Domovina 76: Bobnarjeva razbobnala resnico o vladi (predogled)

Aretirali 

podpredsednico 

Evropskega 

parlamenta 

Vombergar, 

nogometaš, 

ki pozna papeža 

Pisma z 

obtožbami 

zoper Rupnika 

Poštnina plačana pri pošti 

1351 Brezovica pri Ljubljani 

Bobnarjeva 

razbobnala 

resnico 

o vladi 

76 

3,60 € 

15. 12. 2022

Podprite neodvisno 

novinarstvo. 

Pridružite se naročnikom 

tiskanega tednika Domovina. 

Sklenite letno naročnino 

in prihranite: namesto 

187,20 € samo 159 € 

-15 % 

Ne splača se vam odlašati, 

saj si z naročilom DANES 

lahko zagotovite fiksno 

ceno za eno leto! 

Domovina 

DA, računajte name, naročam tednik Domovina. 

(ustrezno označite) 

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 187,20 € samo 159 €) 

želim plačilo na 4 obroke po 39,75 € 

Domovina je 

ta hip najboljši 

slovenski 

družbenopolitični 

tednik. 

dr. Žiga Turk, profesor in publicist 

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 93,60 € samo 86,50 €) 

Ime in priimek * : 

Ime podjetja (poslovni naročnik): 

Ulica in hišna št. * : 

Poštna št. in kraj * : 

Telefon * : 

E-mail * : 

Podpis * : 

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja. 

Kako postanete naročnik? 

Izberite način, ki vam je najlažji. 

POKLIČITE 

059 020 001 

(vsak dan od 9.00 do 15.00) 

Poštnino za tednik plača Domovina. 

Podatki za plačilo naročnine: Cesta v Log 11, 1351 Brezovica pri Ljubljani 

Številka TRR: SI56 0284 3026 4323 628 

Namen: Naročnina na tednik Domovina 

Sklic: 00 2023-2145 • Koda: SUBS • Koda banke: BACXSI22 

SKENIRAJTE 

QR KODO 

in izpolnite 

elektronsko 

naročilnico 

PIŠITE 

narocnine@domovina.je 

POŠLJITE 

Domovina d.o.o. 

Cesta v Log 11, 1351 

Brezovica pri Ljubljani 

OBIŠČITE 

www.domovina.je 

Všeč mi je to, 

da ni tem, ki bi 

se jih uredništvo 

Domovine 

izogibalo. 

Rado Pezdir, ekonomist in publicist 

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.

76 | 15. DECEMBER 2022 

MOJA BESEDA 

3 

Ko pridejo „antifašisti“, se primi za denarnico 

Piše: TINO MAMIĆ, 

odgovorni urednik 

tednika Domovina 

Premier Robert Golob je res afera na dveh 

nogah, kot je to maja zapisal analitik Milan 

Gregorič. Še preden so mediji, pardon, 

svobodnjaki, zmagali na volitvah, se je 

zlagal, da ima neto plačo 7000 evrov, čeprav jo 

je imel v resnici 18.000 evrov (t.i. variabilni del 

plače je namreč prikril). Navkljub omejitvi letnega 

zaslužka za direktorje v državnih firmah na 

43.000 evrov, je Golob prejel 204.000 evrov. Za 

lažjo predstavo: vsak dan v letu je zaslužil po natačno 

560 evrov. Naslednja Golobova velika laž je 

bila, da bodo postavljali samo strokovne kadre in 

da bo o tem odločala stroka. Edini »strokovnjak« 

za vsa področja je namreč postal Robert Golob 

sam, saj se natančno spozna celo na delo direktorja 

policije v svojem rodnem kraju. Čeprav, 

mimogrede, že leta živi v Ljubljani. Zadnjič se je 

pred parlamentom grdo zlagal, da na dve leti obsojeni 

kriminalec ni njegov 

neformalni šef varnosti. 

Zdaj trdi, da se ne meša 

v kadrovski cunami na 

policiji, čeprav so prišli na 

plano dokazi, njegove zahteve 

po odstavitvi konkretnih 

imen znotraj policije. 

Njegova ministrica je v 

manj kot pol leta najprej izvedla 

temeljito kadrovsko čiščenje z zamenjavo 

najmanj 76 pomembnih kadrov (seznam so pokazali 

v Tarči na TVS). Ker pa je predsednik kot 

sanitarni inšpektor na zloščenem podu našel še 

eno dlakico in nanjo jezno uperil prst, je ministrici 

prekipelo. Čiščenje da, ne pa globinsko, si 

je mislila in zadevo povedala v javnosti. Ne le 

razbobnala. Kršitve je tudi prijavila. 

V prvih urah so presenečeni novinarji 

osrednjih medijev zbegano 

skušali informacijam dati drugačen, 

manjši pomen. A kmalu so se javili 

posamezni akterji, prvoborci kolesarsko-medijske 

bitke, in podvomili 

v brezmadežnost lika in 

dela Roberta Goloba. Pravoverni 

novinarji največjih medijev in 

politični aktivisti takoimenovane 

civilne družbe so postali kot 

ovce brez pastirja, saj niso navajeni 

razmišljati s svojo glavo 

in niso vedeli, na čigavo stran 

naj se postavijo. Posebej, ko se 

je za Bobnarjevo izvedelo, da se 

odpravlja v urad novoizvoljene 

predsednice države Nataše Pirc 

Edini »strokovnjak« 

za vse je – Robert Golob. 

Musar in ko je iz Svobode izstopila Marta Kos. Vse 

to bi hitro rešil Milan Kučan, če bi se javno oglasil, 

a zaenkrat molči in pušča svoje oboževalce v temi 

nevednosti. Zakaj je do spora prišlo? Bojan Požar 

meni, da zato, ker se Golob boji policijske preiskave 

zaradi njegovega vodenja Gen-I. Podjetje je 

sicer pod Golobom za leta vnaprej poceni prodalo 

elektriko, ki jo mora sedaj odkupovati po višji 

ceni, izgubo pa bo pokrila država. 

Maske s takoimenovanih novih obrazov so 

začele padati precej hitro. Vlada, ki zaradi referenduma 

sploh še ni bila tako svobodno postavljena, 

kot si je Golob zamislil, je že izgubila 

prvega ministra. In to šele tri tedne po interpelaciji, 

ki so jo Golobovci zavrnili z glasovanjem 

kot en mož. V običajni evropski državi bi takemu 

premierju bili šteti dnevi in ure. 

Istočasno pa so padle tudi mnoge maske slovenskih 

skrajnolevičarskih 

somišljenikov v Bruslju. 

Podpredsednica Evropskega 

parlamenta, Eva Kaili, 

strankarska kolegica Tanje 

Fajon, se je znašla za zapahi 

zaradi suma o podkupnini 

s strani Katarja, ki je 

tako v Bruslju in Strasbourgu 

dobil strastno zagovornico 

zgodbic o vrhunski delavski zakonodaji 

v tej arabski državici. A denar je poleg najlepše 

in razmeroma mlade evroposlanke (44), ki je 

pred vstopom v politiko delala kot voditeljica 

komercialne televizije, dobil tudi sindikalist iz 

naše bližnje soseščine. Italijan z nekoč furlanskim 

priimkom Luca Visintini iz Vidna (Videm, 

Udine) je sindikalist postal takoj po koncu študija 

filozofije. Vse svoje življenje predstavlja delavce, 

sam pa nima niti ene same ure delovnih 

izkušenj. Izjemno glasen je, ko se nasprotuje 

fašizmu. Zdaj so ga ujeli z roko v vreči denarja, 

ki so ga v Katarju zaslužili tudi z gradnjami 

stadionov, ki so terjale okoli 6000 mrtvih 

med delavci. Antifašista in sindikalista. 

Tega ne omenjamo samo zaradi največje 

afere v zgodovini Evropskega parlamenta. 

Ni treba biti hudoben, da ob teh 

impresivnih življenjepisih ne pomisliš na 

aktualno slovensko politično in družbeno 

elito. Asociacij na slovenske »sindikaliste« 

in »antifašiste«, ki v življenju nimajo 

niti enega dneva 

delovnih izkušenj, 

je preprosto 

preveč.

Poštnina plačana pri pošti 

1351 Brezovica pri Ljubljani 

VSEBINA 


4 

Aretirali 

podpredsednico 

Evropskega 

parlamenta 

Vombergar, 

nogometaš, 

ki pozna papeža 

Pisma z 

obtožbami 

zoper Rupnika 

Bobnarjeva 

razbobnala 

resnico 

o vladi 

Moja beseda 

3 Tino Mamić: Ko pridejo „antifašisti“, 

se primi za denarnico 

6 Med(ijski) sosedi 

8 Pregled tedna 

10 Čivkarija 

Svobodno gospodarstvo 

— komentar 

36 Peter Merše: Zakaj premier 

Golob svoji poročni priči na HSE 

pošilja pol milijarde evrov 


— kolumna 

40 Jani Lovšin: Vlada bi 

gospodarstvu pomagala 

negospodarno in nezadostno 

76 

3,60 € 

15. 12. 2022 

TEDNIK DOMOVINA 

ŠT. 76, LETNIK 2, 15. december 2022 

ISSN številka: 2784-4838 

Cena posameznega izvoda: 3,60 evra 

Uredništvo: 

CESTA V LOG 11, 

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 

E: tednik@domovina.je 

T: 059 020 000 

Odgovorni urednik tednika: 

TINO MAMIĆ (tino@domovina.je) 

Izvršni urednik tednika: 

KLEMEN BAN 

Odgovorni urednik portala Domovina.je: 

ROK ČAKŠ 

Odgovorna urednica portala Iskreni.net: 

ANDREJA BARAT 

Uredniški odbor: 

ALEKS BIRSA JOGAN, 

LUKA SVETINA, URBAN ŠIFRAR 

Oblikovna zasnova: 

ALENKA PAVEO 

Tehnično in foto uredništvo: 

TOMO STRLE 

Prelom in tisk: 

CITRUS D.O.O. 

Naklada: 7700 izvodov 

Foto naslovnice: 

FOTOMONTAŽA CITRUS 

Naročnine: 

E: narocnine@domovina.je 

T: 059 020 001 

Izdaja: 

DOMOVINA D.O.O., CESTA V LOG 11, 

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 

E: tednik@domovina.je 

Direktor: 

IGOR VOVK 

www.domovina.je 

@Domovina_je 

@domovinaJE 

Tednik izhaja ob četrtkih v slovenščini. 

Požareport 

22 Bojan Požar: Na RTV 

izdajalka leta Alenka Gotar, 

kdo se izrazito rine za nove šefe 

Aktualno 

24 Dlje kot neka politika obvladuje 

civilno sfero, bolj postaja 

politična tekma nepoštena 

Aktualno — komentar 

26 Notranji nadzor na policiji ugotovi to, 

kar želi vsakokratna vlada 

Aktualno 

34 Meškova priznanja Vidi Petrovčič 

in tedniku Domovina 

Aktualno — komentar 

20 Eden največjih škandalov v Bruslju: Katar 

prek socialistov v Evropskem parlamentu 

branil kršenje človekovih pravic 

Kolumna 

42 Tino Mamić: Moj tast 

Časnik 

44 Anton Kobal: Pogled na 

svobodo z druge strani 

Kolumna 

46 Miro Haček: Ali je smiselno omejiti 

število županskih mandatov 

Beremo, gledamo, poslušamo 

50 Andraž Arko: Rojstvo (La nativité) – 1910 

Svetovalnica 

54 Mož misli, da ima vedno prav 

Intervju 

28 Andres Vombergar: V slačilnici 

imamo fotografijo papeža


VSEBINA 

5 

Kolumna 

58 Andreja Barat: 

Kdo se boji Božička 

59 Jon Kanjir: 

Oprostite, gospa, res mi je žal 

Sladko-slane brbončice 

60 Selma Bizjak: 

Kremna kavna sladica v kozarčku 

62 Razvedrilo 

Slikovito — humor 

Daniel Novakovič/STA 

64 Gregor Čušin: Trobentač in bobnar 

– Charles Blackman 

Politična poezija — humor 

65 Jan Vobnar Mahne 

– Mahanje in boben 

Tazadnja 

66 Ponovni izbruh 

povolilnega sindroma 

Tema tedna 

12 Bobnarjeva je prepočasi čistila 

14 Rok Čakš: Usluga ministrice 

Bobnarjeve slovenski demokraciji 

16 Direktor policije Lindav razkriva Golobove pritiske 

18 Zaplinjanje ljudi se je dogajalo 

v Auschwitzu, ne v Ljubljani 


— intervju 

38 Matic Konc: Ni je bolj učinkovite 

snovi, kot je smola iglavcev 

Cerkev 

48 Pismi nekdanjih redovnic 

z obtožbami proti p. Rupniku 

Družina v cerkvi 

56 Mojca Belcl Magdič: Kako si 

duhovno obogatiti adventni čas

MED(IJSKI) SOSEDI 

6 


DOGAJA SE NAM 

ČUSTVENA DEMOKRACIJA 

Po koncu super volilnega leta so na Radiu 

Ognjišče za komentar o dogajanju in rezultatih 

povprašali moralnega teologa dr. 

Ivana Štuheca. Pojasnil je, kako gleda na 

»antijanša sindrom« in kdo je kriv za slab 

rezultat desne sredine. 

Dr. Štuhec meni, da imajo vse letošnje 

volitve isto rdečo nit, in sicer da je zmagovala 

leva sredina in tudi levica. Razlog 

za polomijo desnosredinskega bloka je po 

njegovem mnenju v nesposobnosti, da bi 

dejansko našli tretjo pot ali tretjo skupino 

strank, ki bi se med seboj povezale in 

imele tudi svojega voditelja: »Ljudje pa se, 

kot vidimo, ne zanimajo veliko za vsebino 

in za program, ampak se odločajo preprosto 

po voditelju glede na to, ali jim je 

simpatičen ali ne oz. ali ga tako prikazujejo 

in takega delajo mediji. To, kar upravičeno 

imenujemo čustvena demokracija, se nam 

dogaja iz enih volitev v druge.« 

Meni, da je desna sredina izgubila tudi lokalne 

volitve, pri čemer ima v mislih predvsem 

dogajanje v Celju in Ljubljani: »Da v vseh teh 

letih ni bila sposobna postaviti v Ljubljani 

resnega protikandidata Zoranu Jankoviču, je 

zelo povedno. Treba bi bilo najti ustreznega 

protikandidata, ki bi imel takšne in še boljše 

kvalitete kot on in bi bil tudi to, kar imamo v 

Sloveniji radi – nov obraz.« 

Pri tem je opozoril še na en vidik, ki ga 

po njegovem mnenju desna sredina 

resno zanemarja. To so raziskave javnega 

mnenja o tem, kako hitro se spreminjajo 

generacije: »Te raziskave delajo profesorji 

na FDV. Oni na nek način sugerirajo, s kakšnimi 

potezami je treba iti v volilni boj, 

da ga dobiš. Vse skupaj kaže na intelektualni 

raziskovalni javnomnenjski deficit, ki 

ga ima desna sredina.« 

ZAKAJ ZAUPATI 

V ZNANOST 

Dr. Alojz Ihan v kolumni za N1 dvomljivcem 

pojasnjuje, zakaj je treba zaupati 

v znanost. Prav globalizirana znanost v 

navezi z javnim šolstvom je namreč v zadnjih 

dveh stoletjih omogočila neverjeten 

razvoj tehnologije, s tem pa dostop do 

številnih dobrin in življenjskih možnosti za 

večino ljudi, ne le za ozke oblastne elite. 

