je najstništvo že mimo, 

poznamo delovanje sveta in razumemo 

sami sebe, pa se pojavi še kakšen vihar, 

ki razblini te sanje. Ampak osebnostna 

rast in odraščanje se ne končata. Iz 

dneva v dan napredujemo in se podajamo 

odgovorni odraslosti naproti. 

Ker se pred vrstniki in starši želimo 

pokazati odrasle, velikokrat nočemo 

prositi za pomoč, tudi če jo potrebujemo. 

Velikokrat pa ta klic na pomoč zamaskiramo, 

da ga drugi ne bi prepoznali. 

Dragi starši, če pri vašem otroku 

začutite nemoč, nerazumevanje ali 

kakršnokoli drugo vprašanje, prosim, 

pomagajte in podajte odgovor na način, 

da najstniku ne date občutka nemoči. 

Tudi vi lahko pomagate prikrito 

in podate odgovor tako, da v najstniku 

ostane občutek topline starša, ki mu 

pomaga in ga hkrati ne nadomešča. 

Ker se pred vrstniki in starši želimo pokazati odrasle, velikokrat 

nočemo prositi za pomoč, tudi če jo potrebujemo. 

OBČUTEK LJUBEZNI 

Veliko najstnikov pred družbo ne želi 

priznati, kaj šele pokazati ljubezni do 

staršev. Kaj lahko rečem drugega, kot da 

gre za odraščanje. Zopet se lahko navežem 

na občutek zrelosti in samostojnosti, 

a to še zdaleč ne pomeni, da si ne želimo 

starševske ljubezni. Nekateri morda 

res ne želijo več toliko objemanja in podobnega, 

ampak vsaj kakšna beseda (ki 

jo bomo najstniki vsaj na videz vzeli kot 

nepotrebno in nerodno), odraščajočemu 

srcu in mislim vseeno dobro dene. 

Nagovarjajo me misli francoskega 

pesnika, ki je pomen in bistvo vzgoje 

ponazoril zelo preprosto: 

Pridite do roba, je rekel. 

Rekli so: Strah nas je. 

Pridite do roba, je rekel. 

Prišli so. 

Potisnil jih je. 

In so vzleteli. 

(Guillaume Apollinaire)

PROMOCIJSKA VSEBINA 


54 

LEON JAGODIC 

Obstajajo tudi kakovostni „ljubiči“ 

Po raziskavah je odstotek ljudi, ki sploh še berejo, vedno manjši. – Vsako leto 

se pojavi kakšna knjiga, ki preseneti. – Vsaka knjiga ima dodano vrednost, 

če jo zakonca prebirata skupaj. – Potreben je tudi nek notranji čut za to, katera dela 

imajo res dodano vrednost. – Sveto pismo je v težkih trenutkih prva knjiga. 

ANDREJA BARAT 

URŠKA PETAČ/ISKRENI 

Leon Jagodic (41) v zavodu Iskreni 

vodi založbo in trgovino. S sodelavci 

skrbi, da so v njej vedno na voljo 

dobre knjige, tako drugih založb kot 

tudi tiste, ki jih zavod izda sam. Ker 

je poznavalec dobre literature, smo 

ga prosili, da nam opiše svoje delo in 

z nami deli kak dober knjižni namig.

| 71 | 10. NOVEMBER 2022 PROMOCIJSKA VSEBINA 

55 

Kako izbirate knjižno ponudbo in 

katera področja pokrivate? 

Redno spremljam novosti drugih založb 

in trende na knjižnem področju. 

Nekaj je tudi priporočil sodelavcev. 

Pokriti skušamo družinske tematike, 

imamo izbor otroških knjig, nekaj knjig 

je s področja družbenih, političnih in 

ekonomskih vprašanj, nekaj pa tudi krščanske, 

duhovne literature. 

Kaj berejo slovenski kristjani? 

Predvsem je problem, da ne samo kristjani, 

ampak ljudje na splošno premalo berejo. 

Knjige so s pojavom televizije dobile 

močnega konkurenta, stanje pa se je z razvojem 

interneta in pametnih naprav še 

poslabšalo. Po raziskavah je odstotek ljudi, 

ki sploh še berejo, vedno manjši – ne 

glede na to, ali so kristjani ali ne. 

Kaj je popularno? 

V resnici težko rečem, kaj je uspešnica 

naše trgovine. Vsako leto se pojavi 

kakšna knjiga, ki preseneti. Letos je 

bila taka knjiga Vzporedni mehanizem 

globoke države Rada Pezdirja. 

Knjiga 5 jezikov 

ljubezni je dobra, da 

se ne izgubljamo v 

predpostavkah, zakaj 

drugi ne ceni našega 

darila, lepih besed ali 

usluge … Morda ne 

govorimo v njegovem 

jeziku ljubezni. 

Kaj prihaja novega? 

V začetku novembra bo pri naši založbi 

izšla knjiga Adamovo rebro. Gre za pesnitev 

oz. prepesnitev zgodbe o Adamu 

in Evi. Začne se s stvarjenjem sveta in 

prvim grehom, nadaljuje s Kajnom in 

Abelom. Potem prehaja v sodobni čas. 

Avtor skozi oči Adama in Eve ponudi 

svoj pogled na nekatera sodobna vprašanja, 

kot so splav, nadomestno materinstvo, 

kapitalistični pohlep … 

Še kaj drugega? 

Pripravljamo še knjigo Ivana Sivca Pika 

pri Božičku. Gre za petnajst zgodb deklice 

Pike, ki se odpravi na Laponsko 

na obisk k Božičku. Knjiga je zelo primerna 

za zimsko večerno branje za 

mlajše otroke. 

Nadaljujemo tudi sodelovanje z 

Majo Vovk. Prihaja njena nova knjiga 

Skrivnostna lepotica, ki bo nadaljevanje 

Čudovite princese. Ta je tudi 

sicer naša najbolje prodajana knjiga. 

Skrivnostna lepotica bo knjiga za 

dekleta v starosti od 11 do 15 let. Gre za 

knjigo o odraščanju in izzivih, s katerimi 

se dekleta v teh letih srečujejo. 

Na začetku prihodnjega leta načrtujemo 

izdajo nadaljevanja mladinskega 

romana Lucije Čakš Potem pa 

Svizci zavijejo … Z junaki bomo šli na 

novo pustolovščino, ki se bo odvijala v 

drugačnih okoliščinah, ampak bo ravno 

tako zabavna. Predvsem pa se bodo 

naši Svizci spet naučili nekaj novega. 

