Domovina 76: Bobnarjeva razbobnala resnico o vladi (predogled)

More documents

Recommendations

Info

AKTUALNO 76 | 15. DECEMBER 2022 24 Dlje kot neka politika obvladuje civilno sfero, bolj postaja politična tekma nepoštena Žiga Turk problematizira trenutno moč stranke Gibanje Svoboda in njene napore, da si popolnoma podredi civilno družbo. Spor na desni sredini je po njegovem mnenju tri leta pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami nepotreben in ga vidi kot poskus Nove Slovenije pridobiti nove volivke in volivce. Problem je, ker je ena politična opcija na vseh volitvah, ki so se zgostile, stavila na isto karto in vsakič zmagala. V oddaji Vroča tema je bil gost publicist, kolumnist, t. i. »resetiranec« in dvakratni minister v dveh Janševih vladah, prof. dr. Žiga Turk (60), ki je v zadnjem času zelo dejaven na Twitterju, kjer komentira dogajanje pod vlado Roberta Goloba. Močno pa odmeva tudi spor med opozicijskima strankama SDS in NSi, potem ko sta se Matej Tonin (39) in Janez Janša (64) zapletla v besedni obračun okrog (ne)podpore referendumom in (ne)sodelovanja z Golobovo vlado, predsednik krščanskih demokratov pa je nato javno izjavil, da njegova stranka v prihodnjih vladah s »političnim veteranom« ne namerava več sodelovati. Zakaj takšna pozicija dolga tri leta pred naslednjimi volitvami, si NSi takšno držo sploh lahko privošči in kaj pomeni serija zmag Gibanja Svoboda v zadnjih tednih na različnih volitvah, je Turk ocenjeval v svojem slogu. KARTA ANTIJANŠA Turk med drugim trdi, da so pisci ustave zagotovo razmišljali o tem, da bi volitve organizirali v različnih letih, da se ne bi pogosto zgodila situacija, kot se je letos, ko so v zgolj nekaj mesecih volivke in volivci najprej izglasovali novo večino v Državnem zboru, ki je postavila Golobovo vlado, pa novo predsednico države, nove (ali stare) župane, odločali pa so tudi o treh izjemno pomembnih zakonodajnih referendumih. »Ni pa to glavni problem slovenske politike, kot je problem, da LUKA SVETINA JAKA KRENKER/DOMOVINA »Potem pa obstaja na sredini neka velika večina volivcev, ki pa ne voli za nekoga, ampak se odloča po principu, kdo me pa najmanj moti,« ugotavlja nekdanji minister za izobraževanje, ki pravi, da ti ljudje na parlamentarnih volitvah potem volijo nov obraz, ki se še z ničimer ni mogel zameriti ljudem in nov obraz je zato pri nas predstavljen kot prednost.
76 | 15. DECEMBER 2022 AKTUALNO 25 je mogoče z eno karto, eno temo, zmagati na vseh teh volitvah,« na problem karte »antijanša«, na kateri slovenska levica gradi zadnjih petnajst let, opozarja tokratni sogovornik. »Šok je za desno sredino toliko večji, ker so se vse te volitve zgostile v kratkem času, pa izgleda ta serija neuspehov bolj črno, čeprav nikoli prej ni bilo bolje. Desna sredina še nikoli ni imela svojega predsednika države, Anže Logar je prišel najbližje v zgodovini, ni torej tako slabo. Leva sredina je imela v preteklosti tudi že večjo moč, ki ji je v Državnem zboru omogočala ustavno večino,« je »izplen« desne politične opcije komentiral Turk, ki ga skrbi tudi izginjanje desnih strank iz mest na lokalnih volitvah, kjer po njegovi oceni edinole »celjski primer« ni toliko problem odnosov med levo in desno opcijo kot tega, da so se po dolgem stažu Bojana Šrota na čelu mestne občine volivke in volivci odločili ponuditi priložnost mlajšemu kandidatu. Turk ima občutek, da je četrtina volivcev na desni točno odločenih, koga bodo volili in zakaj ga bodo volili, enako pa velja za četrtino