Da zaupaš v znanost, pa je treba sprejeti 

tudi neke vrste avtoriteto, kar je za 

marsikoga težko: »Strah pred avtoriteto 

je strah pred lastno udeležbo. Avtoriteta 

ni nekaj zunanjega, ampak nekaj, kar 

sprejmemo kot lastno pripadnost, lastno 

zavezo, lasten vložek, lastno zaupanje in 

s tem lastno tveganje. Sprejeti družbeno 

avtoriteto (v znanost, medicino, politiko 

…) je podobno kot na osebnem nivoju 

sprejeti prijateljstvo ali ljubezen – gre za 

tveganje, ki se ga mnogi ustrašijo.« 

V kriznih razmerah, kot je bila pretekla pandemija, 

se je pokazala razlika med predeli 

sveta, v katerih so vajeni zaupati v avtoriteto 

znanosti in zdravstvenih institucij, in 

predeli, v katerih ljudje slabo ločujejo med 

avtoriteto in avtoritarnostjo. Zaradi slabih 

izkušenj s slednjo niso zmožni zaupati v 

znanost, medicino, politične voditelje, 

novinarje, sodnike, zdravnike ... 

Nezmožnost zaupati v druge in zlasti v 

avtoriteto družbenih institucij je resen 

družbeni problem, ki v kriznih razmerah 

hitro privede do neorganiziranosti, 

medsebojnih nasprotij, boja vsakega 

Všeč mi je to, da ni tem, 

ki bi se jih uredništvo 

Domovine izogibalo. 

Rado Pezdir, ekonomist in publicist 

proti vsakomur, sovraštva, hujskaštva. 

Predvsem pa privede do nepotrebnih 

človeških žrtev. Med pandemijo smo 

države nekdanje Jugoslavije in Sovjetske 

zveze tako plačale najvišjo ceno. 

»Bolj je svet kompleksen, manj ga 

razumemo v podrobnostih, in zato naše 

odločitve pretežno temeljijo na zaupanju 

v avtoritete, ki jih sprejemamo. Avtoriteta, 

na katero se lahko zanesemo, je v sodobnem 

svetu dobrina, ki nam omogoča 

lažje življenje,« še piše dr. Ihan. 

EVROPSKA ŠOLA 

V ŠMIHELU 

Danilo Katz je že deset let ravnatelj dvojezične 

evropske šole v Šmihelu na avstrijskem 

Koroškem. Ob 110-letnici šole so se z 

njim pogovarjali na portalu koroška.si. 

Ljudska šola v Šmihelu je dvojezična šola, 

na kateri pouk v slovenščini in nemščini 

obiskujeta dve tretjini otrok, preostala 

tretjina pa samo v nemščini. Šola nosi tudi 

naziv evropska šola, ker se lahko otroci na 

njej učijo štirih jezikov: »Poleg nemščine 

in slovenščine, ki sta enakovredna učna 

jezika, še angleščino in italijanščino. Moj 

predhodnik, ravnatelj Pepej Kraut, je že 

pred desetletji spoznal, da jeziki odpirajo 

vrata v svet. Takrat je naša šola bila daleč 

naokrog prva, kjer so otroci imeli možnost, 

da se dodatno učijo tudi italijanščine.« 

Šola za razliko od večine šol v Sloveniji 

sodeluje tudi z župnijo, otroci iz katoliških 

družin pa imajo na urniku tudi 

verouk. »Čeprav lahko starši otroke tudi 

odjavijo od verouka, je pri nas pogosto le 

tako, da tudi starši otrok brez veroizpovedi 

želijo, da otroci sodelujejo pri verouku, 

ki je del našega šolskega urnika,« je 

pojasnil ravnatelj. 

»Otroci so naša bodočnost in naša naloga 

je, da jim že zdaj posredujemo znanje, spretnosti 

in sposobnosti, ki jim bo v bodočnosti 

pomagali pri premagovanju podnebnih, 

gospodarskih, družbenih in drugih izzivov. 

Najbolj pomembno pri vsem tem pa je, da se 

pri nas počutijo dobro in radi hodijo v šolo,« 

je še poudaril sogovornik.

76 | 15. DECEMBER 2022 FOTO TEDNA 

7 

Bor Slana/STA 

Pahor vrnil odlikovanja 

osamosvojiteljem 

Šest vidnih predstavnikov slovenske osamosvojitve se je v torek v predsedniški 

palači srečalo z odhajajočim predsednikom republike Borutom Pahorjem (59), 

ki jim je vrnil t. i. zlati častni znak svobode, ki so ga osamosvojitelj z odprtim pismom 

simbolno zavrnili leta 1993. Junija tega leta so namreč Igor Bavčar (67), France Bučar 

(1923–2015), Janez Janša (64), Jelko Kacin (67), Lojze Peterle (74) in Dimitrij Rupel (76) 

takratnemu slovenskemu predsedniku Milanu Kučanu (81) v pismu očitali poskuse 

razvrednotenja slovenske samostojnosti ter vse glasnejših pobud za oživljanje 

nekakšne nove Jugoslavije. V imenu pokojnega Franceta Bučarja je odlikovanje 

sprejel njegov sin Janez Bučar. 

Osamosvojitelji so v pismu predsedniku Kučanu večkrat poudarili, da se je posredno 

ali neposredno zavzemal in zanimal za vojaške pokojnine oficirjev bivše JLA, odkup 

vojaških stanovanj in druge njihove probleme, mnogo manj pozornosti pa naj bi 

namenjal otrokom in svojcem padlih teritorialcev in policistov v vojni za Slovenijo. 

Med drugim so nasprotovali tudi temu, da je Kučan zlati častni znak svobode podelil 

tudi »sopotnikoma iz komunističnih časov« Ljubu Bavconu (1924–2021) 

in Janku Pleterskemu (1923–2018).

PREGLED TEDNA 

8 


SHUTTERSTOCK 

Migracijska pot čez Zahodni Balkan, ki pelje tudi čez Slovenijo, je tako obremenjena, 

kot ni bila vse od velikega migrantskega vala jeseni leta 2015. 

nikomur. Ker sta v njem največ glasov dobila 

Jožef Školč in Marko Lotrič – prvi jih 

je zbral 13, drugi pa 15 –, sta se pomerila v 

drugem krogu, vendar tudi ta ni prinesel 

zmagovalca. Lotrič je dobil 12 glasov, torej 

celo manj kot v prvem krogu, Školč pa 

15. To lahko pomeni, da je treba kandidacijski 

postopek ponoviti. Kandidate za 

predsednika Državnega sveta lahko predlaga 

skupina najmanj osmih svetnikov ali 

interesna skupina. Vse tri kandidate so 

predlagale interesne skupine. 

Bojana Kekca je predlagala največja 

interesna skupina, to so predstavniki lokalnih 

interesov, nekdanjega predsednika 

Državnega zbora, Jožefa Školča, je predlagala 

interesna skupina negospodarskih 

dejavnosti, podjetnika Marka Lotriča pa 

interesna skupina delodajalcev. 

OBREMENJENA 

BALKANSKA POT 

Po prvih izračunih Evropske agencije za 

mejno in obalno stražo Frontex je bilo do 

začetka decembra zabeleženih 308.000 

nezakonitih prehodov zunanjih mej EU. 

To predstavlja 68-odstotno povečanje 

v primerjavi z enakim obdobjem lani in 

najvišje število od leta 2016. Najbolj obremenjena 

še vedno ostaja pot čez Zahodni 

Balkan, je navedeno v poročilu. 

Že novembra so članice EU zabeležile 

približno 27.000 nezakonitih prehodov 

mej, kar je bilo 15 odstotkov več kot v 

istem mesecu leta 2021, navaja Frontex 

v svojem mesečnem poročilu za 

november. Še vedno sta najbolj aktivni 

in obremenjeni zahodnobalkanska in 

osrednjesredozemska migracijska pot. 

Prav na Zahodnem Balkanu je bilo letos 

največ ilegalnih prehodov meje, in sicer 

največ od velikega migracijskega vala 

jeseni leta 2015. 

Frontex opozarja še, da je trajni migracijski 

pritisk mogoče pripisati tudi ponavljajočim 

se poskusom prečkanja meje 

migrantov, ki so že prisotni v regiji, in 

dejstvu, da nekateri migranti za približevanje 

zunanjim mejam EU uporabljajo 

brezvizumski dostop do regije. Pot k rešitvi 

bi lahko bila odločitev Srbije, da omeji 

svoj vizumski režim. To naj bi zmanjšalo 

število nezakonitih prehodov. 

DRŽAVNI SVET 

ŠE BREZ PREDSEDNIKA 

Na ustanovni seji Državnega sveta so 

se za mesto predsednika pomerili trije 

kandidati: Bojan Kekec, Jožef Školč in 

Marko Lotrič. V drugi krog glasovanja sta 

se uvrstila Školč in Lotrič, vendar nihče 

od njiju ni dobil za izvolitev potrebnih 21 

glasov. Po poslovniku je sicer na mesto 

predsednika Državnega sveta izvoljen 

tisti kandidat, ki dobi absolutno večino, 

torej 21 glasov. 

V prvem krogu glasovanja to ni uspelo 

Tomo Strle/CITRUS 

Nekdanji predsednik Državnega sveta, 

Alojz Kovšca (57), ki letos ni bil več izvoljen, 

še čaka na svojega naslednika. 

PRISTANIŠČE V ODESI 

PONOVNO ODPRTO 

Pristanišče na jugu Ukrajine so zaprli, 

potem ko je v soboto zaradi napadov 

brez elektrike ostalo 1,5 milijona ljudi in 

vsa nekritična infrastruktura. Ukrajinski 

predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da 

lahko vzpostavljanje električnega omrežja 

traja nekaj dni. Ta teden sicer pričakujejo 

temperature pod ničlo. 

Odesa je eno od treh pristanišč, ki se 

uporabljajo za prevoz žita v okviru 

dogovora, sklenjenega po posredovanju 

Združenih narodov (ZN). Sporazum, ki ga 

posredujeta Turčija in ZN, omogoča varen 

transport ukrajinskih izdelkov v preostali 

svet. Dogovor je pomagal znižati cene 

hrane na svetovnem tržišču. Čeprav so 

bile operacije v pristanišču Odesa v nedeljo 

za kratek čas ustavljene, je ukrajinski 

kmetijski minister dejal, da izvoz žita ne 

bo prekinjen. 

Rusija je sicer v regijah Odesa in Mikolajev 

skupno izstrelila 15 brezpilotnih 

letal iranske izdelave, od katerih je bilo 

10 sestreljenih, so sporočile ukrajinske 

oborožene sile. 

KITAJSKO ZAJEL VAL 

OKUŽB S KOVIDOM-19 

Potem ko je Kitajska prejšnji teden 

sprostila stroge ukrepe proti kovidu-19, 

je državo preplavil val okužb, na katerega


PREGLED TEDNA 

9 

bolnišnice niso bile ustrezno pripravljene. 

V večjih mestih se spoprijemajo tudi s 

pomanjkanjem zdravnikov. 

Za kitajsko vlado so na obzorju nove 

težave. Sprostitev ukrepov je bila napovedana 

potem, ko so ljudje po številnih 

velikih mestih prostestirali zaradi strogih 

ukrepov. Le nekaj dni po sproščanju 

strogih omejitev pa so mestne oblasti 

v Pekingu sporočile, da je bolnišnice v 

mestu v enem dnevu obiskalo več kot 

22.000 bolnikov, kar je 16-krat več kot 

pred enim tednom. Kitajska dnevno 

beleži preko 8000 okužb s kovidom-19, 

vendar je verjetno številka še precej višja, 

ker testiranje za večino prebivalstva ni 

več obvezno. 

MARTA KOS (57) 

IZSTOPILA IZ 

GIBANJA SVOBODA 

Marta Kos je izstopila iz stranke Gibanje 

Svoboda. Zapisala je, da je njen odstop 

neposredna podpora Tatjani Bobnar. »To 

ni več moja stranka,« je zatrdila na Facebooku, 

medtem ko v Gibanju Svoboda 

izstopa niso želeli komentirati. Tako je 

tudi stališče predsednice Državnega zbora 

Urške Klakočar Zupančič. 

»Članstvo v stranki je prostovoljno in 

veseli nas, da se Gibanju Svoboda zaradi 


Marta Kos je bila podpredsednica Gibanja Svoboda 

in tudi njegova predsedniška kandidatka, zdaj 

pa stranko protestno zapušča. 

Vse kaže na to, da se bodo Slovenke in Slovenci od leta 2023 na delo v prestolnico 

lahko vozili brezplačno. 

naših dosedanjih dosežkov, izpolnjevanja 

predvolilnih obljub in zavezanosti našim 

vrednotam vsak dan pridružujejo novi 

člani,« je bilo sicer posredovano novinarjem 

iz pisarne za odnose z javnostmi 

največje parlamentarne stranke. 

Premier Robert Golob je sicer na dan izstopa 

Kosove iz stranke v Državni zbor 

posredoval odstopno izjavo ministrice 

za notranje zadeve Tatjane Bobnar. Poslanci 

so se z odstopom seznanili v sredo. 

Golob je za začasen prevzem notranjega 

ministrstva predlagal ministrico 

za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik. 

BREZPLAČNI 

PREVOZ V SLUŽBO 

Po navedbah direktorice Regionalne razvojne 

agencije Ljubljanske urbane regije 

Lilijane Madjar se v Ljubljano z osebnim 

avtomobilom vsak dan pripelje 120.000 

ljudi. Zaradi visokih stroškov parkirnih 

mest, goriva, vinjet in ostalih storitev naj 

bi projekt SmartMOVE naslovil trajnostno 

mobilnost in v letu 2023 s partnerji 

zagotovil brezplačen prevoz v slovensko 

prestolnico, poroča N1info. 

Podjetje GoOpti bo od februarja do aprila 

prebivalcem okolice Ljubljane, vključno 

s prebivalci Kranja, Kamnika, Radomelj, 

SHUTTERSTOCK 

Mengša, Domžal, Komende in Trzina, 

omogočil brezplačen prevoz do UKC in 

BTC. Zbirne točke bodo določene, ko bodo 

zbrane vse prijave, torej po 20. januarju 

2023. Potnikom bo omogočena tudi sprememba 

želene ure in odjava od storitve. 

HRVAŠKA JANUARJA 

VSTOPA V SCHENGEN 

Notranji ministri EU so na petkovem 

zasedanju v Bruslju potrdili vstop Hrvaške 

v schengensko območje s 1. januarjem 

2023. Usoda Romunije in Bolgarije, ki si 

prav tako prizadevata vstopiti v schengensko 

območje, pa za zdaj še ni znana. 