Kaj pa knjige s krščansko tematiko? 

Kaj bi priporočili nekomu, 

ki bi želel poglobiti svojo vero, 

zraven pa ne bi rad preveč zehal. 

Odvisno, za koga gre. Za otroke je 

zelo lepa knjiga Z medvedkom na pot 

v Betlehem. Gre za slikanico s štiriindvajsetimi 

zgodbami, zelo primernimi 

za adventni čas. Medvedek z različnimi 

sopotniki potuje proti Betlehemu, 

da pozdravi novorojenega Odrešenika. 

Za starejše bralce je pri naši založbi 

izšla duhovno zelo bogata knjiga Gregorja 

Čušina Vita Dolorosa, ki je v bi- 

Redno spremljam novosti drugih založb 

in trende na knjižnem področju. 

stvu knjiga priprave na veliko noč. Gre 

za zgodbe o dogajanju v dnevih pred 

veliko nočjo, ki jih pripovedujejo različne 

svetopisemske osebe. 

Za iskalce vere pa bi priporočal Vesoljsko 

trilogijo C. S. Lewisa. To so 

odlične knjige, tako za mlade kot za 

odrasle. Združujejo mojstrsko napeto 

zgodbo in globoke verske resnice. Priporočam 

pa seveda tudi vse izpod Tolkienovega 

peresa. 

Kaj pa s področja 

osebnostne rasti? 

Dve knjigi za dekleta sem že omenil 

– Čudovita princesa in Skrivnostna 

lepotica. Imamo zelo široko ponudbo. 

Imamo romane, na primer Vsak 

trenutek šteje, Svizce in Koncert za 

bodečo žico. 

Za mame bo izredno sproščujoča in 

navdihujoča knjiga Čudovite sanje avtorice 

Jennifer Fulwiler, ki je v ZDA sicer 

znana kot komičarka. 

Moškim, posebej tistim, ki so še doživeli 

JLA, toplo priporočam Zlom Antona 

Tomažiča, ki zelo plastično prikazuje 

dogajanje v nekdanji Jugoslaviji. Če 

jih zanimajo družbene teme, pa imamo 

ponudbe kar nekaj: Vzporedni mehanizem 

globoke države, Slovenski razkol, 

Konservativni manifest Jordana Petersona, 

ki je bil najprej objavljen v slovenščini, 

šele nato v angleščini … 

Kaj naj beremo, če želimo graditi 

boljše odnose? 

Za boljše razumevanje sozakonca je 

odlična knjiga 5 jezikov ljubezni, prav 

tako imamo 5 jezikov ljubezni najstni-

PROMOCIJSKA VSEBINA 

56 


kov in za otroke. Knjiga je dobra, da se 

ne izgubljamo v predpostavkah, zakaj 

drugi ne ceni našega darila, lepih besed 

ali usluge … Morda ne govorimo v 

njegovem jeziku ljubezni. To je knjiga, 

ki res naredi spremembo. 

V pripravi na zakon in tudi za zakonce 

zelo priporočam Poroči se in 

bodi podrejena za ženske ter Poroči 

se in umri zanjo za moške. Nasmejali 

se boste od srca, istočasno pa svojo 

vlogo v zakonu ugledali v povsem 

novi luči. Priporočam tudi duhovno 

poglobljeno knjigo Prava Ljubezen 

Pierra Hervëja Grosjeana, za bolj 

kulinarično navdahnjene pa tudi Kuhinjo 

v dvoje. Klasični priročnik pa 

je Poročila se bova! Kaj potrebujeva 

za dober zakon? 

Kaj pa kakšna knjiga, ki jo lahko 

par bere skupaj? 

Ja, načeloma lahko bereta karkoli, tudi 

Vzporedni mehanizem globoke države. 

Resno, skoraj vsaka knjiga ima dodano 

vrednost, če jo zakonca prebirata 

skupaj, se o njej pogovarjata, iščeta stične 

točke in zanimiva izhodišča za pogovor. 

Seveda pa je najbolje izbrati temo, 

ki je za oba v danem trenutku zanimiva. 

Za zakonce sicer posebej priporočam 

knjigo Sveta spolnost. V njej boste 

našli odgovore na svoja vprašanja in 

tudi na tista, za katera sploh niste vedeli, 

da obstajajo. 

S prekomerno uporabo 

zaslonov izgubimo sposobnost 

daljše koncentracije. 

Katero knjigo naj žena izbere 

kot darilo za moža, da bo res 

zadovoljen? 

Odvisno od moškega, gotovo pa knjige 

s področja družbenih tem, zgodovine … 

Veliko se je prodajala knjiga Slovenski 

razkol, ki obravnava slovensko zgodovino 

okoli druge svetovne vojne. Prav 

pridejo tudi Jordan Peterson, biografije, 

tudi nova Mazzinijeva knjiga Osebno, 

kakšno leposlovje. 

Kakšno leposlovje priporočate? 

Imamo kar nekaj kakovostne mladinske 

in odrasle literature. Recimo Train 

kids, ki govori o otrocih migrantov 

v Mehniki, Šesti pečat Branka Cestnika 

in Let plašnega krokarja z alpinistično 

tematiko. 

Za zakonce sicer posebej 

priporočam knjigo Sveta 

spolnost. V njej boste 

našli odgovore na svoja 

vprašanja in tudi na 

tista, za katera sploh 

niste vedeli, da obstajajo. 

Še večje težave pa imajo včasih 

moški, ko morajo kupiti darilo za 

ženo. Kaj priporočate? 

Ja, tudi jaz sem moški, ki ima včasih težave 

z nakupom darila za ženo. (smeh) 

Če se postavite v vlogo prodajalca, 

kaj bi svetovali moškemu, ki išče 

darilo za ženo? 

Malo bi ga izprašal. Sicer pa ne moreš 

zgrešiti s kuharskimi knjigami. 

Menda se hecate? 

No, vsaj jaz ne morem zgrešiti pri svoji 

ženi. Če hočem kupiti res pravo knjigo, 

moram veliko brskati, kar tako ali 

tako delam po službeni dolžnosti. Potem 

me katera nagovori. Če preskočim 

kuharske knjige, priporočam Darove 

nepopolnosti ali pa kakšno osebno 

zgodbo, na primer Preustvarjena avtorice 

Patricije Sandoval, ki je znana 

zagovornica življenja. 