volivk in volivcev, ki volijo levo. »Potem pa obstaja na sredini neka velika večina volivcev, ki pa ne voli za nekoga, ampak se odloča po principu, kdo me pa najmanj moti,« ugotavlja nekdanji minister za izobraževanje, ki pravi, da ti ljudje na parlamentarnih volitvah potem volijo nov obraz, ki se še z ničimer ni mogel zameriti ljudem in nov obraz je zato pri nas predstavljen kot prednost. Tako Turk ocenjuje letošnjo zmago dr. Roberta Goloba (55) in vseh njegovih predhodnikov. Logar je po njegovih besedah izpeljal odlično predsedniško kampanjo, čeprav se ni uspel v celoti distancirati od stranke SDS, katere predsednik sveta in njen bivši minister je bil. Logar se namreč po njegovih besedah v ničemer ni zameril volivkam in volivcev, dober rezultat pa je verjetno posledica tudi slabe kandidatke na levi, Nataše Pirc Musar, ki se je uspela zameriti delu levih volivcev. »Desna sredina še nikoli ni resno izzvala nasprotnika s svojim kandidatom na predsedniških volitvah, ima pa to resne posledice. Predsednik je tisti, ki predlaga ustavne sodnike, in potem pridemo do situacije, ko jih ves čas predlagajo levi predsedniki in izvolijo leve večine v Državnem zboru, so torej po okusu leve politike. Samo izjemoma se zgodi, da ima večino v Državnem zboru desna sredina ali pa neke stranke, za katere ne moremo točno reči, kam spadajo.« CIVILNA SFERA Turk sicer meni, da se Gibanje Svoboda od preteklih zmagovitih strank, ki so sestavljale premočno večino v Državnem zboru, zaenkrat še ničesar ni naučilo. Notranji spori, ki postanejo javni, kot je bilo v primeru Tatjane Bobnar in Roberta Goloba, so slab obet za javnomnenjsko podporo stranke, ki je osvojila 41 poslanskih mandatov. Spomini na SMC, Pozitivno Slovenijo in LMŠ, vse stranke novih obrazov, in na njen klavrn politični konec pa je še kako živ. »Svoboda je tako nova stranka, ustvarjena iz nič, da niti do frakcij znotraj nje še ni moglo priti. Iz te enotnosti črpajo svojo moč. Koliko pa so spretni, to pa bomo še videli. V Evropi in drugje po svetu imajo volitve, vendar je razmerje sil v državi, politiki, medijih, šolstvu, bolj enakovredno. Če si te stvari podrediš, imaš boljše možnosti na volitvah. Skozi obvladovanje civilne družbe postaja politična tekma, dlje kot je stranka na oblasti, vse bolj nepoštena,« ocenjuje Turk, ki ga nekatere poteze aktualnega predsednika vlade zato upravičeno skrbijo. Žiga Turk je sicer problem političnega dogajanja v Sloveniji naslovil že v svoji kolumni za spletni portal Siol. Govoril je o ugrabljanju besede demokracija. »Jaz imam demokracijo rad in prav iz spoštovanja do nje se bom pridružil tistim, ki začenjajo razlikovati med demokracijo in demokrati ter demokratizmom in demokratisti. Zadnji so tisti, ki za demokracijo označujejo samo sistem, ki daje njim večinsko podporo, in se čutijo edine poklicane, da vodijo državo in so izbrani na volitvah. Če je nevarnost, da bi bili v opoziciji, baje niso v nevarnosti oni, ogrožena je demokracija,« je zapisal Turk in svoje besede ponovil v Vroči temi na primeru besedne zveze »koalicija ustavnega loka«. S tem je levi politični prostor sporočal, da so oni ustavni, drugi pol pa ne, čeprav je bil v parlament izvoljen na isti, demokratičen način. TONIN IN JANŠA Turk sicer opozarja, da se problem desnice na volitvah v Sloveniji vleče že od 2. svetovne vojne, ko je bilo veliko desnih intelektualcev iztrebljenih, skozi šolski sistem pa se niti po osamosvojitvi ni uspela »rehabilitirati« do te mere, da bi lahko resno konkurirala za