Vstop Hrvaške v schengen je podprla tudi 

Slovenija, ki jo na zasedanju v Bruslju 

zastopa odhajajoča notranja ministrica 

Tatjana Bobnar. Hrvaška, ki se je Evropski 

uniji pridružila julija 2013, bo tako vstopila 

še v območje brez nadzora na notranjih 

mejah, kar pomeni, da bo odpravljen tudi 

nadzor na slovensko-hrvaški meji. Prvega 

januarja bo poleg tega prevzela tudi evro. 

Notranji ministri naj bi tako glasovali tudi 

o vstopu Romunije in Bolgarije v schengensko 

območje, a je podpora tema dvema 

državama pod vprašajem, saj Avstrija 

odločno nasprotuje članstvu obeh.

ČIVKARIJA 

10 


Janez Malavasic @JanezMalavai 

N’č nam reku, k’nede. 

Čivk tedna 

Jan Škoberne @Jan_Skoberne 

"Novela zakona o finančni upravi uvaja namestitev 

sledilnih naprav. Sledenje bi bilo 

tajno. O namestitvi sledilnika bi odločali 

'dacarji' brez odredbe sodišča." Kaj pa če mi 

kar odpravimo republiko in demokracijo? Da 

si ne mečemo peska v oči po nepotrebnem. 

joIanda @jolandab88 

Ekipa Bobnarjeve od maja menjala več kot 80 ljudi. 

(Nekje sem zasledila 83.) Zalomilo se je, ko so šarili 

med svojimi. Tega cunamija ni omenjal noben medij. 

Servilnost. Diktatura. 

Libertarec @Libertarec 

Vse tisto, kar se je na Twitterju doslej razglašalo za 

teorije zarote, se ob objavah "Twitter Files" izkazuje 

za resnično. "Shadow bans", cenzura, levičarski 

aktivizem, prepletenost z levo politiko idr. – vse je 

bilo res. Eni pa verjamejo, da jim bo levica depolitizirala 

RTV. 

Polonca Sokol @PoloncaSOKOL 

"V preteklem letu se je mnogo pisalo o ljubljanskih 

kolesarjih, ki so protestirali proti maskam in 

drugim ukrepom, ki dokazano ohranjajo zdravje. 

Danes je mnogo ljudi brez osebnega zdravnika, kar 

dokazano poveča umrljivost - pa nobeden ne kolesari." 

dr. Janez Koprivec 

Darko Mršić @DarkoMrso 

Središče Ljubljane. 

BojanPožar @BojanPozar 

Samo povem: Igor Pirkovič ni najboljši TV voditelj v 

državi, je pa velemojster Utripov. Ta format mu leži. 

Anton Tomazic @AntonTomazic 

"Kreativna napetost" – tako Markeš opravičuje, 

da je treba "očistiti kadre v policiji". Hvala Bogu, 

da sedaj na RTV Slovenija vrtijo intervjuje z obeh 

strani. In to je največja zasluga sedanjega vodstva. 

Aljuš Pertinač @Pertinacal 

Skratka, premier Golob je imel ali pa še ima obsojenega 

tipa, ki sedi zraven na sestankih z uradnimi 

predstavniki države s področja varnosti (Kot kaj?), 

pa ni zaposlen pri njem oziroma v nobenem pogodbenem 

razmerju in se v.d.-ju generalnega direktorja 

policije predstavlja kot vodja njegovega varovanja?

76 | 15. DECEMBER 2022 KARIKATURA 

Bobnarica in kos zapustila goloba 

11 

BORIS OBLAK

TEMA TEDNA 

12 


Bobnarjeva je prepočasi čistila 

Notranje ministrstvo je vladi posredovalo pojasnila v. d. generalnega direktorja 

policije Boštjana Lindava in notranje ministrice Tatjane Bobnar (53) 

o političnih pritiskih na delo policije, ki ga je zahteval premier Robert Golob (55), 

vsebina ministričinega pisma, ki je prišla v javnost, pa že več dni 

buri duhove in spravlja v zadrego osrednje medije. 

UREDNIŠTVO 

Ta iz njega ni razbral, da bi 

kdorkoli iz te vlade nad policijo 

izvajal politični pritisk, s 

čimer pa je v velikem nestrinjanju 

z lastno ministrico, ki pokriva 

ta resor. Zato je Bobnarjeva v pismu 

premierju napovedala, da bo podala 

odstopno izjavo, Golob pa jo je zaradi 

»izgube zaupanja« javno sprejel, še preden 

bi jo prebral in odprl. 

O ozadju spora med Golobom in 

ministrico Bobnarjevo smo na portalu 

Domovina pisali med prvimi, za njim 

pa stojijo ambicije Damirja Črnčeca in, 

kot pristavlja Požar, nekdanjega specialca 

Miloša Njegoslava Milovića, ki 

naj bi imela na Goloba vse večji vpliv, 

ko gre za notranjevarnostno področje. 

»Bobnarjeva torej ne odhaja zaradi izgube 

zaupanja, temveč zaradi načelnosti, 

ker preprosto ni pustila, da bi 

Golobovi brutalno kadrovsko pometali 

tudi po policiji z vsemi, tudi strokovnimi 

in kompetentnimi ljudmi, če so 

kakorkoli sodeloval s prejšnjo vlado,« 

pišemo v komentarju. 

Očitno odhajajoča ministrica je 

dodala še, da bo konkretne navedbe 

o političnih pritiskih naznanila tožilstvu. 

Spor med predsednikom vlade 

in ministrico za notranje zadeve, ki se 

vleče že nekaj časa, o njegovem ozadju 

pa smo med prvimi pisali na Domovini, 

je danes dosegel vrelišče. Golob 

vztraja pri svojem, ministrica pa zato, 

ker je branila policijo pred Golobovo 

politizacijo, mora oditi. 

»Tvoja odločitev, da mojemu 

predlogu za imenovanje mag. Boštjana 

Lindava ne slediš, je brez primere 

v zgodovini policije in po mojem 

mnenju predstavlja oviro za učinkovit 

razvoj sistema,« je med drugim zapisala 

v pismu predsedniku vlade. Kot 

Tvoja odločitev, 

da mojemu predlogu 

za imenovanje mag. 

Boštjana Lindava 

ne slediš, je brez 

primere v zgodovini 

policije in po mojem 

mnenju predstavlja 

oviro za učinkovit 

razvoj sistema. 

nadalje piše Bobnarjeva, ji je Golob 

razložil, da do imenovanja Lindava ni 

prišlo, ker nista uresničila pričakovanj 

o čiščenju policije. V tem prepoznava 

»politični pritisk na generalnega 

Borut Živulovič/ BOBO 

direktorja policije, da bo prejel polni 

mandat le, v kolikor bo na podlagi političnih 

meril in pričakovanj politične 

stranke predsednika vlade ‘očistil policijo’ 

določenih ljudi. Ob tem, da ustava 

jasno določa, da so vsakomur zagotovljene 

enake človekove pravice, ne 

glede na narodnost, raso, spol, jezik, 

vero ali politično prepričanje, kar je 

tudi ključna civilizacijska pridobitev, 

ki varuje ljudi pred samovoljo oblasti, 

ki smo ji bili priča v prejšnji vladi.« 

Kot Bobnarjeva pravi v nadaljevanju, 

mora policija demokratizacijo 

izvesti sama od znotraj, izhajajoč iz 

svojih strokovnih in pravnih načel, in 

ji ne more biti zapovedana od zunaj oz. 

od zgoraj. V politični odločitvi, da policija 

daljši čas nima stabilnega vodstva, 

pa vidi poskus njene destabilizacije in 

vzpostavitve pogojev, da bi bila (zopet) 

poslušna politiki. »Precedens, po katerem 

bi lahko politična oblast navkljub 

izkazanim strokovnim referencam 

predlaganega kandidata za general-


TEMA TEDNA 

13 


nega direktorja policije tega zavrnila, 

brez obrazložitve, arbitrarno, na videz 

zgolj iz oblastne kaprice, je nevaren in 

nanj ne morem pristati.« 

Poudarila je še, da kot ministrica 

želi delovati z ekipo, ki si jo izbere 

sama, glede na poznavanje njenih 

strokovnih kompetenc, in v katero 

ima zaupanje. »Odrekanje te možnosti 

in sugestije za imenovanje drugih izbir, 

po moji oceni, predstavlja obliko 

političnega pritiska.« Po njeno so politični 

pritiski tudi pogojevanje kadrovskih 

menjav, nasprotovanje napredovanj 

ali opustitve. 

GOLOB SOGLAŠA 

Po popoldanskem odzivu iz kabineta 

predsednika vlade je jasno, da smo priča 

prvi zamenjavi na ministrskem mestu 

v Golobovi vladi. Pojasnila v. d. generalnega 

direktorja policije Boštjana 

Lindava, ki jih je danes prejel premier, 

po prepričanju Goloba ne potrjujejo izjav 

ministrice za notranje zadeve Bobnar 

glede politizacije policije. »Iz poročila 

ne izhaja, da bi v mandatu te vlade 

kdorkoli od političnih funkcionarjev 

izvajal politični pritisk na policijo, želel 

pridobiti informacije o delu policije ali 

vplivati na konkretne postopke. V interesu 

celovite obveščenosti pričakujemo, 

da bo policija omogočila, da bo poročilo 

čim prej dostopno javnosti,« so 

zapisali v kabinetu predsednika vlade. 

Po prvem hujšem sporu znotraj 

vlade je začelo dišati, ko ministrici za 

notranje zadeve Tatjani Bobnar ni uspelo 

izpeljati predloga za imenovanje 

Boštjana Lindava za generalnega direktorja 

policije s polnim mandatom. 

Ministrica je nato 2. decembra v izjavi 

za medije poudarila, da se mora politika 

končati pred vrati generalnega direktorja 

policije ter da bo na tem vztrajala, 

tudi za ceno ministrskega mesta. 

»To me je 13. marca 2020 stalo položaja 

generalne direktorice policije, ker politiki 

nisem dala podatkov, za katere je 

v nadaljevanju tudi državno tožilstvo 

ocenilo, da ji niso pripadali, in na tem 

stališču stojim tudi sedaj kot ministrica 

za notranje zadeve,« je dejala. 

Sporočili so še, da bo premier zaradi 

izgube zaupanja napovedani odstop 

ministrice za notranje zadeve Tatjane 

Bobnar sprejel. Pred volitvami so sicer 

v Gibanju Svoboda na vprašanje, ali 

bi zamenjali ljudi na ključnih mestih 

v varnostnih strukturah, odgovorili, 

da si zaposleni v varnostno-obrambnih 

ter zaščitno-reševalnih organih in 

službah zaslužijo strokovno, in ne politično 

vodstvo. Napovedali so, da bodo 

zlorabe in škodljive vplive politike na 

institucije preprečevali z nadaljnjo 

profesionalizacijo in krepitvijo ustreznega 

civilnodružbenega nadzora. 

MASLO DAMIRJA ČRNČECA 

Bobnarjeva naj ne bi dovolila, da se kadrira 

po želji določenih političnih akterjev 

blizu aktualnega predsednika vlade 

Roberta Goloba. Po naših neuradnih informacijah 

ima na Goloba pri celotni situaciji 

precejšen vpliv državni sekretar 

na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec 

(49), premier naj bi bil dovzeten tudi 

za predloge nekdanjega policijskega 

specialca Miloša Njegoslava Milovića, 

ki se že dlje časa ukvarja s pravnim, poslovnim 

in varnostnim svetovanjem, 

očitno tudi predsedniku vlade. Slednji 

naj bi bil po pisanju Požareporta sporen 

tudi z varnostnega vidika. 

NASLEDNIK LOBNIKAR 

Zanimivo je tudi, da je državni sekretar 

na notranjem ministrstvu Branko 

Lobnikar na nacionalni konferenci o 

varnosti v lokalnih skupnostih v Celju 

dejal, da v pozivu predsednika vlade 

vodji Policije, naj se izjasni o morebitnih 

političnih pritiskih, ne vidi nič napačnega. 

»Razumeti je treba, da živimo v 

parlamentarni demokraciji in da je politika 

sestavni del sodobne demokratične 

družbe in zato ni nič narobe s političnim,« 

je dejal Lobnikar. V takšni drži 

tesnega sodelavca Bobnarjeve mnogi 

vidijo ambicijo po ministrskem mestu, 

ki naj bi jo sicer gojil tudi Damir Črnčec. 

Bobnarjeva bo torej iz Golobove 

vlade morala oditi, vrata pa se ji, po 

poročanju TV Slovenija, znajo odpreti 

v kabinet novoizvoljene predsednice 

republike Nataše Pirc Musar, ki bi ji 

lahko ponudila mesto svetovalke za 

nacionalno varnost. 

 

Komentar uredništva 

Načelnost, ki razgalja 

metode čiščenja 

Golobovih 

»To se zgodi, če ženska ne čisti 

dovolj temeljito,« bi se ob prvi resni 

razprtiji v Golobovi ekipi lahko pohecal 

kak komik, ki mu je blizu seksistični humor. 

Kateri drugi pa, da je med Janševo 

in Golobovo vlado razlika ta, da ko je 

Janša prejel odstopno izjavo notranjega 

ministra, je ni sprejel tako, da je ni 

odprl, Golob pa jo je sprejel, še preden 

jo je sploh prejel, kaj šele odprl. 

A zadeve so v resnici še kako resne, 

saj se prvič od znotraj razkriva modus 

operandi delovanja Golobovih: to, kar 

vemo že nekaj časa, ampak tisti, ki 

novo oblast še vedno vidijo v avreoli, 

temu morda do zdaj niso verjeli: da 

izvaja brutalne kadrovske čistke nad 

vsemi in vsakim, ki ji ni povšeči, ne glede 

na strokovne in druge kompetence. 

V bistvu gre za zastraševanje ljudi, 

ki lahko ima srhljive posledice za demokracijo: 

kot smo na Domovini že pisali, je 

zdaj, v Svobodi, ponovno nastopil čas, 

ko so ljudje raje preventivno tiho in se, v 

strahu za svojo službo, ne upajo oglašati 

ali javno komentirati početja te vlade. 

Redki so, kot ministrica Bobnarjeva, 

pripravljeni (ob)stati pokončno 

in tudi za ceno izgube lastne pozicije 

zaščititi svoje sodelavce. In če smo ji 

ob interpelaciji lahko očitali strokovno 

zgrešen pristop k obvladovanju nezakonitih 

migracij, ji tokrat za načelnost 

lahko dvignemo palec. Predvsem pa 

zato, ker je kredibilno razgalila nesprejemljive 

prakse sedanje oblasti.

TEMA TEDNA 

14 

Komentar 


Usluga ministrice Bobnarjeve 

slovenski demokraciji 

ROK ČAKŠ 

Po pol leta Golobove vlade in le nekaj dni po tem, ko so glavnemu sovragu 

zadali nov poraz in ga za nekaj časa umaknili z agende, je počilo v lastnih 

koalicijskih vrstah, bistvo dogajanja zadnjih dni pa najbolje povzema ugotovitev, 

da je Golobovo izvajanje absolutne oblasti trčilo ob kamen: ministrica 

za notranje zadeve ni dovolila političnega čiščenja znotraj policije. 

mo v medijski besednjak iz časa Janševe 

vlade: premier si politično podreja 

policijo z namenom vplivanja na zanj 

neugodne postopke. 