Možje lahko ženi sicer podarite 

tudi darilni bon za knjigarno. 

Starši se velikokrat pritožujejo, 

da otroci ne berejo radi. Zakaj je 

tako? Kaj ponuditi najmlajšim? 

Pesmarica On živi! za otroke je odlično 

darilo in lepo bi bilo, da bi prišla v vsak 

krščanski dom. Mislim, da so pri založbi 

Emanuel opravili veliko delo, da so 

vse to zbrali in uredili. 

V zadnjem času opažam tudi to, da 

izhaja vedno več res kakovostnih slikanic 

in druge otroške literature, tudi 

take z duhovno vsebino. 

Ali vi svojim otrokom berete? 

Seveda. Vse mogoče: od Muce copatarice 

do Pekarne Mišmaš, klasike … Moji 

otroci so še precej majhni, ampak to, da 

sedejo k meni in skupaj beremo ali gledamo 

slike, so zame in zanje lepi trenutki. 

Mislim, da morajo otroci najprej 

videti starša, ki sam bere, potem starša, 

ki bere njim – to je dobro izhodišče, 

da bodo vzljubili knjige. To pa ni nujen 

predpogoj, meni moji starši niso brali, 

pa jaz kljub temu veliko časa preživim 

za knjigami. Gotovo pa je več možnosti 

za uspeh, če berejo tudi starši. 

Kje vidite glavno prednost knjige 

pred telefonom? 

Jasno dejstvo je, da možgani drugače dojemajo 

vsebino, prebrano prek papirja ali

| 71 | 10. NOVEMBER 2022 PROMOCIJSKA VSEBINA 

57 

Jasno dejstvo je, da 

možgani drugače 

dojemajo vsebino, 

prebrano prek papirja 

ali prek zaslona. 

Vpliv imajo tako sama 

svetloba z ekrana kot 

številni drugi dražljaji. 

prek zaslona. Vpliv imajo tako sama svetloba 

z ekrana kot številni drugi dražljaji. 

Sposobnost koncentracije in poglobitve 

je pri branju knjige neprimerljivo večja. 

Ljudje, še posebej otroci, s prekomerno 

uporabo zaslonov dejansko izgubijo sposobnost 

daljše koncentracije. 

V zvezi s tem problemom zelo priporočam 

knjigo Digitalni minimalizem, 

ki bralca vzgaja k temu, da digitalne 

naprave uporablja na pameten 

način. Ne gre za izogibanje, ampak za 

to, da so te naprave naše orodje in nam 

prinesejo kar največjo korist, istočasno 

pa se znamo izogniti pastem odvisnosti 

in prekomerne uporabe. 

Kako pri svojem delu ločite kakovostno 

literaturo od »šunda«? 

Obstajajo neka merila in pravila, kaj 

nek tekst naredi kvaliteten, potreben 

pa je tudi nek notranji čut za to, katera 

dela imajo res dodano vrednost. 

Včasih seveda tudi zgrešiš, ampak kot 

urednik vedno upaš, da se ti bo to zgodilo 

čim manjkrat. 

Včasih želimo kaj prebrati tudi 

zgolj za razvedrilo. Na trgu ženske 

literature je prava poplava 

cenenih ljubezenskih romanov, 

tako imenovanih »ljubičev«. Kaj 

predlagate ženskemu bralstvu? 

V resnici obstajajo tudi kvalitetni »ljubiči«. 

Tessa Afshar je napisala veliko 

ljubezenskih romanov s svetopisemsko 

tematiko. Ti romani so za sprostitev, 

niso pa ceneni. Imamo jih kar nekaj: 

Nilski dragulj, Hči Rima in Tatica iz Korinta. 

Letos je izšla tudi knjiga Odrešenje 

ljubezni, ki sodi v ta žanr. 

Imamo tudi veliko lahkotnih romanov, 

ki niso ceneni, recimo Varno pred 

ognjem. Za razvedrilo obstaja tudi spodobna 

vsebina. Za poglobljeno branje 

nismo vedno razpoloženi. Tudi sam 

rad preberem kakšno kriminalko. 

Knjiga je lahko v veliko pomoč 

tudi v težkih trenutkih? 

Kot kristjan moram na prvo mesto 

postaviti Sveto pismo, ki je v težkih 

trenutkih prva knjiga. V naši ponudbi 

imamo tudi knjigo Tvoja pot, ki je namenjena 

žalujočim otrokom in skuša 

bralca po korakih popeljati skozi proces 

žalovanja, ki je naravno nujno potreben, 

a je vseeno težak. 

Tudi kakšna pričevanja so lahko v 

veliko pomoč in človeka v stiski opogumijo, 

na primer Človek, ki je kadil Biblijo. 

Gre za hudega kriminalca, ki si je v 

zaporu v liste Svetega pisma zvijal tobak 

in jih iz čistega dolgčasa začel prebirati. 

Nam zaupate nekaj svojih 

najljubših knjig? 

Zadnja knjiga, ki se me je zelo dotaknila, 

je bil roman Vsa ta nevidna svetloba. 

Pripoveduje o fantu, ki je bil zelo mlad 

poklican v nemško vojsko. 

Izjemno všeč mi je tudi mladinski 

roman Potem pa Svizci zavijejo … 

Zelo se že veselim nadaljevanja, ki bo 

izšlo na začetku prihodnjega leta. 

Luca Crippa in Maurizio Onnis: 

DEKLICA IZ KIJEVA 

Zgodba o desetletni deklici Alisi, 

ki z družino beži pred vojno v Ukrajini. 

CENA: 

25,90 € 

Deklica iz Kijeva se prebere v nekaj urah, 

bralca gane do dna srca, vzbuja ogorčenje 

nad človeško živalskostjo 

in hkrati daje upanje za prihodnost. 

KUPI V TRGOVINI 

ISKRENI 

T: 064 135 136 

E: info@iskreni.net 

https://www.iskreni.net/trgovina/product/deklica-iz-kijeva/

DRUŽINA V CERKVI 

58 

Recenzija 


Vzgoja preko pesmi in petja 

Nova pesmarica se lahko pohvali s slovenskimi avtorji, nadvse dobrodošle 

pa so tudi prilagoditve tujih pesmi, ki so spretno poslovenjene in z nekoliko 

drugačnim glasbenim izrazom primerne tudi za otroške zbore. Pohvalno je, 

da so ustvarjalci pesmarice uredili tudi avtorske pravice, kar si lahko drugi 

oblikovalci pesmaric res vzamejo za zgled. 