zmago na volitvah. »Vseeno bi se morali vprašati, ali se da ljudi nagovoriti drugače, kot so to na desni počeli doslej, ali bi se dalo zmagi približati drugače,« pravi profesor Turk, ki se ne navdušuje nad izjavo Mateja Tonina, predsednika Nove Slovenije, ki se namerava odpovedati sodelovanju v vladi z Janezom Janšo, saj meni, da bi zgolj na ta način na desnici lahko prišlo do t. i. »samorefleksije«. »Tej izjavi ni vredno posvečati prevelike pozornosti, saj je brezpredmetna, ker Tonin ta trenutek nima nobene ponudbe od Janše, smo daleč od tega, da bi imeli možnost oblikovati desnosredinsko vlado,« je komentiral Turk. Turk tako Toninovo izjavo razume kot signaliziranje pozicije stranke, ki je po njegovih besedah razumljiva, saj se v NSi zavedajo, da je glas za njihovo stranko trenutno tudi glas za SDS. »To ne bo dovolj, se bojim. Toliko volivcev je, ki jih moti Janša, jih je pa tudi toliko, ki jih motijo krščanske vrednote Nove Slovenije. Lahko bi našli v njih temo, kot je verouk in vzbudili v ljudeh fobijo do cerkve. Ti dve stranki čez 38 ali 40 poslancev skupaj zagotovo ne prideta,« pravi Turk, ki SDS vidi kot stranko, ki je izrazito »fiksirana« v slovenskem političnem prostoru. Turk ne ve, če bi se z umikom Janeza Janše v ozadje to sploh spremenilo. »Stroj za polivanje gnoja, ki zliva gnojnico po Janši, se je ustavil, saj je tja nalil dovolj gnoja. Zdaj išče novo tarčo. Nova tarča je, smo videli v Mladini, Logar, če bo šlo Novi Sloveniji predobro, pa bo tarča tudi Tonin,« je komentiral Turk, ki se sprašuje, kaj je na koncu dneva bolj pomembno: da stranka zagovarja svoje vrednote in s tem čuva smisel svojega obstoja ali pa je bolj pomembno, da nekako pride na oblast. Desne stranke pa so tukaj po naravi manj pragmatične, saj jih bolj zanimajo vrednote kot novi glasovi, rešitev pa bi lahko bila v novi apolitični stranki na sredini, kot je bila nekoč Državljanska lista.
Page 1 and 2: Aretirali podpredsednico Evropskega
Page 3 and 4: 76 | 15. DECEMBER 2022 MOJA BESEDA
Page 5 and 6: 76 | 15. DECEMBER 2022 VSEBINA 5 Ko
Page 7 and 8: 76 | 15. DECEMBER 2022 FOTO TEDNA 7
Page 9 and 10: 76 | 15. DECEMBER 2022 PREGLED TEDN
Page 11 and 12: 76 | 15. DECEMBER 2022 KARIKATURA B
Page 13 and 14: 76 | 15. DECEMBER 2022 TEMA TEDNA 1
Page 15 and 16: 76 | 15. DECEMBER 2022 TEMA TEDNA K
Page 21 and 22: 76 | 15. DECEMBER 2022 AKTUALNO Kom
Page 23: 76 | 15. DECEMBER 2022 POŽAREPORT
Page 27 and 28: 76 | 15. DECEMBER 2022 AKTUALNO Kom
Page 29 and 30: 76 | 15. DECEMBER 2022 INTERVJU 29
Page 31 and 32: 76 | 15. DECEMBER 2022 INTERVJU 31
Page 33 and 34: KOLEDAR ZA LETO 2023 z ilustracijam
Page 35 and 36: 76 | 15. DECEMBER 2022 AKTUALNO 35
Page 37 and 38: 76 | 15. DECEMBER 2022 SVOBODNO GOS
Page 43 and 44: 76 | 15. DECEMBER 2022 KOLUMNA 43 u
Page 45 and 46: | 76 | 15. DECEMBER 2022 CASNIK.SI
Page 47 and 48: 76 | 15. DECEMBER 2022 KOLUMNA 47 3
Page 49 and 50: 76 | 15. DECEMBER 2022 CERKEV 49 pr
Page 51 and 52: 76 | 15. DECEMBER 2022 BEREMO, GLED
Page 53 and 54: | 76 | 15. DECEMBER 2022 IVAN SIVEC
Page 55 and 56: | 76 | 15. DECEMBER 2022 SVETOVALNI
Page 57 and 58: | 76 | 15. DECEMBER 2022 DRUŽINA V
Page 59 and 60: | 76 | 15. DECEMBER 2022 KOLUMNA 59
Page 61 and 62: 76 | 15. DECEMBER 2022 SLADKO-SLANE
Page 63 and 64: 76 | 15. DECEMBER 2022 KRIŽANKA 63
Page 65 and 66: 76 | 15. DECEMBER 2022 POLITIČNA P
Page 68: POŠLJI SMS S KLJUCNO BESEDO POMAGA

Domovina 76: Bobnarjeva razbobnala resnico o vladi (predogled)

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?