Kakorkoli, Tatjana Bobnar (53) je 

očitno načelna in pokončna ženska, 

ki se ji ob »najboljšem menedžerju v 

vsej Evropi«, kot ga sladkobno opevata 

Klakočar Zupančičeva (45) in Švarc 

Pipanova (44), kar tako ne zašibijo kolena. 

Golobu je preko primerjave s početjem 

prejšnje oblasti v policiji postavila 

zrcalo, v katerem se noče gledati. 

In ker ima Bobnarjeva zaradi nezakonitim 

migracijam prijazne drže podporo 

dela leve aktivistične in medijske 

srenje, so Golobu prvič v tem mandatu 

vsaj malo zrcalo postavili tudi levi mediji. 

Tudi volivcem levih strank se počasi 

odpirajo oči, da Robert Golob (55) 

vendarle ni nujno to, za kar se prodaja, 

oziroma so ga, zaradi drugih potreb, 

tako uspešno tržili. 

BOBNANJE 

Pokončna drža Bobnarjeve pred človekom, 

ki se mu ta čas priliznjeno klanjajo 

vsi, ki imajo v tej državi kakršnekoli 

karierne ambicije, je toliko več vredna 

še iz enega razloga. Na Golobove buldožerske 

metode »globinskega čiščenja« 

in posrednega ustrahovanja ljudi, 

ki se jih da kakorkoli povezati s prejšnjo 

oblastjo (četudi zgolj po uradni dolžnosti), 

oziroma so Golobovim kako 

drugače na poti, je namreč do tega trenutka 

opozarjala le medijska manjšina, 

Tudi volivcem levih 

strank se počasi 

odpirajo oči, da Robert 

Golob vendarle ni nujno 

to, za kar se prodaja, 

oziroma so ga, zaradi 

drugih potreb, tako 

uspešno tržili. 

DEPOSITPHOTOS 

Predsednik vlade je tako naročil 

umestitev Darka Muženiča (60) 

na čelo NPU še med postopkom 

na evropskem tožilstvu, 

počistil bi s policijskim šefom svojega 

domačega rajona, iz policije bi odpustil 

človeka, ki po besedah Bobnarjeve 

nima ničesar ne s protesti ne s pridobitvijo 

mandata v minulih dveh letih, 

okoli sebe pa bi zgradil privatno varnostno 

službo s sila spornim prvim 

varnostnikom; skratka, policijo in njeno 

delo bi urejal po svoje. Če prevede-


TEMA TEDNA 

Komentar 

15 

med katero sodi tudi Domovina. Opozorilo 

je med tiste, ki tem medijem ne 

zaupajo (pa bi jim kdaj vseeno morali), 

razbobnala prav Tatjana Bobnar, s čimer 

so težo dobile tudi pri dobršnem 

delu volivcev aktualne koalicije. 

Tem se počasi odpirajo oči, da Robert 

Golob vendarle ni nujno to, za kar 

se prodaja, oziroma so ga, zaradi drugih 

potreb, tako uspešno tržili. Huje 

od tega, marsikdo na levi postopoma 

spoznava, da Golob v marsičem ni dosti 

drugačen od tistega, proti čemur so 

se dve leti pregovorno borili. S tem so 

se sicer mnogi pripravljeni sprijazniti, 

dokler je vrhovni šef na njihovi strani, 

podpira njihov interes in odpira pipice 

do javnega denarja. Golob sicer verjame, 

da jih bo s tem tudi dolgoročno 

»kupil«, viharjem v kozarcu vode, kot 

je zaplet z Bobnarjevo, navkljub. 

UPOGLJIVI 

In nenazadnje, prav zabavno – po svoje 

pa tudi pomilujoče – je te dni opazovati 

obnašanje nekaterih vladnih 

politikov, ki z javnim oglašanjem prav 

Na Golobove 

buldožerske metode 

»globinskega čiščenja« 

in posrednega 

ustrahovanja ljudi, 

ki se jih da kakorkoli 

povezati s prejšnjo 

oblastjo (četudi zgolj 

po uradni dolžnosti), 

oziroma so Golobovim 

kako drugače na poti, 

je namreč do tega 

trenutka opozarjala 

le medijska manjšina, 

med katero sodi 

tudi Domovina. 

tekmujejo v izkazovanju svoje lojalnosti 

do vodje. Najprej se je v Golobov 

zagovor z razlaganjem razlike med 

»političnim pritiskom« in »političnimi 

usmeritvami« zapletala predsednica 

državnega zbora Urška Klakočar Župančič. 

Nato ji je pritegnila še ministrica 

za pravosodje Dominika Švarc 

Pipan, potem celo najtesnejši sodelavci 

Bobnarjeve, ki so v njeni drži začutili 

svojo priložnost, v soboto pa je na 

Facebooku molk prekinil še minister 

za obrambo Marjan Šarec (44). 

Jasno, vsi ti ljudje Golobu dolgujejo 

politične kariere. Pa vendar jim je 

takšno ravnanje najbrž bilo celo »priporočeno« 

s strani Golobove operativke 

Vukovićeve. Kot vemo iz pisma 

notranje ministrice, je bila njenih ciničnih 

»usmeritev« deležna tudi Bobnarjeva 

sama. Tanja Fajon (51) in Luka 

Mesec (35) v tej zadevi vsaj molčita. 

Najbrž ne zaradi ohranjanja dostojanstva, 

temveč iz zavedanja, da se 

na mestu Bobnarjeve kaj hitro lahko 

znajdeta tudi sama. 

Seveda, če se ne bosta upognila, ko 

bo Golob s svojimi operativci oral tudi 

po njunih vrtičkih. Resda z ljudmi, 

s katerimi se obdaja Golob, ni dobro 

češenj zobati in na primeru Bobnarjeve 

so jasno demonstrirali, kaj sledi, 

ko se jim kdo – upravičeno ali ne 

– postavi po robu. Med ljudmi pa je v 

resnici malo takih, ki so v bran svojih 

načel, prepričanj in vere v strokovnost 

pripravljeni zastaviti tudi lastno 

kariero. Po odhodu Tatjane Bobnar 

je v vladi komaj še kakšen. 

Komentarji bralcev 

Oblastna paranoja človeku zamegli 

razsodnost in po zakonu nasprotnega 

učinka se na koncu zgodi točno tisto, 

česar se človek boji in proti čemur 

se bori. Kdor bi rad bil obdan samo 

z ljudmi, ki so mu všeč, se nazadnje 

vsem zameri. Nekaj časa bodo njegovi 

sodelavci tekmovali v prilizovanju in 

se ga tudi bali, na koncu mu bodo vsi 

obrnili hrbet. Da bi postal zaresen 

tiran, pač nima možnosti. 

Rasputin 

Med razpravo o interpelacji zope Bobnarjevo 

so se poslanci SD-ja zaklinjali, 

da dajo zanjo roke v ogenj. 

Bomo zdaj videli, koliko so se pripraljeni 

opeči za Bobnarjevo. 

Aktualnemu premieru, vladi in koaliciji 

je treba priznati, da so res veliko storili v 

teh mesecih, odkar vladajo. V pol leta jim 

je uspelo sesuti celotno državo, začenši z 

zdravstvom, kjer so bili najbolj temeljiti. 

Mefisto 

Vsekakor se je začelo odpirati nekaj kar 

lahko pripelje do padca te vlade. 

Maligur 4 

Nemogoče bo, v času informacijskih 

tehnologij, prepričevati državljane, 

da nisi lagal, da si se “hecal” in da te je 

zanesel primorski temperament. Ura 

pravljic je mimo. 

Štajerska 2021 

Golob je hud psihični bolnik. To je jasno 

vsakemu, ki ga vsaj malo spremlja 

zadnjih 20 let. In okrog sebe zbira 

podobne. SD mu bo v nekaj mesecih 

odrekla podporo. 

Do poletja bo to jasno zemlji in vesolju, 

le NSi bo še vedno verjela v njega in 

podaljšala agonijo. 

Aleš

TEMA TEDNA 

16 


Direktor policije Lindav 

razkriva Golobove pritiske 

ROK FRELIH 

Po razkiritju razprtij znotraj vladne ekipe Roberta Goloba (55), 

zaradi katerih je ministrica za notranje zadeve 

Tatjana Bobnar (53) odstopila, je svoje poročilo predstavil 

še v. d. direktorja Policije, Boštjan Lindav (51). 

Tako kot pred njim Bobnarjeva, 

tudi Lindav navaja primere 

vpletanja politike v delo Policije, 

predvsem kar se tiče organizacije 

in kadrovanja, v katerega se je, 

kot je razbrati iz poročila, neposredno 

vmešaval tudi predsednik vlade Golob. 

Slednji je želel od Lindava nedavno 

pridobiti informacije o tem, če so se s 

strani njegove vlade v resnici dogajali 

politični pritiski na Policijo, na katere 

je v zadnjem času opozarjala ministrica 

Bobnarjeva. A kot smo poročali včeraj, 

je Bobnarjeva kot politični pritisk 

navedla ravno Golobovo nasprotovanje, 

da se Lindav imenuje za direktorja 

Policije s polnim mandatom, saj tako 

ministrica kot v. d. direktorja nista izpolnila 

pričakovanj glede načrtovanega 

»čiščenja« Policije. Kot bomo videli, 

je Golob želel vplivati tudi na preiskavo 

Evropskega javnega tožilstva. 

Lindav, kot navaja, o političnih pritiskih 

kljub izraženi zahtevi ni poročal 

neposredno Golobu, saj za to nima zakonske 

podlage, niti se ni odzval vabilu, 

s katerim ga je slednji povabil na pogovor, 

saj takšno povabilo ni primerno 

z vidika integritete obeh funkcij. Svoje 

poročilo je zato naslovil na ministrico, 

kateri je po zakonu odgovoren. 

Iz slednjega je razvidno, da je Golob 

že kot mandatar želel uveljaviti nekatere 

poteze, ki bi bile v danem trenutku 

v nasprotju z zakonom, na primer ponovno 

imenovanje bivšega direktorja 

Nacionalnega preiskovalnega urada 

Darka Muženiča na nekdanji položaj. 

Zoper Muženiča je Evropsko javno tožilstvo 

uvedlo preiskavo, zato sta, kot 

beremo v poročilu, tako Bobnarjeva 

Kot navaja Lindav, je 

Golob želel poseči v 

kadrovanje tudi drugod, 

saj da je treba »čimprej 

nekaj narediti tudi s 

tistim tam dol, ki je na 

mojem koncu direktor«. 

gov.si


TEMA TEDNA 

17 

kot Lindav nasprotovala Golobovemu 

predlogu, naj Policija pozove omenjeno 

tožilstvo, naj čim prej zaključi s 

preiskavo, saj bi bilo to sporno. Tedanji 

mandatar je vztrajal, da je »kljub temu 

potrebno čimprej postaviti Muženiča 

na mesto direktorja NPU«. Kot navaja 

Lindav, je Golob želel poseči v kadrovanje 

tudi drugod, saj da je treba »čimprej 

nekaj narediti tudi s tistim tam dol, ki 

je na mojem koncu direktor«. 

OBOROŽENA ENOTA 

Zgodba o političnem kadrovanju pa se 

tu ne konča. Med drugim se je zapletlo 

pri sestavi enote policistov, ki bo varovala 

predsednika vlade. Po Golobovih 

načrtih se je za to ustanovila skupina 

policistov, izvzeta iz sistema varovanja 

uradnih oseb; spadala naj ne vi več 

v okvir Centra za varovanje in zaščito 

(CVZ), ampak s kratico SVPV pod Generalni 

sekretariat vlade (GSV). 

Lindav je izrazil strokovni dvom v 

takšno odločitev, hkrati pa je skeptičen 

tudi do vodstvenega kadra novonastale 

strukture: Na sestankih, kjer se je le-ta 

ustanavljala, je »[…] sodeloval človek, ki 

v nobenem od navedenih organov (CVZ 

ali GSV) ni zaposlen. Ob tem posebej izpostavljam, 

da je bilo neprimerno tudi 

to, da sem bil kot v. d. generalnega direktorja 

policije o izbiri vodje SVPV-ja 

obveščen prav s strani tega človeka, ki 

ni imel nikakršne formalne vloge v generalnem 

sekretariatu vlade.« 

Enoto naj bi vodil nekdanji pripadnik 

Specialne enote Policije Robert Kešpert, 

ki je svoj položaj zasedel brez izbornega 

postopka. Pred tem je bil za varovanje 

predsednika vlade po navedbah Lindava 

neuradno zadolžena anonimna oseba, 

prav tako nekdanji pripadink iste 

enote, ki je bil v preteklosti zadolžen za 

varovanje dr. Janeza Drnovška. Po poročanju 

Požareporta neuradno gre za Miloša 

Njegoslava Milovića. 

»Predsednik vlade je 

napravil točno to, kar 

očita drugim, samo 

v drugem kontekstu. 

Treba je imeti enake 

vatle za presojanje teh 

stvari. Bojim se, da bo v 

zahtevanem odgovoru 

naletel na lastno sliko, 

predvsem, če so točne 

informacije o tem, kako 

želi prevzeti neposredno 

kontrolo nad policisti, ki 

so mu na podlagi zakona 

in uredbe dodeljeni v 

osebno varovanje.« 

STROKA PROTI ŽELJAM 

Stroka se s takšnim pristopom ne strinja, 

niti Slovenija ne pozna praks, po 

katerih bi bile policijske enote odgovorne 

eni osebi. Do takšnega pristopa 

je kritičen tudi varnostni strokovnjak 

Andrej Rupnik (62), ki je za Siol nedavno 

povedal: »Predsednik vlade je napravil 

točno to, kar očita drugim, samo v 

drugem kontekstu. Treba je imeti enake 

vatle za presojanje teh stvari. Bojim 

se, da bo v zahtevanem odgovoru naletel 

na lastno sliko, predvsem, če so točne 

informacije o tem, kako želi prevzeti 

neposredno kontrolo nad policisti, ki 

so mu na podlagi zakona in uredbe dodeljeni 

v osebno varovanje.« 

Povedal je še: »Predsednik vlade in 

policija sta instituciji, njuna razmerja 

definira zakon, in ne morebitni volja 

konkretnega vodje.« Nekdanji poslanec 

DZ RS Vinko Gorenak, ki tudi sam izvira 

iz policijske stroke, pa je na svojem 

blogu pred kratkim izrazil skrb, da gredo 

omenjeni postopki v smeri politizacije 

policije: »Vzpostavlja se torej neke 

vrste paradržavna policija izven uradne 

državne policije, ki bo lahko počela karkoli, 

če bodo ti policisti imeli vsa policijska 

pooblastila, bodo lahko uporabljali 

tudi prikrite preiskovalne ukrepe (tajno 

sledenje, odpiranje pisem, tajno snemanje, 

prisluškovanje in še kaj). Ne trdim, 

da bodo to tudi počeli, toda zakonskih 

ovir za kaj takega pač ni.« 

ZASKRBLJUJOČE POTEZE 

»Zaskrbljujoče so tudi informacije o 

tem, da naj bi se pripravljal poseben 

postopek za premeščanje točno izbranih 

policistov v novo ustanovljeno policijsko 

enoto pri Golobu. Jasno je, da 

bo prvi kriterij politična pripadnost in 

popolna predanost Robertu Golobu, 

stvari naj bi šle celo tako daleč, da naj 

bi morali vsi ti policisti soglašati s tem, 

kdo se jim lahko pridruži in kdo v tako 

oblikovano policijsko enoto Roberta 

Goloba ne sme priti. Ali ni to politizacija, 

proti kateri sta bila tako glasna 

sedanja notranja ministrica Tatjana 

Bobnar in šef policije Boštjan Lindav?« 

Slednji se glede na pričevanje v 

svojem poročilu z Gorenakom strinja: 

»Okrnjenost neodvisnosti policije in 

vpliv politike na njeno delo se v praksi 

kaže predvsem pri zahtevah po kadrovanju 

določenih oseb na položaje, njihovi 

razrešitvi z določenih položajev 

in kadrovanja mimo ustaljenih pravil, 

brez vednosti predstojnika.« 

V poročilu je navedel tudi zavezanost 

strokovnemu kadrovanju, 

hkrati pa ne more sprejeti »dejstva, 

da bo vodja SVPV kot sredstvo pritiska 

name uporabljal grožnje z obveščanjem 

predsednika vlade«. 