CECILIJA OBLONŠEK 

Založba Emanuel je izdala bogoslužno 

pesmarico z naslovom 

On živi! za otroke. Prinaša 

vsebine, namenjene ne samo 

otrokom, ampak občestvu z otroki, 

torej skupnosti kristjanov, ki vrši svoje 

poslanstvo očetov, mater in drugih 

vzgojiteljev otrok, ter skupaj z njimi 

živi vsakodnevno krščansko življenje 

in v občestvu obhaja liturgijo. 

Njena prva predhodnica – pesmarica 

On živi! – je v sedemnajstih letih 

od izida močno vplivala na izgled 

bogoslužne glasbe pri nas in obogatila 

naša bogoslužja Leta 2012 je prva 

pesmarica dobila prvo dopolnitev 

(Dodatek 2012), leta 2019 še drugo 

(Dodatek 2019), izšlo pa je tudi kar 

nekaj zgoščenk s posnetimi pesmimi 

iz omenjenih pesmaric ter še tri spremljevalne 

pesmarice (Adoro te, 2009; 

Vstani in steci k Jezusu, 2009; Pangue 

lingua, 2010). Nova pesmarica On živi! 

za otroke nadaljuje kontinuiteto in že 

kar poslanstvo založbe Emanuel na 

področju sodobne bogoslužne glasbe. 

NAJBOLJŠA KATEHEZA 

Starši pogosto ugotavljajo, da je najboljša 

kateheza za otroke prav lepo 

obhajana sveta maša sama. V bogoslužju 

ni bistveno, da imamo vse 

pesmi posebej prilagojene za otroke, 

ampak bomo najboljši učitelji, če 

bomo sami goreli in tako vneli za pesem 

in molitev tudi svoje otroke. Tudi 

zato se pesmarica začne s celotno 

vsebino reda svete maše, ki odraslim 

in otrokom preko umetelnih ilustracij 

slovenske avtorice Joži Bukovšek 

pomaga vstopiti v skrivnost obhajanja 

bogoslužja. 

Njeni oblikovalci so v uvodnih besedah 

zapisali: »Naj bo ta pesmarica 

koristen pripomoček vsem otrokom, 

zborovodjem, veroučiteljem in liturgikom, 

ki si v Cerkvi prizadevajo za 

lepoto glasbe in liturgije.« 

SHUTTERSTOCK

| 71 | 10. NOVEMBER 2022 DRUŽINA V CERKVI 

Recenzija 

59 

Kakor že njena predhodnica ima 

tudi ta pesmarica za kazalom po razdelkih 

pripravljeno skrbno izdelano 

tematsko kazalo, ki lepo določi pesmi, 

ki so primerne za adventni čas, božični 

čas, postni čas, velikonočni čas, nato 

mašne vstopne pesmi, darovanjske pesmi, 

obhajilne pesmi, sklepne mašne 

pesmi, krstne pesmi ter pesmi za molitev 

pred Najsvetejšim. To kazalo je lahko 

velika pastoralna pomoč voditeljem 

otroškega in skupnega petja. 

STARODAVNO IN SODOBNO 

V predgovoru so avtorji zapisali, da so 

želeli v pesmarici »povezati sodobnejši 

glasbeni izraz z zakladi Svetega 

pisma in liturgije Cerkve«. Cerkev ne 

zavrača nobene glasbene govorice, če 

ta omogoča Božjo čast in posvečevanje 

vernikov, kar pomeni, da mora biti 

primerna za sveti bogoslužni prostor 

tako po svoji glasbeni govorici kot 

ustreznosti besedila. 

V konceptu pesmarice je lepo opazovati 

spoštljivost do dvatisočletne 

krščanske tradicije, najprej preko mnogih 

parafraziranih uglasbitev psalmov 

in druge Božje besede, nato v vsaj delni 

vključitvi gregorijanskega korala ter 

celo preko preproste koralne uglasbitve 

stalnih mašnih spevov in besedil iz 

zakladnice liturgije Cerkve. 

V Sloveniji imamo veliko otroških 

pevskih zborov in gotovo je lahko pričujoča 

pesmarica zanje velik vir novih 

pesmi, primernih za oblikovanje 

liturgije. Vendar pa naj nas ne zavede 

ideja, da bi otroški pevski zbor prevzel 

vse glasbene dele maše. Poleg tega, da 

bi bilo to skrajno naporno, otrok ne bi 

vzgajalo v zavedanju, da so v službi občestvu 

in ne na nastopu. Zato otroke 

raje vključimo v vlogo pobudnikov skupnega 

petja pri odpevih in k solistični 

oz. zborovski vlogi pri kiticah, še posebej 

pri kiticah speva med berili. Na tem 

mestu je v pesmarici namreč nekaj pomanjkljivosti 

in veliko prostora za napredek 

pri liturgični vzgoji, pri čemer 

ne dvomim v nadaljnje prizadevanje 

skupnosti Emanuel, ki se trudi za lepoto 

in pravilno obhajanje svete liturgije. 

Pesmarica je pridobila tudi imprimatur 

Slovenske škofovske konference, 

kar pomeni, da so slovenski 

škofje odobrili, da se smejo pesmi iz 

pesmarice uporabljati pri bogoslužju. 

Kljub nekaterim neenotnostim pri 

notnem zapisu osmink je dobrodošlo, 

da so notni zapisi v pesmarici večinoma 

zapisani v eno- oz. dvoglasju, saj so 

tako otrokom lažje berljivi. 

Opravičilo 

V prejšnji številki nismo navedli avtorice 

članka na straneh 54–56. Avtorica 

Svetovalnice je bila zakonska 

in družinska terapevtka Janja Grilc. 

Helena Kraljič: 

MOJ SIN in MOJA HČI 

Zgodbi o tem, kako odrašča mama. 

Skupaj s svojima otrokoma. 

CENA: 

21,90 € 

Naj vas čudovite ilustracije in razmišljanje mame, 

ko opazuje svoja otroka rasti, opomnijo na lepote 

starševstva – pa čeprav ni vedno vse tako, kot ste 

si zamislili, da bo. 

T: 064 135 136 

E: info@iskreni.net 

https://www.iskreni.net/trgovina/product/moj-sin 

https://www.iskreni.net/trgovina/product/moja-hci 

CENA: 

21,90 €

SLADKO-SLANE BRBONČICE 

60 


Kokošja juha z zdrobovimi žličniki 

SELMA BIZJAK 

Rek, da je juha iz stare kokoši dobra juha, res ni iz trte izvit. Prav kokošja 

juha je še ena od jedi, ki moje misli vrne v otroštvo, ko je bila taka juha velikokrat 

na mizi za nedeljsko kosilo. Takrat se je seveda veliko lažje dobilo 

domačo kokoš, kot jo dobiš dandanes. Ker pa sem imela te dni v hladilniku 

domačo kokoš, sem hitro pomislila na kokošjo juho iz otroštva. 

Zanimalo me je, ali bo njen okus tako božanski, kot je bil takrat. Veliko jedi 

se nam je v otroštvu namreč zdelo okusnejših kot danes. Kokošja juha me 

ni razočarala, saj je bila nadvse okusna. 

SESTAVINE 

Za štiri osebe 

potrebujemo: 

• 400 g kokošjega mesa 

s kostmi in kožo 

(uporabila sem polovico 

manjše domače kokoši), 

• ½ manjše čebule, 

• 1 oranžen korenček, 

• 1 rumen korenček, 

• 1 kos gomoljne zelene, 

• 1 manjši koren peteršilja, 

• 2 manjša krompirja, 

• sol, 

• poper, 

• mešanico začimb 

za juho, 

• in šopek svežega 

peteršilja. 

Za 6–8 manjših 

zdrobovih žličnikov 

potrebujemo: 

• 7 g masla, 

• 1 jajce srednje velikosti, 

• 4 ravno poravnano jušno 

žlico pšeničnega zdroba 

in 1 jušno žlico pšeničnega 

zdroba za slučaj, 

da je pripravljena masa 

pretekoča. Pri dodajanju 

zdroba pazite, ker lahko 

žličniki hitro postanejo 

preveč zbiti.

71 | 10. NOVEMBER 2022 SLADKO-SLANE BRBONČICE 

61 

PRIPRAVA JUHE 

1. Kokošje meso očistimo (kožo 

in kosti obdržimo), operemo in 

obrišemo s papirnato brisačko. 

2. Olupimo polovico čebule. 

3. Oba korenčka ostrgamo, 

operemo in narežemo na 

manjše kocke ali kolobarje. 

4. Očistimo del gomolja zelene 

in ga narežemo na kocke. 

5. Ostrgamo še koren peteršilja in ga 

narežemo na kolobarje ali kocke. 

6. Krompir olupimo in narežemo 

na manjše kocke. 

7. Vse pripravljene sestavine damo 

v večji lonec, prilijemo približno 

2 litra vode ter dodamo sol. 

8. Lonec postavimo na kuhalno 

ploščo in vodo v njem zavremo. 

9. Ko voda zavre, znižamo 

temperaturo kuhalne plošče na 

moč, da juha počasi vre. 

10. Na pol pokrito kuhamo 

približno uro in pol. 

11. Iz kuhane juhe odstranimo 

meso in mu očistimo kožo 

ter kosti. Meso narežemo na 

manjše kose. 

12. Juho začinimo z mešanico 

jušnih začimb in mletim 

poprom. 

13. Vkuhamo manjše zdrobove 

žličnike (postopek za pripravo 

zdrobovih žličnikov najdete v 

nadaljevanju). 

14. Ko so zdrobovi žličniki kuhani 

(ok. 20 minut), juho razdelimo v 

jušne skodelice ali na krožnike. 

V vsako porcijo dodamo kokošje 

meso in čajno žličko sveže 

sesekljanega peteršilja. 

PRIPRAVA 

ZDROBOVIH ŽLIČNIKOV 

15. Rezino masla (7 g) popolnoma 

zmehčamo pri sobni 

temperaturi. 

16. Zmehčano maslo pretlačimo 

z vilicami. 

17. V drugi skodelici dobro 

razžvrkljamo jajce, nato mu 

dodamo maslo. 

18. Obe sestavini energično stepamo. 

Med nenehnim mešanjem 

dodamo 4 ne preveč zvrhane 

jušne žlice pšeničnega zdroba. 

19. Dobro premešamo, da se 

sestavine med seboj povežejo. 

Maso pustimo, da počiva 10 

minut. 

20. Ko juha zavre, poskusimo malo 

mase z žlico vkuhati v juho. 

Če razpade, dodamo še največ 

½–1 žlico zdroba. Pri dodajanju 

pazimo, ker lahko žličniki hitro 

postanejo preveč zbiti. 

21. Zdrobove žličnike pustimo 

v juhi, ki vre, 15–20 minut. 

Če uporabimo instant 

pšenični zdrob, upoštevajmo 

priporočen čas kuhanja, ki 

ga je proizvajalec navedel na 

embalaži. 

Dober tek! 

Selma Bizjak, kulinarični blog Sladko Slane 

Brbončice www.sladkoslanebrboncice.si 

6 

8 

5 

1 

5 

6 

4 7 

9 1 

7 

8 

2 

2 

4 7 

9 

7 3 

2 

5 

1 

4 7 

3 

9 

9 

6 

7 

4 

1 9 

9 6 

4 

7 

8 

5 7 

3 5 

9 

REŠITVE str. 62-63: 

Rešitev dopolnjevanke: 

PRIJAT’LJI OBRODILE SO TRTE. 

Rešitev anagrama: FRANKINJA in RANINA. 

Rešitev križanke (vodoravno): Babnik, Angola, kt, zid, 

urad, Abram, pajkovka, stanovitnost, TČ, centrifuga, 

Atik, Ela, Azijec, Eva, Ne, plug, Lhasa, atol, med, Ivi, Ba, 

ribar, nesmrtnik, inovacija, aorta, jak, Bojanc, pisanka, 

remont, CN, Umag, natik, šipa, Elija, elan, rimar. Glavno 

geslo: najstarejše slovensko mesto. 