Lindav sicer velja za politično levega, 

vendar izgleda, da ni dovolj lev za Goloba 

(in Kučana). Zanimivo bo videti, 

kako jo bo odnesla Bobnarjeva. 

Andrej Muren 

Zakaj, ko se ustanavlja paradržavna 

policija, molčijo ustavni sodniki, ki so 

dolžni bedeti nad ustavo? 

Kraševka

TEMA TEDNA 

18 


Zaplinjanje ljudi se je dogajalo 

v Auschwitzu, ne v Ljubljani 

LUKA SVETINA 

Kriminalistični inšpektor z dolgoletno kariero in izkušnjami dr. Anton 

Olaj (60) je presenečen, kako hitro so ga v času nastopa funkcije generalnega 

direktorja policije razglasili za »Janšev kader«, o kredibilnosti 

poročila o nadzoru dela policistov na protestih pa močno dvomi, ker so ga 

oblikovali ljudje, ki so se v času Janševe vlade izrazito politično profilirali. 

Dr. Anton Olaj, nekdanji generalni 

direktor slovenske policije, 

se je v oddaji Vroča tema 

najprej odzval na poročilo »izrednega 

nadzora« nad delom policistov 

na protivladnih protestih v letu 2021, ki 

ga je takoj po nastopu funkcije naročila 

ministrica za notranje zadeve Tatjana 

Bobnar (53). Poročilo je namreč ugotovilo 

»hujše kršitve« v primeru uporabe 

prisilnih sredstev, najbolj pa problematizira 

nesorazmerno in nestrokovno 

uporabo solzivca oz. vodnega topa. 

Olaja je poročilo sicer presenetilo, 

saj je sam lani jeseni ustanovil strokovno 

komisijo, ki je štela pet inšpektorjev 

usposobljenih za to področje in je z delom 

zaključila novembra, ocenila pa je, 

da so bila prisilna sredstva uporabljena 

strokovno in zakonito. Šlo je za javni 

shod, ki je zaradi množičnosti pomenil 

tudi možnost napak, ki se pri takšnih 

dogodkih venomer dogajajo, a hujših 

kršitev v tem primeru po besedah Olaja 

ni bilo. »Na nek način sem to poročilo 

povezal z ostalimi informacijami, ki 

so dostopne v medijih, da naj bi se na 

policiji izvajalo neko čiščenje. Slavko 

Koroš, ki je poročilo predstavil, je moj 

nekdanji sodelavec, ki je bil zelo kritičen 

do prejšnje politične oblasti, zato 

se tukaj poraja veliko vprašanje, ali je 

bil izpolnjen videz nepristranskosti,« je 

komentiral Olaj, ki je sicer z delom generalnega 

direktorja nastopil januarja 

leta 2021, s položaja pa ga je na svoji 

prvi seji razrešila nova Golobova vlada. 

ZAHTEVNA NALOGA 

Olaja skrbi, ker so poročilo poslali na 

tožilstvo, saj so policisti na dan protestov 

opravljali težko delo, zato upa in 

pričakuje, da bodo nekdanje kolege, 

ki so strokovnjaki, korektno obravnavali. 

V javnosti so se namreč pojavila 

informacije, da bi lahko padale tudi 

kazenske ovadbe. »Ali so se res uspeli 

postaviti na pozicijo nepristranskega 

opazovalca, se postaviti v tisti čas, ko 

so bile potrebne takojšnje odločitve 

teh policistov? Tu obstaja dvom, tudi 

zaradi terminologije, ki so jo uporabili 

v poročilu. Govora je o nekem zaplinjanju 

Ljubljane in ljudi. Veste, zaplinjanje 

je izraz, ki spominja na poboje Judov 

v 2. svetovni vojni v nemških koncentracijskih 

taboriščih. Lepo vas prosim, 

policisti so strokovno uporabili prisilna 

sredstva, kot so predpisana po zakonu,« 

se je razgovoril nekdanji generalni 

Jaka Krenker /DOMOVINA 

direktor policije v času tretje Janševe 

vlade. Opozoril je, da se v javnosti ne 

izpostavi, da pri množičnem varovanju 

protesta 5. oktobra lani nihče izmed 

protestnikov ni bil poškodovan, čeprav 

se javno problematizira ukrepanje proti 

ljudem. »Poškodovanih pa je bilo šest 

policistov, kup varovalne opreme in 

vozil, s strani tako imenovanih mirnih 

protestnikov, ki pa očitno niso bili tako 

mirni, kot nam skušajo povedati.« 

Spomnimo. V poročilu, ki ima 161 

strani, so ugotovili še neprimerno komunikacijo 

policistov, prirejanje vsebine 

dokumenta o uporabi prisilnih 

sredstev in druge nepravilnosti. V nadzoru 

pa so ugotavljali tudi morebitni


TEMA TEDNA 

19 

vpliv obiskov predstavnikov izvršilne 

oblasti v operativnih štabih policije. Na 

dan enega od protestov sta bila v operativnem 

štabu prisotna takratni minister 

za notranje zadeve Aleš Hojs (61) 

in državni sekretar za nacionalno varnost 

v kabinetu predsednika vlade Žan 

Mahnič (32). Kot je dejal Koroš, interni 

akti policije tega sicer ne prepovedujejo, 

vendar pa lahko tovrstni obiski negativno 

vplivajo na strokovnost ter avtonomnost 

dela policistov v operativnih 

štabih in posledično tudi na odločitve. 

Olaj pravi, da če obstajajo argumenti 

za omenjene domnevne nepravilnosti, 

morajo ljudje zanje odgovarjati. 

»Poškodovanih pa je 

bilo šest policistov, 

kup varovalne opreme 

in vozil, s strani tako 

imenovanih mirnih 

protestnikov, ki pa 

očitno niso bili tako 

mirni, kot nam skušajo 

povedati.« 

OBISK OMBUDSMANA 

»Jaz tukaj nimam zadržkov, tudi komisija, 

ki sem jo ustanovil, je ugotovila 

nekatere nepravilnosti, ni rekla, da je 

bilo vse lepo in prav. Jaz temu tudi ne 

bi verjel. Če dogodek varuje 300 policistov 

in to traja cel dan, je nemogoče, 

da ne bi prišlo do kake nestrokovne 

napake. Če je bila napaka namerna, naj 

odgovorni odgovarja. Ampak komisija 

je preposlušala vse tonske zapise z dneva 

varovanja, vse je bilo preverjeno, ničesar 

niso olepšali, komisija je poročilo 

predala tudi Varuhu človekovih pravic,« 

je situacijo s strokovnega vidika 

opisal Olaj, ki meni, da prihaja na protestih 

v tujini do bistveno večjih kršitev, 

pa tudi poškodovanih protestnikov 

je navadno veliko, pri nas pa jih ni bilo. 

Policisti so sicer deležni vrste usposabljanj, 

gre za posebne policijske enote, 

ki znajo uporabljati prisilna sredstva, 

poznajo zadolžitve in vedo, kdo daje 

»komando«. V javnosti sicer so nekateri 

politiki pavšalno krivili Olaja in 

ministra Hojsa kot tista, ki sta ukazala 

uporabo takšnih sredstev. 

»To ne gre tako, nobenega Olaja ali 

pa ministra ni bilo. Jaz sem zagovornik 

ustavnih postulatov, že iz časa svojega 

študija prava, sem zagovornik svobode 

izražanja. Policija tudi nikoli ni nastopala 

v smislu, da bi omejevala svobodo 

združevanja, v kontekstu epidemije pa 

se moramo spomniti, kako so po megafonih 

ljudi pozivali, naj se ne združujejo. 

Ni res, da smo želeli preprečiti 

zborovanje,« se je sogovornik otepal 

etiketiranja policije kot represivnega 

organa. Na vprašanje, zakaj je celotna 

Slovenija izvedela, kako so kaznovali 

nekoga, ki je na stopnicah jedel burek, 

pa je Olaj odvrnil, da so ga kaznovali 

inšpektorji, in ne policija, pa tudi, da se 

je to zgodilo, preden je sam nastopil z 

delom generalnega direktorja policije. 

Enako tudi v primeru »bralcev ustave«. 

Absolutno pa Olaj verjame, da je 

bilo ravnanje policije vedno zakonito. 

Policija je sicer uporabila manj prisilnih 

sredstev kot v preteklih letih 2020 

in 2019, prav tako je izrekla manj glob, 

poudarja Olaj. »Vzemimo za primerjavo 

samo leto 2020: policija je izrekla 55 

tisoč opozoril, v letu 2021 pa prek 150 

tisoč. Nismo brezglavo kaznovali ljudi.« 

Nekdanji načelnik PU Novo mesto 

je poudaril, da odločitev o uporabi 

prisilnih sredstev na nekem protestu 

odredi vodja operativnega štaba na terenu, 

ki je izurjen strokovnjak. To je na 

lastne oči lahko videl tudi ombudsman, 

ki si je zaželel spremljati delo policistov 

na terenu. »Policija je bila tega vesela. 

Vodja operativnega štaba je v nezavidljivem 

položaju. Gleda monitorje, na 

slušalki ima sodelavce na terenu, potrebno 

pa je sprejeti odločitev. Pomaga 

si s tem, kar vidi in sliši, fantje so imeli 

na kraju dodatne opazovalce. To je izredno 

odgovorna naloga, lahko se kdaj 

tudi zmoti, ampak ne namenoma, da bi 

storili neko zlo, temveč da bomo obvladali 

neko situacijo. To je zelo stresna 

vloga in ombudsman je pozitivno ocenil 

delo štaba,« je še razkril Olaj. 

Nekdanji generalni direktor Slovenske 

policije je sicer presenečen, da 

so ga ob nastopu funkcije januarja leta 

2021 nemudoma razglasili za »Janšev 

kader«, čeprav je v Novem mestu vrsto 

let vodil kriminalistični oddelek za gospodarski 

kriminal, kasneje pa je bil 

tudi načelnik Policijske uprave Novo 

mesto. Olaj je branil tudi obisk Hojsa 

in Mahniča v operativnem štabu v času 

protestov, saj da to z zakonom ni nikjer 

prepovedano, v vsakem primeru pa je 

policija organ, ki je neposredno podrejen 

ministru za notranje zadeve, zato 

obiskov ministra na policiji ne vidijo 

kot nekaj slabega, temveč so jih celo 

veseli. Enako je bilo v času protesta 5. 

novembra leta 2020, ko se je minister 

Hojs po razbitih ljubljanskih ulicah 

sprehodil v spremstvu policistov. »Zdi 

se mi prav, če minister pride vprašat 

policiste na teren, če karkoli potrebujejo, 

jih spodbudit. On je še vedno tvegal 

svojo glavo, po zraku so letele kocke,« 

se spominja Olaj, ki zanika, da bi minister 

Hojs nanj kadarkoli pritiskal. 

»Tudi na kavo ni prišel k meni v pisarno, 

vedno je svojo prošnjo za srečanje 

najprej najavil moji tajnici po telefonu,« 

se svojega službovanja spominja Olaj. 

Sicer sta se voditelj Vroče teme 

Luka Svetina (35) in Olaj v zaključku 

oddaje dotaknila tudi obtožb odhajajoče 

ministrice za notranje zadeve 

Tatjane Bobnar na račun predsednika 

vlade Roberta Goloba (55) glede političnih 

pritiskov, a v času intervjuja pismo 

ministrice in njena napoved o odstopu 

še nista bila javno znana. Je pa Olaj komentiral, 

da dva predsednika vlade ne 

moreta biti, zato mora odločitve sprejeti 

le ena oseba. V tem primeru pa je 

bilo nenavadno, da zadeva na vladi ni 

bila usklajena in je prišla v javnost na 

takšen način.

AKTUALNO 

20 

Komentar 


Eden največjih škandalov v Bruslju: 

Katar prek socialistov v Evropskem 

parlamentu branil kršenje 

človekovih pravic 

V Bruslju je policija aretirala grško evropsko poslanko iz vrst socialistov 

Evo Kaili (44), ki je ena od podpredsednic Evropskega parlamenta, 

aretirali pa so jo v okviru preiskave korupcije, v katero je vpleten Katar, 

gostitelj svetovnega nogometnega prvenstva. 

UREDNIŠTVO 

O 

tem, kako dobro je bil naložen 

katarski denar, zelo nazorno 

kažejo tudi posnetki njenih 

govorov, ki kažejo, kako je 

v Evropskem parlamentu na ves glas 

hvalila katarsko delovno zakonodajo 

in njegov napredek na področju delavskih 

pravic.V Bruslju so v petek izvedli 

16 preiskav ter zasegli 600.000 evrov 

ter številne računalnike in mobilne naprave. 

Najbolj znano ime preiskave je 

zagotovo podpredsednica Evropskega 

parlamenta Eva Kaili, ko so jo nemudoma 

izključili iz njene grške socialistične 

stranke Pasok, prav tako jo je suspendirala 

tudi skupina socialistov in demokratov 

v Evropskem parlamentu. 

Poleg Kailijeve so bili aretirani 

še štirje italijanski državljani: direktor 

nevladne organizacije No Peace 

Without Justice Niccolò Figà- 

-Talamanca, vodja sindikata Luca 

Visentini (53), nekdanji evropski poslanec 

S&D Pier-Antonio Panzeri (67) in 

asistent v skupini S&D v Evropskem 

parlamentu ter Kailijin partner Francesco 

Giorgi (52), poroča italijanska tiskovna 

agencija ANSA. 