5 2 9 8 4 3 1 7 6 

7 8 4 5 6 1 2 3 9 

1 6 3 7 2 9 8 5 4 

6 3 8 4 9 7 5 2 1 

9 5 2 1 3 8 4 6 7 

4 1 7 6 5 2 3 9 8 

2 4 5 9 1 6 7 8 3 

8 9 1 3 7 5 6 4 2 

3 7 6 2 8 4 9 1 5 

7 9 1 6 2 3 4 5 8 

5 2 4 8 9 1 6 7 3 

6 8 3 4 5 7 1 9 2 

1 5 2 7 3 6 9 8 4 

3 6 9 2 4 8 5 1 7 

4 7 8 5 1 9 2 3 6 

8 1 7 9 6 2 3 4 5 

2 3 5 1 8 4 7 6 9 

9 4 6 3 7 5 8 2 1

RAZVEDRILO 

62 


7 

6 

8 

6 

5 

1 

9 

5 

6 

8 

5 

9 

4 7 

9 1 

7 

8 

2 

3 9 

8 

2 

4 7 

9 

7 3 

2 

5 

9 

5 

6 

1 

4 7 

3 

9 

4 

9 

6 

3 

8 

5 

7 

4 

1 9 

9 6 

4 

7 

8 

7 3 

1 

8 

5 7 

3 5 

9 

ANAGRAM 

5 2 9 8 4 3 1 7 6 

ARJAN FINK ... 

7 8 4 ... 5 je ljubitelj 6 dobrine, 1 2 3 9 

„ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi“. 

1 6 3 7 2 9 8 5 4 

Premečite vse črke njegovega imena in priimka 

in sestavite ime vina, ki ga ima najrajši: 

6 3 8 4 9 7 5 2 1 

9 5 2 1 3 8 4 6 7 

4 1 7 6 5 2 3 9 8 

Besedi, ki ste jo vpisali v polja, 

prečrtajte prave tri črke, ostale pa v istem vrstnem redu 

2 4 vpišite 5 v spodnja 9 polja, 1 kjer boste 6 prebrali 7 še 8 eno 3 

vinsko sorto. (jp). 

8 9 1 3 7 5 6 4 2 

3 7 6 2 8 4 9 1 5 

Na zdravje ob letošnjem martinovanju! 

Mr Conformista @cnfrmstA 

Alternativa Twitterju je realno življenje. 

Ravno zato Twitter ne bo izgubil uporabnikov. 

DOPOLNJEVANKA 

7 9 1 6 2 3 4 5 8 

T E L E _ _ _ N T E R 

5 2 4 8 9 1 6 7 3 

P O Š I L _ _ _ E L J 

6 8 3 4 5 7 1 9 2 

M R A V _ _ _ N Č A R 

1 5 2 7 3 6 9 8 4 

D _ _ _ _ H O T N E Ž 

3 6 9 2 4 8 5 1 7 

N E K A _ _ _ _ C 

4 7 8 

M 

5 

I N N 

1 

E _ 

9 

_ _ A2 3 6 

8 1 7 9 6 2 3 4 5 

F O T O R E P O _ _ _ R 

2 3 Na 5 vsako 1 črtico vpišite 8 pravo 4 črko, 7 tako 6 9 

da boste prebrali znane besede. 

9 4 Vpisane 6 črke po 3 vrsti prestavite 7 5 na spodnje 8 črtice. 2 1 

Dobili boste končno geslo. (jp) 

_ _ _ _ _ _ _ _ _ 

_ _ _ _ _ _ _ _ 

_ _ _ _ _ _ 

Dopolnjevanki in sudoku je sestavil Jože Petelin.


KRIŽANKA 

63 

SHUTTERSTOCK 

SESTAVIL 

ANDREJ 

PRAZNIK 

SLOV. 

GOLFIST- 

KA (PIA) 

DRŽAVA 

V JUŽNI 

AFRIKI 

GLAVNO 

MESTO 

AZERBAJ- 

DŽANA 

6 

VRANIČNI 

PRISAD 

BOŠTJAN 

GORENC 

NOSNA 

ODPRTINA 

PRI 

KONJU 

17 

REKA 

V SREDNJI 

AZIJI 

BANJA 

DOMOVINA 

TRDNOST, 

NEOMAJ- 

NOST 

PRIPRAVA 

ZA OŽEMA- 

NJE IN 

SUŠENJE 

PISATE- 

LJICA 

PEROCI 

NEON 

KORALNI 

OTOK 

PRODAJA- 

LEC RIB 

TEHNIČNA 

IZBOLJ- 

ŠAVA 

TIBE- 

TANSKO 

GOVEDO 

DOMOVINA 

TEMELJI- 

TO PO- 

PRAVILO 

STROJEV 

MESTO NA 

SEVERO- 

ZAHODU 

ISTRE 

OKENSKO 

STEKLO 

VNEMA 

ZA DELO, 

POLET 

PISNA 

PREDLO- 

GA FILM. 

DELA 

TELEČJE 

MESO 

KNJIŽNA 

JUNA- 

KINJA 

KARENINA 

NIKOLA 

TESLA 

DOVOLJE- 

NEKDANJA 

NJE ZA 

PLOŠČIN- 

PREHOD 

SKA MERA 

ČEZ MEJO 

SAMICA 

PAJKA 

SESTRA 

ORESTA 

KILOTONA 

PISARNA 

DUHOVNO 

BITJE, 

BOŽJI 

GLASNIK 

ABRAHAM 

(PRVOTNO) 

NOGOME- 

TAŠ LÖW 

7 

STENA 

NESPA- 

MET, NE- 

UMNOST 

12 20 

TOMO 

ČESEN 

NASELJE 

ZAHODNO 

OD MARI- 

BORA 

16 

RIMSKI 

ZALOŽNIK 

(TIT POM- 

PONIJ) 

ČEŠKI 

ATLET 

ZATOPEK 

ORODJE 

ZA 

ORANJE 

PREBIVA- 

LEC AZIJE 

NASELJE V 

ČRNI GORI 

SVOD 

ČEBELJI 

25 

IZDELEK 

PIRH 

PLATNICE 

ZA HRAM- 

BO LISTIN 

13 

GL. MESTO 

TIBETA 

JUDOVSKI 

DUHOVNIK 

POSLANEC 

KALOH 

21 

IVICA 

(KRAJŠE) 

ČLAN AKA- 

DEMIJE 

8 

OBČUTEK 

PRED 

NAPADOM 

BOŽJASTI 

KAZEN ZA 

KRŠITEV 

IGRALEC 

(KEVIN) 

GLAVNA 

15 

ARTERIJA 

DRINSKA 

MUČENKA 

(KRIZINA) 

AJD 

22 

AMERIŠKA 

FILMSKA 

IGRALKA 

MACGRAW 

NASADILO 

PRI 

ORODJU 

10 PREROK 

IZ STARE 

ZAVEZE 

1 

PESNIK 

3 

14 

ADAM IN ... 