Belgijska časnika navajata, da sta 

Panzeri in Visentini v bruseljskih krogih 

zelo znana. Panzeri je bil evropski 

poslanec tri mandate in član politične 

skupine socialistov in demokratov 

(S&D), pa tudi predsednik pododbora za 

človekove pravice. Visentini je že vrsto 

let vodilna osebnost evropskih sindikatov, 

novembra pa je postal vodja Med- 

SHUTTERSTOCK


AKTUALNO 

Komentar 

21 

narodne konfederacije sindikatov, ki 

zastopa več kot 200 milijonov delavcev. 

ZGODOVINSKI ŠKANDAL 

Čeprav so bila obvestila belgijskega 

tožilstva skopa, zapisali so le, da 

se preiskava nanaša na domnevno 

kriminalno združbo ter domnevno 

korupcijo in pranje denarja, sta omenjena 

belgijska časopisa prišla do 

informacij, da je povod za aretacije 

lobiranje Katarja za svetovno nogometno 

prvenstvo. Ta zalivska država 

naj bi vplivala na gospodarske in politične 

odločitve Evropskega parlamenta, 

in sicer z nakazili velikih vsot 

denarja ali znatnimi darili tretjim 

osebam s pomembnim ali strateškim 

položajem v parlamentu. 

»To je eden najbolj 

šokantnih škandalov 

glede integritete v 

zgodovini EU,« je za 

Politico dejal Alberto 

Alemanno, profesor 

prava na HEC Paris. 

»Razkriva namreč 

neustreznost etičnega 

sistema EU, ki velja za 

njene izvoljene, kot tudi 

odsotnost kakršnih koli 

poskusov upravljanja 

lobiranja za tuji vpliv.« 

Šlo naj bi za podkupovanje italijanskega 

socialista, ki je bil evropski 

poslanec med letoma 2004 in 2019, s 

strani katarskih uradnikov. Belgijski 

časnik Le Soir je poročal, da naj bi 

katarski uradniki z denarjem »branili« 

svetovno nogometno prvenstvo v 

Katarju, ki je deležno številnih kritik, 

kot tudi domnevni napredek svoje 

države na področju človekovih pravic 

in delovnih pogojev migrantov, potem 

ko so mednarodne organizacije 

izrazile zaskrbljenost zaradi smrti 

tujih delavcev pri gradnji stadionov 

za svetovno prvenstvo. 

»To je eden najbolj šokantnih 

škandalov glede integritete v zgodovini 

EU,« je za Politico dejal Alberto 

Alemanno, profesor prava na HEC 

Paris. »Razkriva namreč neustreznost 

etičnega sistema 

EU, ki velja za njene izvoljene, 

kot tudi odsotnost kakršnih 

koli poskusov upravljanja lobiranja 

za tuji vpliv.« 

KATAR 

Zanimivo je pogledati pretekle 

izjave 44-letne podpredsednice 

Evropskega parlamenta, 

ki se tičejo Katarja. Tako se je 

novembra, tik pred začetkom 

svetovnega nogometnega prvenstva, 

srečala s katarskim 

ministrom za delo Alijem bin 

Samikhom Al Marrijem (50). 

V video izjavi, ki jo je objavila 

katarska tiskovna agencija, 

je dejala: »Verjamem, da 

je bilo svetovno prvenstvo za 

Arabce odlično orodje za /…/ 

politično preobrazbo in reforme 

/…/« Evropski parlament 

»priznava in spoštuje« napredek 

Katarja pri reformah dela, je dodala. 

Podobno izjavo je dala na 

novembrskem zasedanju Evropskega 

parlamenta pozneje, ko je 

nekatere evropske poslance celo 

obtožila »ustrahovanja« Katarja, 

češ da nepravično obtožujejo 

Katar korupcije. 

»Katar je dokaz, kako športna 

diplomacija lahko doseže 

zgodovinsko transformacijo do 

države z reformami, ki je zgled 

za arabski svet. Katar je vodilna 

»Katar je dokaz, 

kako športna 

diplomacija lahko 

doseže zgodovinsko 

transformacijo do 

države z reformami, ki 

je zgled za arabski svet. 

Katar je vodilna država 

na področju delavskih 

pravic, prepovedi kafale 

in višanja minimalne 

plače,« je med 

drugim dejala. 

država na področju delavskih pravic, 

prepovedi kafale in višanja minimalne 

plače,« je med drugim dejala. 

JAVNO MNENJE 

Njene besede bi ob naslednjih podatkih 

lahko označili za absurdne. Na Domovini 

smo namreč že velikokrat pisali 

glede polemik o tem, v kakšnih nemogočih 

pogojih so živeli in umirali številni 

delavci, ki so garali pri gradnji katarskih 

stadionov, na katerih se sedaj igra 

svetovno prvenstvo. The Guardian je 

poročal, da naj bi v enajstih letih gradnje 

stadionov umrlo 6500 migrantskih 

delavcev iz Indije, Pakistana, Nepala, 

Bangladeša in Šri Lanke, ki so delali v 

nepopisljivih razmerah vročine in drugačnega 

izkoriščanja. 

Večina delavcev, ki živijo v nemogočih 

razmerah, dobi mesečno plačo 225 

evrov, s katero pa delavci v Katarju le 

stežka preživijo, kaj šele, da bi v domovino 

poslali kaj prihrankov. Na podoben 

način, kot naj bi delovali v Evropskem 

parlamentu, so Katarci prisotni 

tudi v nogometu. Netflixova serija o 

Fifi kaže, kako naj bi Katarci vplivali na 

Fifo, da so dobili svetovno prvenstvo, 

poročali pa smo tudi o tem, da so Katarci 

prek vplivanja na evropski nogomet 

velikokrat prali svoj ugled v Evropi.

POŽAREPORT 

22 


Na RTV izdajalka leta Alenka Gotar, 

kdo se izrazito rine za nove šefe 

BOJAN POŽAR 

POZAREPORT.SI 

Operacijo vladne koalicije vodita programski svetnik 

Brane Piano (67) in poslanka Gibanja Svoboda Mojca Pašek Šetinc (50), 

toda na ponedeljkovi seji Programskega sveta RTV so pobudo 

o razrešitvi generalnega direktorja nacionalne hiše umaknili 

z dnevnega reda, saj je Andrej Grah Whatmough (37) bolniško odsoten. 

Namreč, ko je Pašek 

Šetinčeva pred 

leti kandidirala za 

odgovorno urednico 

informativnega 

programa, jo je 

spodnesla prav 

Horvatova, ob 

pomoči tedanjega 

(programskega) 

direktorja TV Janeza 

Lombergarja, ta pa je 

kasneje postal tudi njen 

zasebni partner. 

Fotografija, ki jo je pred dnevi v 

ljubljanskem Golf baru*1 naključno 

posnel eden od naših 

virov, avtor teh vrstic pa že 

objavil na twitterju, je neverjetno opisna. 

Oba akterja, Ksenija Horvat (53) 

in Igor Kadunc (71), se namreč izrazito 

rineta na vodilne funkcije na RTV, 

potem ko je bila na nedavnem referendumu 

potrjena Golobova novela 

zakona o RTV Slovenija. Sicer pa je na 

RTV, pred ponedeljkovo sejo programskega 

sveta, ko je vladna koalicija poskušala 

najprej »izločiti« predsednika 

programskega sveta Petra Gregorčiča 

(42), potem zminirati tako imenovani 

PPN*2 za leto 2023, pod točko razno 

pa še zamenjati generalnega direktorja 

Andreja Graha Whatmougha, v teh 

dneh obsedeno stanje. 

AMBICIOZNA 

KSENIJA HORVAT 

Skratka, Ksenija Horvat se forsira za 

novo direktorico TVS, torej funkcijo, 

ki jo zdaj še opravlja Uroš Urbanija. A 

pri tem je morda zanimivo naslednje: 

Horvatova med kolegicami in kolegi ne 

velja za najbolj lucidno, že večkrat naj 

bi bila ujeta na laži, nazadnje v primeru 

razporeda svojih oddaj (nedeljskih 

večernih intervjujev) in »primera Valentine 

Plaskan« (30), ter je med tistimi 

televizijkami, ki jih ne prenaša bivša televizijska 

novinarka, danes pa poslanka 

Gibanja Svobode Mojca Pašek Šetinc. 

Namreč, ko je Pašek Šetinčeva 

pred leti kandidirala za odgovorno 

urednico informativnega programa, jo 

je spodnesla prav Horvatova, ob pomoči 

tedanjega (programskega) direktorja 

TV Janeza Lombergarja, ta pa je kasneje 

postal tudi njen zasebni partner. 

Igor Kadunc, direktor Slovenske tiskovne 

agencije, pa se znova rine za generalnega 

direktorja RTV. Ima pa hudo 

konkurenco, saj na to funkcijo ciljata 

še nekdanji razvpiti direktor STA Bojan 

Veselinovič, trenutno direktor mestne 

uprave v Kranju (ki za svojo karierno 

promocijo pravkar kazensko toži Janeza 

Janšo) in sedanji direktor Radia 

Slovenija Mirko Štular, saj mu na čelu 

Radia Slovenija že januarja prihodnje 

leto poteče štiriletni mandat. 

GOTARJEVA IZDALA SDS 

Pevka Alenka Gotar (45) za desnico postaja 

tako imenovana »izdajalka leta«, 

Gotarjeva te 

dni menda 

tudi naokoli 

razlaga, da so ji 

na ministrstvu 

na kulturo 

naročili, 

da mora 

klicati desne 

programske 

svetnike, 

naj podprejo 

zamenjavo 

AGW, vendar 

si jih potem 

kakor ni upala 

poklicati.

76 | 15. DECEMBER 2022 POŽAREPORT 

23 

pa ne samo na RTV. Ko je prišla na oblast 

vlada Janeza Janše (64), je dobila redno 

službo na ministrstvu za kulturo in postala 

članica programskega sveta RTV. 

Edino, česar ji ni uspelo dobiti, so nastopi 

njenega moža in povsem povprečnega 

pevca Anžeta Šuštarja na vseh razvedrilnih 

oddajah znotraj RTV, kar naj bi 

Gotarjeva večkrat zahtevala od Urbanije 

in AGW. Zato je iz statusa desne programske 

svetnice prestopila na levico, in 

če je prej s podpisom zahtevala odstop 

Kadunca, se zdaj podpisuje pod zahtevo 

za zamenjavo Graha Whatmougha. 

Po odločitvi razvedrilnega programa, 

da prihodnje leto ne bo Eme, 

za nastop na Evrovizijo 2023 pa je izbrana 

najbolj vroča glasbena skupina 

Joker Out, ne pa, recimo, njen Anže 

Šuštar (28), ji je očitno dokončno počil 

film. Nemudoma je sklicala komisijo 

za glasbo pri programskem svetu RTV, 

ki jo vodi kot predsednica, Urbanijo, 

AGW in Gregorčiča pa - zaradi tega - 

prek facebooka poziva k odstopu, češ, 

naredite Sloveniji uslugo. Na medijski 

levici pri tem seveda močno uživajo, a 

se ji hkrati za hrbtom tudi smejijo. 

Anže Krže/mediaspeed.net 

Gotarjeva te dni menda tudi naokoli 

razlaga, da so ji na ministrstvu na 

kulturo naročili, da mora klicati desne 

programske svetnike, naj podprejo 

zamenjavo AGW, vendar si jih potem 

kakor ni upala poklicati. Programskih 

svetnikov, tistih, ki veljajo za »politično 

mejne« med levico in desnico, pred 

sejo ni klicala samo poslanka Mojca 

Pašek Šetinc (tukaj) in jih postavljala 

pred dejstvo, češ, če nisi z nami, si proti 

nam, ampak tudi, tako naši viri, evropska 

poslanka Nove Slovenije Ljudmila 

Novak (63). Novakova naj bi tako klicala 

nekatere programske svetnike, ki 

so blizu NSi - Leona Oblaka in Alojzija 

Bogataja, saj so tudi stari prijatelji še iz 

študentskih časov. Vendar, kot opozarjajo 

naši viri znotraj Nove Slovenije, ne 

gre za akcijo NSi, verjetno je Novakovo 

nekdo »našajbal«, to je njena solo akcija, 

bi pa naj o tej njeni akciji menda v 

prihodnjih dneh razpravljali v stranki. 

Mimogrede: viri sicer pravijo, da 

bi bilo na ponedeljkovi seji programskega 

sveta RTV pravnoformalno v 

vsakem primeru nemogoče - vsaj na 

zakonit način - zamenjati generalnega 

direktorja, tudi če bi vladni koaliciji 

uspelo zbrati potrebnih najmanj 

15 svetniških glasov (od 29), saj ima 

generalni direktor v tem primeru zakonsko 

pravico do daljšega roka za 

pripravo odgovora na zapisane očitke. 

Andrej Grah Whatmough je sicer na 

bolniškem staležu, zaradi pljučnice. 

MOJCA PAŠEK ŠETINC 

Celotno operacijo (oziroma operacije 

vladne koalicije), opisano že v uvodu 

tega članka, operativno vodita programski 

svetnik Branimir Piano in 

poslanka Mojca Pašek Šetinc, namesto 

AGW pa želijo za vršilca dolžnosti 

generalnega direktorja RTV postaviti 

Mirka Štularja. Se pa nekomu, kot kaže, 

strašno mudi, čeprav bo novela zakona 

o RTV začela veljati predvidoma 24. decembra 

(ko bo objava v Uradnem listu), 

saj se očitno bojijo, da bi AGW sicer lahko 

ostal začasni generalni direktor vsaj 

še dva meseca, če izvajanje zakona zadrži 

ustavno sodišče, pa sploh ...

AKTUALNO 76 | 15. DECEMBER 2022 

24 

Dlje kot neka politika 

obvladuje civilno sfero, bolj postaja 

politična tekma nepoštena 

Žiga Turk problematizira trenutno moč stranke Gibanje Svoboda in njene napore, 

da si popolnoma podredi civilno družbo. Spor na desni sredini je po njegovem 

mnenju tri leta pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami nepotreben in ga vidi 

kot poskus Nove Slovenije pridobiti nove volivke in volivce. Problem je, ker je ena politična 

opcija na vseh volitvah, ki so se zgostile, stavila na isto karto in vsakič zmagala. 

V 

oddaji Vroča tema je bil gost 

publicist, kolumnist, t. i. »resetiranec« 

in dvakratni minister 

v dveh Janševih vladah, 

prof. dr. Žiga Turk (60), ki je v zadnjem 

času zelo dejaven na Twitterju, kjer komentira 

dogajanje pod vlado Roberta 

Goloba. Močno pa odmeva tudi spor 

med opozicijskima strankama SDS in 

NSi, potem ko sta se Matej Tonin (39) 

in Janez Janša (64) zapletla v besedni 

obračun okrog (ne)podpore referendumom 

in (ne)sodelovanja z Golobovo 

vlado, predsednik krščanskih demokratov 

pa je nato javno izjavil, da njegova 

stranka v prihodnjih vladah s »političnim 

veteranom« ne namerava več 

sodelovati. Zakaj takšna pozicija dolga 

tri leta pred naslednjimi volitvami, si 

NSi takšno držo sploh lahko privošči in 

kaj pomeni serija zmag Gibanja Svoboda 

v zadnjih tednih na različnih volitvah, 

je Turk ocenjeval v svojem slogu. 

KARTA ANTIJANŠA 

Turk med drugim trdi, da so pisci 

ustave zagotovo razmišljali o tem, da 

bi volitve organizirali v različnih letih, 

da se ne bi pogosto zgodila situacija, 

kot se je letos, ko so v zgolj nekaj mesecih 

volivke in volivci najprej izglasovali 

novo večino v Državnem zboru, ki 

je postavila Golobovo vlado, pa novo 

predsednico države, nove (ali stare) 

župane, odločali pa so tudi o treh izjemno 

pomembnih zakonodajnih referendumih. 

»Ni pa to glavni problem 

slovenske politike, kot je problem, da 

LUKA SVETINA 

JAKA KRENKER/DOMOVINA 

»Potem pa obstaja na 

sredini neka velika 

večina volivcev, ki pa ne 

voli za nekoga, ampak 

se odloča po principu, 

kdo me pa najmanj 

moti,« ugotavlja 

nekdanji minister 

za izobraževanje, ki 

pravi, da ti ljudje na 

parlamentarnih volitvah 

potem volijo nov obraz, 

ki se še z ničimer ni 

mogel zameriti ljudem 

in nov obraz je zato pri 

nas predstavljen 

kot prednost.


AKTUALNO 

25 

je mogoče z eno karto, eno temo, zmagati 

na vseh teh volitvah,« na problem 

karte »antijanša«, na kateri slovenska 

levica gradi zadnjih petnajst let, opozarja 

tokratni sogovornik. 

»Šok je za desno sredino toliko večji, 

ker so se vse te volitve zgostile v kratkem 

času, pa izgleda ta serija neuspehov 

bolj črno, čeprav nikoli prej ni bilo 

bolje. Desna sredina še nikoli ni imela 

svojega predsednika države, Anže Logar 

je prišel najbližje v zgodovini, ni 

torej tako slabo. Leva sredina je imela 

v preteklosti tudi že večjo moč, ki ji je 

v Državnem zboru omogočala ustavno 

večino,« je »izplen« desne politične 

opcije komentiral Turk, ki ga skrbi tudi 

izginjanje desnih strank iz mest na lokalnih 

volitvah, kjer po njegovi oceni 

edinole »celjski primer« ni toliko problem 

odnosov med levo in desno opcijo 

kot tega, da so se po dolgem stažu Bojana 

Šrota na čelu mestne občine volivke 

in volivci odločili ponuditi priložnost 

mlajšemu kandidatu. 

Turk ima občutek, da je četrtina volivcev 

na desni točno odločenih, koga 

bodo volili in zakaj ga bodo volili, enako 

pa velja za četrtino volivk in volivcev, ki 

volijo levo. »Potem pa obstaja na sredini 

neka velika večina volivcev, ki pa ne voli 

za nekoga, ampak se odloča po principu, 

kdo me pa najmanj moti,« ugotavlja 

nekdanji minister za izobraževanje, ki 

pravi, da ti ljudje na parlamentarnih volitvah 

potem volijo nov obraz, ki se še z 

ničimer ni mogel zameriti ljudem in nov 

obraz je zato pri nas predstavljen kot 

prednost. Tako Turk ocenjuje letošnjo 

zmago dr. Roberta Goloba (55) in vseh 

njegovih predhodnikov. 

Logar je po njegovih besedah izpeljal 

odlično predsedniško kampanjo, 

čeprav se ni uspel v celoti distancirati 

od stranke SDS, katere predsednik sveta 

in njen bivši minister je bil. Logar se 

namreč po njegovih besedah v ničemer 

ni zameril volivkam in volivcev, dober 

rezultat pa je verjetno posledica tudi 

slabe kandidatke na levi, Nataše Pirc 

Musar, ki se je uspela zameriti delu levih 

volivcev. »Desna sredina še nikoli 

ni resno izzvala nasprotnika s svojim 

kandidatom na predsedniških volitvah, 

ima pa to resne posledice. Predsednik 

je tisti, ki predlaga ustavne sodnike, 

in potem pridemo do situacije, ko 

jih ves čas predlagajo levi predsedniki 

in izvolijo leve večine v Državnem 

zboru, so torej po okusu leve politike. 

Samo izjemoma se zgodi, da ima večino 

v Državnem zboru desna sredina ali 

pa neke stranke, za katere ne moremo 

točno reči, kam spadajo.« 

CIVILNA SFERA 

Turk sicer meni, da se Gibanje Svoboda 

od preteklih zmagovitih strank, 

ki so sestavljale premočno večino v 

Državnem zboru, zaenkrat še ničesar 

ni naučilo. Notranji spori, ki postanejo 

javni, kot je bilo v primeru Tatjane 

Bobnar in Roberta Goloba, so slab obet 

za javnomnenjsko podporo stranke, 

ki je osvojila 41 poslanskih mandatov. 

Spomini na SMC, Pozitivno Slovenijo 

in LMŠ, vse stranke novih obrazov, in 

na njen klavrn politični konec pa je še 

kako živ. »Svoboda je tako nova stranka, 

ustvarjena iz nič, da niti do frakcij 

znotraj nje še ni moglo priti. Iz te enotnosti 

črpajo svojo moč. Koliko pa so 

spretni, to pa bomo še videli. V Evropi 

in drugje po svetu imajo volitve, vendar 

je razmerje sil v državi, politiki, medijih, 

šolstvu, bolj enakovredno. Če si te 

stvari podrediš, imaš boljše možnosti 

na volitvah. Skozi obvladovanje civilne 

družbe postaja politična tekma, dlje 

kot je stranka na oblasti, vse bolj nepoštena,« 

ocenjuje Turk, ki ga nekatere 

poteze aktualnega predsednika vlade 

zato upravičeno skrbijo. 

Žiga Turk je sicer problem političnega 

dogajanja v Sloveniji naslovil že v 

svoji kolumni za spletni portal Siol. Govoril 

je o ugrabljanju besede demokracija. 

»Jaz imam demokracijo rad in prav 

iz spoštovanja do nje se bom pridružil 

tistim, ki začenjajo razlikovati med demokracijo 

in demokrati ter demokratizmom 

in demokratisti. Zadnji so tisti, 

ki za demokracijo označujejo samo sistem, 

ki daje njim večinsko podporo, in 

se čutijo edine poklicane, da vodijo državo 

in so izbrani na volitvah. Če je nevarnost, 

da bi bili v opoziciji, baje niso 

v nevarnosti oni, ogrožena je demokracija,« 

je zapisal Turk in svoje besede ponovil 

v Vroči temi na primeru besedne 

zveze »koalicija ustavnega loka«. S tem 

je levi politični prostor sporočal, da so 

oni ustavni, drugi pol pa ne, čeprav je 

bil v parlament izvoljen na isti, demokratičen 

način. 

TONIN IN JANŠA 

Turk sicer opozarja, da se problem 

desnice na volitvah v Sloveniji vleče 

že od 2. svetovne vojne, ko je bilo veliko 

desnih intelektualcev iztrebljenih, 

skozi šolski sistem pa se niti po osamosvojitvi 

ni uspela »rehabilitirati« do 

te mere, da bi lahko resno konkurirala 

za zmago na volitvah. »Vseeno bi se 

morali vprašati, ali se da ljudi nagovoriti 

drugače, kot so to na desni počeli 

doslej, ali bi se dalo zmagi približati 

drugače,« pravi profesor Turk, ki se ne 

navdušuje nad izjavo Mateja Tonina, 

predsednika Nove Slovenije, ki se namerava 

odpovedati sodelovanju v vladi 

z Janezom Janšo, saj meni, da bi zgolj na 

ta način na desnici lahko prišlo do t. i. 

»samorefleksije«. »Tej izjavi ni vredno 

posvečati prevelike pozornosti, saj je 

brezpredmetna, ker Tonin ta trenutek 

nima nobene ponudbe od Janše, smo 

daleč od tega, da bi imeli možnost oblikovati 

desnosredinsko vlado,« je komentiral 

Turk. 

Turk tako Toninovo izjavo razume 

kot signaliziranje pozicije stranke, ki 

je po njegovih besedah razumljiva, saj 

se v NSi zavedajo, da je glas za njihovo 

stranko trenutno tudi glas za SDS. »To 

ne bo dovolj, se bojim. Toliko volivcev 

je, ki jih moti Janša, jih je pa tudi toliko, 

ki jih motijo krščanske vrednote 

Nove Slovenije. Lahko bi našli v njih 

temo, kot je verouk in vzbudili v ljudeh 

fobijo do cerkve. Ti dve stranki 

čez 38 ali 40 poslancev skupaj zagotovo 

ne prideta,« pravi Turk, ki SDS vidi 

kot stranko, ki je izrazito »fiksirana« v 

slovenskem političnem prostoru. Turk 

ne ve, če bi se z umikom Janeza Janše 

v ozadje to sploh spremenilo. »Stroj za 

polivanje gnoja, ki zliva gnojnico po 

Janši, se je ustavil, saj je tja nalil dovolj 

gnoja. Zdaj išče novo tarčo. Nova tarča 

je, smo videli v Mladini, Logar, če bo 

šlo Novi Sloveniji predobro, pa bo tarča 

tudi Tonin,« je komentiral Turk, ki 

se sprašuje, kaj je na koncu dneva bolj 

pomembno: da stranka zagovarja svoje 

vrednote in s tem čuva smisel svojega 

obstoja ali pa je bolj pomembno, da 

nekako pride na oblast. Desne stranke 

pa so tukaj po naravi manj pragmatične, 

saj jih bolj zanimajo vrednote kot 

novi glasovi, rešitev pa bi lahko bila v 

novi apolitični stranki na sredini, kot 

je bila nekoč Državljanska lista.

AKTUALNO 

26 

Komentar 


Notranji nadzor na policiji ugotovi 

to, kar želi vsakokratna vlada 

Izredni nadzor dela policije med protesti v času epidemije covida-19, torej v času 

vlade Janeza Janše, je razkril številne nepravilnosti, med njimi tudi nesorazmerno, 

neutemeljeno in nestrokovno uporabo prisilnih sredstev, poročajo mediji. 

UREDNIŠTVO 

Portal 24ur je pridobil poročilo 

o izrednem policijskem nadzoru, 

ki so ga pripravili na notranjem 

ministrstvu. Ugotovljene 

so bile tako sistemske kot posamične 

nepravilnosti pri ravnanju policistov s 

protestniki v času vlade Janeza Janše. 

S poročilom pa se ne strinja dr. Anton 

Olaj, ki je bil v času, na katerega se 

nanaša nadzor, generalni direktor policije. 

Ne verjame namreč, da je strokovni 

nadzor potekal neodvisno, saj 

je komisija, ki je še v času njegovega 

vodenja policije pretresala njeno delovanje, 

ugotovila ravno nasprotno od 

sedanjega nadzora. Kot kaže, je ugotovitev 

notranjega nadzora takšna, 

kakršno želi vladajoča garnitura. 

DOMNEVNE KRŠITVE 

Med drugim naj bi ugotovili nesorazmerno, 

neutemeljeno in nestrokovno 

uporabo prisilnih sredstev. Sporna 

je naprimer uporaba vodnega curka 

s primesjo plinskih sredstev proti 

posameznikom, ki niso huje kršili 

javnega reda. Ugotovili so še neprimerno 

komunikacijo policistov in 

prirejanje vsebine dokumenta o uporabi 

prisilnih sredstev. Vodja direktorata 

za policijo in druge varnostne 

naloge Slavko Koroš je dejal, da gre 

za najzahtevnejši in najobsežnejši 

nadzor, ki ga je doslej opravil. Poročilo 

na 161 straneh so zaradi sumov 

kaznivih dejanj uslužbencev policije 

poslali tožilstvu. 

Arhiv DOMOVINE 

Komisija je stanje 

ocenila ravno nasprotno 

od strokovnega nadzora. 

V poročilu so navedene še posamezne 

kršitve, kot so neupravičena privedba 

oseb, neupravičena odstranitev 

mirnih protestnikov, neupravičeno 

podaljševanje časa za privedbo oseb 

ipd. Sporno naj bi bilo tudi, da so bili v 

operativne štabe imenovani policisti, 

ki niso bili usposobljeni za tako delo, 

in da so štabe obiskovali najvišji predstavniki 

oblasti. 

Policiji je nadzorna skupina predlagala, 

da preuči primere, v katerih so 

bile ugotovljene nepravilnosti, in sproži 

ukrepe za ugotavljanje odgovornosti 

posameznikov ter izpelje ustrezne delovnopravne 

postopke, kjer je to potrebno, 

še navaja 24ur. 

Tudi v štirih pritožbah, ki so jih vložili 

državljani, je bilo ugotovljeno, da so 

bila na protestih v več primerih nesorazmerno 

in neupravičeno uporabljena 

policijska pooblastila, s čimer je policija 

globoko posegla v človekove pravice. 

Policist v enem primeru ni imel pravne 

podlage za ugotavljanje identitete osebe, 

v nekem drugem primeru so državljanu 

odvzeli prostost in zoper njega 

uporabili silo, čeprav ni ogrožal javnega 

reda. V enem primeru so policisti 

zoper pritožnico neupravičeno uporabili 

prisilna sredstva (solzilec). Policisti, 

ki so izstreljevali plinske naboje, 

niso spoštovali načela sorazmernosti, 

uporaba pa je bila celo nestrokovna.


AKTUALNO 

Komentar 

27 

Tomo Strle/CITRUS 

O policijskih ukrepih med protesti v času epidemije imamo dve nasprotujoči si strokovni poročili. 

PRISTRANSKOST NADZORA 

Dr. Anton Olaj, nekdanji generalni direktor 

policije, je ocenil, da z vsebino poročila 

Ministrstva za notranje zadeve ni 

seznanjen in je zato ne more komentirati. 

Ob tem je dodal, da je o isti zadevi 

na podlagi tretjega odstavka 133. člena 

Zakona o nalogah in pooblastilih 

policije 7. 10. 2021 ustanovil Komisijo 

za preveritev okoliščin uporabe prisilnih 

sredstev. 

Petčlanska komisija policije je 

24. 11. 2021 izdelala poročilo, ki je 

bilo 25. 11. 2021 v celoti objavljeno 

na spletni strani Policije. Komisija je 

ocenila ravno nasprotno od strokovnega 

nadzora, saj je zapisala, da so 

bila na množičnem protestnem shodu 

5. oktobra 2021 v Ljubljani prisilna 

sredstva uporabljena strokovno in 

zakonito. Strokovna komisija pa je v 

poročilu opozorila tudi na določene 

nepravilnosti. 