PRIPRAVA 

ZA SEJA- 

NJE MOKE 

4 

ŽENSKO 

IME, TEJA 

11 

BARIJ 

NINO 

ROTA 

DELOVNA 

SKUPINA 

2 

BISTVO 

18 19 

KNJIŽEV- 

NIK (IVAN) 

GLAVNO GESLO 

23 1 2 3 4 5 

CHARLES 

NODIER 

MOTORIST 

GAJSER 

6 7 8 9 10 

24 11 12 13 14 15 

9 16 17 18 19 20 

21 22 23 24 25 

5 

DOMAČA 

ŽIVAL, KI 

LOVI MIŠI 

PRISTA- 

NIŠČE NA 

SEVERU 

IZRAELA

SLIKOVITO 

64 

Humor 


Gospod Ikar, predvidevam 

– Walter Battiss 

GREGOR ČUŠIN 

Videla je, da leži na tleh. 

V njej se je – kljub populističnemu 

feminističnemu 

pogledu na svet, ki 

ga je prostodušno in precej bojevito 

rada razglašala vsepovsod – zganila 

prvinska ženska narava, ki je – o, 

kako jo je bilo kasneje, ko je reflektirala 

in analizirala dogodek, sram 

pred samo sabo – vendarle nežna, 

celo materinska, in je ležala pokopana 

globoko pod sloji pudra, šminke in 

agitpropovskega besednjaka. 

Stekla je k njemu in zvok visokih 

petk, ki so udarjale ob tlakovce, 

se je razlegel po praznem Trgu republike. 

Sklonila se je k njemu, pristno 

zaskrbljena za sočloveka. Usmiljeni 

Samarijan, ki je že kako desetletje ležal 

v skalnem grobu njenega srca, je kar na 

lepem vstal od mrtvih. 

»Ste padli? Ste se udarili? Vas boli? 

Pokličem rešilca?« se ji je usulo iz ust, 

da se je še sama skoraj prestrašila, on 

pa je odprl oči, trudoma in čisto malo 

dvignil glavo ter zaječal: 

»Da.« 

Zmedla se je. Ni vedela, na katero 

od njenih vprašanj je odgovoril. 

Pogledal je naokrog: nikjer nikogar. 

Pogledal je navzgor: sredi kristalno 

čistega in jasnega neba se je smejalo 

sonce in njena vrla, klasična, na FDV-ju 

pridobljena izobrazba ji je v istem hipu 

sugerirala naslednje vprašanje: 

»Gospod Ikar, predvidevam?« je 

rekla in mu istočasno pomolila mikrofon 

pred obtolčen nos. 

Zaječal je: 

»Ne.« 

Kje je snemalec, ko ga potrebuješ?! 

Le zakaj mu je dovolila, da gre na kavo. 

Ravno zdaj, ko ji je očitno dobesedno z 

neba padla novica, ki bi jo lahko premaknila 

kak klin više na karierni le- 

WIKIART 

Walter Battiss, Gospod Ikar, predvidevam.

71 | 10. NOVEMBER 2022 POLITIČNA POEZIJA 

Humor 

65 

stvici. Poleg tega, pujs leni, sedaj prav 

gotovo ne žuli kave, ampak si bo privoščil 

pivo ali dve, kot zadnjič, ko je pozabil 

prižgati ton, kar pa je bilo na koncu 

tako ali tako vseeno, ker je bila slika 

neostra in posnetek posledično popolnoma 

neuporaben. 

Domislila se je telefona in ga hitro 

potegnila iz torbice. A še preden je 

odprla aplikacijo in pritisnila »REC«, 

je opazila, da ni nikjer nobene mlake 

krvi. Še lužice ne. Niti kapljice. Pa bi 

morala biti. Hkrati je, končno, ozavestila 

odgovor, ki ga je dobila na svoje 

vprašanje. 

»Kako? Niste Ikar?« je vprašala ponovno. 

»A-a,« je mukoma odkimal. 

»Dedal?« je vztrajala. 

»Ne.« 

»Ste pa padli?« 

»Aha.« 

»No, vsaj to,« je rekla oziraje se naokrog. 

»Kaj je to belo, zmečkano? Niso 

to krila?« 

Dvignil je glavo, še sam pogledal, 

nato pa s trpečim glasom odgovoril: 

»Ne. To je gradivo v pripravi za nov 

referendum.« 

»Kakšen referendum?« 

»To sploh ni pomembno. Samo 

da je.« 

Spet je zaječal. Za trenutek se ji 

je spet zasmilil. 

»Kaj vas boli? Rebra? Noge? 

Glava?« 

»Ah,« je zavzdihnil, »srce. In 

ponos.« 

»Ste visoko letali?« 

»Niti ne. Šel sem po stopnicah …« 

»In ste se spotaknili?« se mu je zdaj 

odkrito posmehnila, kajti tisti trenutek 

je na zavihku njegovega suknjiča opazila 

značko. Prepoznala ga je. 

»Ne,« se je sedaj razburil, da je pozabil, 

da bi ga moralo karkoli boleti. 

Skočil je na noge in zavpil: 

»Bil sem spotaknjen!« 

Vstala je, si poravnala krilo, 

pospravila telefon nazaj v dva tisočaka 

vredno torbico, mu obrnila 

hrbet in odpeketala. Upala je, 

da je nihče ni opazil. Uf, za 

las je šlo. Skoraj bi se zgodilo, 

da bi naredila prispevek, 

ki ni bil naročen. 

MILHAD IBN AL KUCANI 

ALIMUSIN DOM 

V orientalskem mestu Musarija, Je za to številko Ali Musa, 

ki leži v Zahodnem Pircistanu, mož je zgoraj, prej imenovane, 

šlo naj bi prav vse po strica planu, njega vprašaj, koliko kaj stane, 

sleherna uspela barabija. 

ali informiranega Rusa. 

Orient pač, kjer lahko pritlehni, Spotakljiva namreč je lovača, 

najbolj zvit, hudoben in pokvarjen ki hobotnica se imenuje, 

sam upravlja svet, ki bil ustvarjen Ali Musa ki ji gospoduje, 

v goljufiji grdi je nenehni. 

v njenem sklopu pa je ruska dača. 

Stric po orientalsko, saracensko, Žena o tej dači pojma nima, 

zadnjič tole javno je izjavil: kajpak ne, saj smo na Orientu, 

»Njo bom za voditelja postavil, kjer se ve vnaprej, po sentimentu, 

saj je v Pircistanu čas za žensko.« žena možu da lahko le kima. 

Nismo še imenovali strica, Ni pomembna čisto nič resnica, 

pa saj tudi vreden ni imena, Alimusina da to je dača, 

bolj pomembna je visoka cena, kdo in kam od nje kak davek plača, 

za katero je številka sklica. kdo je z Ali Muso solastnica. 

Mož da v Orientu gospoduje, 

jasno je, za vse mož odgovarja, 

ženska vredna nič, ta le ustvarja, 

zraven malce kdaj še predseduje. 


Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si

TAZADNJA 

66 

Humor 


Italijanski sadjarji pričakujejo 

rekordno sezono melon 

Zahodne države so se ob zmagi Bratov Italije na italijanskih parlamentarnih 

volitvah hudo ustrašile krepitve desnega ekstremizma v Evropi, sploh ker so pred 

tem švedske parlamentarne volitve prinesle zmagovalce s podobno politično 

usmeritvijo. Vendar pa niso vsi zaskrbljeni nad novim vodstvom Giorgie Meloni. 

Okoljevarstveniki in sadjarji pričakujejo svetlejše čase. 

»V 

zadnjem letu so kar v 

dveh evropskih državah 

pokazali, da si želijo 

vodstva, ki je blizu 

naravi. Slovenija in Italija pri tem dajeta 

izjemen zgled, ki, mislim, da mu 

morajo slediti ostale države,« je posebej 

za Domovino povedal W. Rabec 

iz stranke Zelenih. Tudi P. Rosciutto 

iz zbornice italijanskih agrikulturnih 

delavcev je nad novim vodstvom 

navdušen: »Z gospo Meloni sva vedno 

»To, da stranko Bratje 

Italije vodi ženska, 

je nekaj, po čemer bi 

se morale zgledovati 

vse stranke v Evropi. 

Če to ni podpora 

teorije spolov, potem 

ne vem, kaj je.« 


SVIT PODGORNIK 

dobro sodelovala, zato verjamem, da 

bo tudi v prihodnosti veliko skupnih 

projektov. Od vseh kandidatov je prav 

ona zastopala kmetijske interese. Njen 

priimek ni slučaj. Nomen est omen, so 

rekli že v starem Rimu. Upamo, da se 

bo v Italiji zgodilo nekaj podobnega 

kot pri vas, Slovencih, ko se je od zamenjave 

vodstva po mestih razpaslo 

veliko število golobov.« 

Zanimivo pa je, da je stranka Bratje 

Italije prejela nekaj podpore tudi 

od liberalnih skupin, ki zagovarjajo 

teorijo spola. Zakaj podpirajo stranko, 

ki naj bi zagovarjala ravno njim 

nasprotna stališča, nam je zaupal R. 

Adicale, predsednik skupine Scelta 

(Izbira): »Sicer se na prvi pogled res 

zdi, da je stranka Giorgie Meloni radikalno 

desna, ampak malo pomislite: 

to, da stranko Bratje Italije vodi 

ženska, je nekaj, po čemer bi se morale 

zgledovati vse stranke v Evropi. 

Če to ni podpora teorije spolov, potem 

ne vem, kaj je.« Podpora stranke je po 

volitvah zrasla tudi med mladimi, saj 

ima stranka kot simbol plamen, ki sicer 

izvira iz podobnega logotipa bivšega 

neofašističnega gibanja, katerega 

članica je bila Giorgia Meloni, vendar 

mlade plamen spominja na priljubljeno 

družbeno omrežje Snapchat, kjer 

se plameni zbirajo z ljudmi, s katerimi 

poteka redna komunikacija. »Plamen 

mi pomeni, da bo stranka pozorna 

name ter se bo vsak dan obrnila na 

moje mnenje,« nam je zaupal 17-letni 

mimoidoči, ki se je čez 20 metrov 

zabil v ulično svetilko, ker ga Google 

zemljevidi niso obvestili o njenem obstoju 

na pločniku. 

Vsekakor bo zanimivo spremljati, 

kako bo na prihodnost vplivalo vedno 

večje število ljudi, ki so v stiku z naravo. 

Ali bodo nove vlade ustvarile sadeže ali 

plevel, vas bomo strpno obveščali pri 

Tazadnji. Vam pa želimo nekoliko previdnosti 

pri domoljubju ter podpiranju 

tistih, ki ga zagovarjajo brez meja. Kaj 

kmalu se lahko zgodi, da bodo isti plameni, 

ki gorijo na zastavah in v srcih 

samooklicanih patriotov, oblizovali 

stene kakšnega narodnega doma.

Podprite neodvisno novinarstvo. 

Pridružite se naročnikom 

tiskanega tednika Domovina. 

Sklenite letno naročnino 

in prihranite: namesto 

148,80 € samo 129 € 

-15 % 

Ne splača se vam odlašati, 

saj si z naročilom danes lahko 

zagotovite fiksno ceno za 1 leto 

v teh negotovih časih. 

Domovina je 

ta hip najboljši 

slovenski 

družbenopolitični 

tednik. 

dr. Žiga Turk, profesor in publicist 

Domovina 

DA, računajte name, naročam tednik Domovina. 

(ustrezno označite) 

12-mesečna naročnina (48 številk; namesto 148,80 € samo 129 €) 

želim plačilo na 4 obroke po 32,25 € 

Kako postanete naročnik? 

Izberite način, ki vam je najlažji. 

POKLIČITE 

059 020 001 

(vsak dan od 9.00 do 15.00) 

6-mesečna naročnina (24 številk; namesto 74,40 € samo 69 €) 

Ime in priimek * : 

Ime podjetja (poslovni naročnik): 

Ulica in hišna št. * : 

Poštna št. in kraj * : 

PIŠITE 

narocnine@domovina.je 

Telefon * : 

Podpis * : 

E-mail * : 

SKENIRAJTE 

QR KODO 

in izpolnite 

elektronsko 

naročilnico 

POŠLJITE 

Domovina d.o.o. 

Cesta v Log 11, 1351 

Brezovica pri Ljubljani 

OBIŠČITE 

www.domovina.je 

Poštnino za tednik plača Domovina. 

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja. 

Podatki za plačilo naročnine: Cesta v Log 11, 1351 Brezovica pri Ljubljani 

Številka TRR: SI56 0284 3026 4323 628 

Namen: Naročnina na tednik Domovina 

Sklic: 00 2021-2145 • Koda: SUBS • Koda banke: BACXSI22 

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.

Domovina 71: Komu gre zmaga (predogled)

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?