»V luči aktualnega političnega dogajanja 

me je zmotila predstavitev 

vodje nadzora, sicer mojega kolega iz 

časa dela v kriminalistični policiji, ki je 

bil menda zelo nezadovoljen s prejšnjo 

oblastjo. Posledično se mi razumno 

poraja dvom v ›nepristranskost‹ in posledično 

objektivnost v poročilu zapisanih 

trditev,« je zapisal dr. Olaj in izrazil 

upanje, »da bodo z očitki označeni 

policisti, ki jih cenim in spoštujem, deležni 

pravičnega postopka«. 

Sedaj so vrata za demonstracije desnih na 

stežaj oodprta. Začnimo! 

APMMB2 

Sem si zapomnila, kako so protestnice 

piskale policajem na ušesa in jih škropile 

z vodnimi pištolicami – oni pa nič. Mirno 

so stali. 

Spomnim se, kako so smetnjaki leteli po 

zraku, smeti pa po tleh. Spomnim se, da 

so metali molotovke. Blokirali ceste, da 


ljudje niso mogli domov in po otroke v 

vrtec. Blokirali so cesto mimo avtobusne 

postaje, kjer med drugim vozijo 

reševalna vozila v KC. Smetili povsod, kjer 

so razgrajali. Motili navadne državljane s 

svojim razgrajanjem. Kurili na trgu pred 

parlamentom. Itd. 

A temu se reče mirni protest? Ne nas imeti 

za norce, no. 

Helena 3 

Se mladi levičarski protestniki sploh zavedajo, 

koliko ljudi se je zaradi njih okužilo, 

koliko jih je pomrlo zaradi Covida in koliko 

ljudi živi s težkimi posledicami,ki jim jih je 

zapustil Covid. 

Policisti so z dbro voljo nadoknadili pri 

ragrajačih le tisto, kar so pri njih zamudili 

nič boljši starši. 

Mefisto

INTERVJU 


28 

NOGOMETAŠ ANDRES VOMBERGAR 

V slačilnici imamo fotografijo papeža 

Igrati za slovensko nogometno reprezentanco je zame velika čast in velika odgovornost. 

– Sodeč po igri v skupinskem delu tekmovanja Argentina nima možnosti za 

naslov svetovnega prvaka v Katarju. – Nogomet je v Argentini najpomembnejša stvar 

na svetu, nogometaš pa ima dve možnosti, ali je bog ali pa ni nihče. – Vera je tako 

osebno doživljanje, da je to včasih težko razložiti nekomu, ki v to ne verjame. 

TOMAŽ KAVČIČ 

Urban Urbanc/SPORTIDA 

Andres Vombergar 

(28) se je rodil v mestu 

Villa Luzuriaga v provinci 

Buenos Aires v Argentini, 

kjer je tudi preživljal 

mladost. Njegovi predniki 

so se iz Slovenije v Argentino 

preselili po drugi 

svetovni vojni. Čeprav je 

njegovo uradno ime Andres, 

ga domači kličejo 

Andrej, kar je slovenska 

oblika tega imena. V 

Argentini namreč ni 

dovoljeno nositi imen, 

ki niso španska. Doma 

so tudi v tretji generaciji 

govorili slovensko, zato 

je slovenščina Andrejev 

materni jezik. Nogometno 

kariero je začel v 5. 

argentinski ligi pri klubu 

CA Ituzaingo. Nadaljeval 

jo je pri klubu Atletico 

Fenix iz mesta Pilar, v 

letu 2016 pa je prestopil 

h klubu Los Andes 

iz Buenos Airesa, ki 

nastopa v 2. argentinski 

ligi. V sezoni 2016/17 je 

v drugi argentinski ligi 

na 36 tekmah dosegel 13 

zadetkov, s čimer je bil 

najboljši strelec svojega 

moštva. V juliju 2017 je 

prestopil k NK Olimpiji 

iz Ljubljane, s katero je 

podpisal triletno pogodbo 

in že v uvodni sezoni 

osvojil naslov državnega 

in pokalnega prvaka. V 

prvi sezoni je za Olimpijo 

na 16 tekmah prispeval 

4 zadetke in 1 asistenco. 

Andres Vombergar je 

izrazil željo, da bi zaigral 

za člansko nogometno 

reprezentanco Slovenije 

in 17. novembra 2022 je 

debitiral za reprezentanco 

na prijateljski tekmi 

proti Romuniji.


INTERVJU 

29 

Z 

novopečenim slovenskim reprezentantom 

smo se pogovarjali 

o svetovnem prvenstvu, 

najvišjem nivoju argentinskega 

nogometa in izjemnem vzdušju, ki vlada 

na tamkajšnjih stadionih, slovenskem 

nogometu in slovenski reprezentanci 

ter o slovenski skupnosti v Argentini. 

Zagotovo spremljate svetovno 

prvenstvo. Kako ga je spremljati 

iz Ljubljane? 

Zanimivo je gledati svetovno prvenstvo 

iz Ljubljane. Zunaj, v eni izmed ljubljanskih 

pivnic, sem si ogledal tekmo 

Argentine proti Mehiki. Skupaj se nas 

je dobilo kar nekaj slovenskih Argentincev 

in smo naredili kar konkretno 

vzdušje. Zaradi tega trpi tudi moj glas, 

a važno je, da je Argentina zmagala. 

Ste si ogledali kaj tekem? 

Kdo so za vas favoriti? 

Mislim, da je letos kar nekaj favoritov. 

Zagotovo pa bi lahko v ožji izbor uvrstil 

Brazilijo, všeč mi je igra Anglije, 

zagotovo pa bi izpostavil še Francoze. 

Gre za zares vrhunske ekipe z izjemnimi 

posamezniki. Upam, pa da bo med 

tiste, ki se bodo borili za naslov, prišla 

tudi Argentina. A do tja je še dolga pot. 

Vemo, da ste velik navijač Argentine. 

Kam mislite, da lahko pride? 

Ali je še zadnjič z Messijem 

zmožna priti povsem na vrh? 

Po prvih dveh tekmah bi rekel, da 

glede na igro nimajo možnosti. Obe 

tekmi proti Savdski Arabiji in Mehiki 

sta bili slabi. Proti Arabcem je bila 

celotno tekmo zelo slaba igra s strani 

argentinskih nogometašev, enako se 

je nadaljevalo tudi v prvem polčasu 

proti Mehiki. Šele po golu Messija se je 

potem vse skupaj malce izboljšalo. Veliko 

je odvisno že od tekme proti Poljski, 

če bo Argentina odšla iz skupine, 

ter tudi to, na katerem mestu bo, saj je 

potem veliko odvisno od nasprotnikov 

v izločilnih krogih. 

Kako kot nogometaš gledate na 

vse stvari, ki so se dogajale okrog 

tega svetovnega prvenstva? 

(korupcija, smrt delavcev, LGBT 

pravice, prepoved piva …) 

To je s stališča nas nogometašev zares 

težko komentirati. Veliko ljudi je 

V Argentini sta 

za nogometaša samo 

dve možnosti: ali si 

»bog« ali pa nihče 

šlo v Katar, da uživajo v nogometnih 

predstavah. To, kar se dogaja v ozadju, 

pa je res težko komentirati in na to 

niti nimamo vpliva. V tem trenutku 

smo vsi predvsem navijači in bi radi 

uživali v nogometu. 

Kljub temu, da ne igrate na 

svetovnem prvenstvu, pa ste 

pred dnevi dejali, da živite svoje 

sanje. Vknjižili ste prvi nastop za 

slovensko reprezentanco. Kaj za 

argentinskega Slovenca pomeni 

postati slovenski reprezentant? 

Kot ste rekli, zame je to ogromna čast 

in ob tem tudi velika odgovornost. Zavedam 

se, da postati reprezentant ni 

lahko, za to sem se mogel res veliko 

odrekati in truditi. Zavedam se tudi, 

da imam že 28 let in da nisem najmlajši, 

zato sem ta reprezentančni teden 

zares užival v tej veliki časti, da sem 

lahko postal slovenski reprezentant. 

Upam, da bom še vpoklican, da igram 

za Slovenijo. 

Vombergar je za člansko nogometno reprezentanco Slovenije prvič zaigral 

17. novembra letos na prijateljski tekmi proti Romuniji. Slovenija je zmagala 2:1. 

Flaviu Buboi/GULIVERIMAGE 

Je bila odločitev za igranje za 

Slovenijo težka? S tem ste si 

seveda za vedno zaprli vrata, 

da bi kdaj igrali za Argentino. 

Ne, sploh ni bila težka. Če smo realni, 

veliko več možnosti sem imel, da 

postanem slovenski reprezentant, kot 

da postanem argentinski. Tega sem se 

ves čas zavedal. 

Če bi imel tudi ponudbo Argentine 

na mizi, bi bila odločitev precej težja. 

Večkrat sem dobil takšno vprašanje, 

kaj bi storil, če bi imel obe ponudbi, in 

vedno sem odgovoril, da je to podobno, 

kot da se moraš odločiti med očetom in 

mamo. Torej zelo težka odločitev. 

Kako so vas sprejeli ostali reprezentanti? 

Se je težko vklopiti v 

ekipo, čeprav prihajate iz precej 

različnega kulturnega okolja? 

Sploh ne. Vsi ostali fantje so čudoviti 

ljudje in dobri igralci. To se vidi tudi skozi 

rezultate zadnje leta, ki so se ravno 

zaradi kemije v ekipi končno poklopili. 

Zagotovo pomaga, da je vzdušje dobro. 

Sedaj počasi že prihajajo kvalifikacije 

za evropsko prvenstvo in vsi skupaj 

komaj čakamo. 

Ste si upali pomisliti, da se vas 

bo selektor Kek spomnil, čeprav 

igrate na drugem kontinentu? 

Ko sem dobil ponudbo San Lorenza, 

enega izmed velikanov v Buenos Airesu 

in na splošno v argentinskem

INTERVJU 

30 


nogometu, sem vedel, da je to velik 

prestop zame in za mojo kariero. Vedel 

sem, da je to zame lepa priložnost. 

Na koncu pa se je vse skupaj 

super poklopilo, zabijal sem zadetke 

in veliko igral, kar mi je prineslo tudi 

vpoklic v slovensko reprezentanco. 

V argentinskem nogometu je precej 

več čustev, pritiska, vročekrvnih 

navijačev. Omenili ste vaš klub 

San Lorenzo, ki je eden izmed velikanov 

argentinskega nogometa in 

ki ga na tekmah spremlja na tisoče 

navijačev, kjerkoli igra. Kako vse 

to vpliva na nogometaša? In kako 

je hoditi po ulicah sedaj, ko ste zelo 

medijsko izpostavljeni? 

Res je, igrati pred tako polnimi tribunami 

je kar velik pritisk. Prvič v življenju sem 

v vlogi, da se moram soočati s takšnim 

pritiskom, najsi bo na tekmah ali na ulicah. 

Imel sem srečo, da sem takoj, ko sem 

prišel, na svojem debiju dosegel zadetek 

in tudi naprej zabijal gole ter na splošno 

dobro igral. Če se to ne bi zgodilo, bi mi 

bilo veliko težje. Pritisk bi bil večji, na 

tekmah sovražno vzdušje, pa tudi po ulicah 

bi bilo težko hoditi vzravnano. 

Za Argentinca je nogomet nekaj najvažnejšega 

na svetu. Zato sta za nogometaša 

samo dve možnosti: ali si »bog« 

ali pa si nihče. Zaradi tega je težko biti 

Družinski arhiv Vombergar 

Vombergarjevi: Andrejka in Marko s tremi otroki. 

miren in osredotočen na samo igro. 

Osebno mi je veliko pomagal športni 

psiholog, ki mi pomaga vzdržati ves ta 

pritisk. Najpomembnejše pa je, da v tem 

trenutku uživam v nogometu, v tem ambientu 

argentinskih polnih stadionov. 

Kako je na ulicah srečevati navijače 

vaših rivalov Boce Juniors, 

River Platea, Independienteja 

in Racinga. Ste že imeli kakšno 

težko izkušnjo? 

Srečal sem parkrat navijače Racing 

Cluba, proti kateremu sem tudi zadel 

gol, in me včasih »kam pošljejo« 

(smeh), ampak to gre bolj za šalo kot za 

kaj drugega. Zaenkrat pri tem nisem 

imel kakšnih problemov. 

Me pa tudi navijači San Lorenza 

spoznajo na ulici, prosijo za avtogram 

ali fotografijo. So res fanatiki in jim 

klub ogromno pomeni. Sam pa jim seveda 

z veseljem uslišim željo. 

Sedaj je že svetovno znano, da za 

San Lorenzo javno navija tudi 

papež. Kako to vpliva na vaše 

igre? Imate to kdaj v mislih? 

Ne, to ne. Je pa prisoten v zgodovinskem 

spominu kluba. Ve se, da je 

Vombergar je 

Bergogliu napovedal 

izvolitev za papeža 

TINO MAMIĆ 

Andres Vombergar je eden od 

štirih otrok fotografa Marka 

Vombergarja, sina arhitekta in 

likovnika Jureta Vombergarja, ki se je 

v Argentino preselil po koncu vojne 

kot otrok iz družine znanega dramatika 

Jožeta Vombergarja. 

Z Andresovim očetom Markom je 

povezana zanimiva anegdota. Papež 

Frančišek je precej povezan s argentinskimi 

Slovenci. Če omenimo samo, 

da mu je Slovenka Mirjana Bajlec za 

vsako veliko noč spekla potico; zato je 

papež Melanio Trump na obisku vprašal, 

če soprogu Donaldu, predsedniku 

ZDA, peče potico. Tudi Vombergarjevi 

so kardinala Jorgeja Mario Bergoglia 

zelo spoštovali. Marko Vombergar 

in soproga Andrejka Selan sta zato na 

veliki četrtek peljala svoje tri otroke v 

mestno stolnico. Po maši so se zadržali 

pred cerkvijo, ko je prišel mimo kardinal 

Bergoglio. Vombergar, ki z otroki sicer 

nikoli ne govori špansko, je otrokom 

pokazal kardinala in v španščini dejal: 

»Zapomnite si tega moža. On bo nekoč 

še papež.« Kardinal Bergoglio se je obrnil 

in nasmejan pristopil: »Je to prerokba 

ali kaj?« »Ne, nisem prerok, sploh ne. To 

je le moja želja,« mu je odgovoril Vombergar. 

Leta kasneje je pojasnil, zakaj 

je to izrekel: »To sem res mislil. Malo pa 

tudi zato, da mu dam priznanje. Mislil 

sem, da bo vse skupaj preslišal.« 

Otrokom, Andreju, Marjanu in Lucijani 

se je to srečanje zapisalo globoko 

v spomin, je povedala Andrejka Selan: 

»Vedno, ko so otroci na televiziji videli 

Bergoglia, so Marku rekli: ›Poglej škofa, 

za katerega si rekel, da bo postal papež.‹« 

Res pa je, pove Andrejka Selan, 

da so vedeli za govorice o Bergogliu kot 

favoritu za papeža že po smrti Janeza 

Pavla II. To pa so svetovni mediji objavili 

šele po Frančiškovi izvolitvi. Po 

neuradnih virih se je takrat odpovedal 

papeštvu v korist Josepha Ratzingerja. 

Vombergar je kot profesionalni fotograf 

slikal tudi na vatikanski nunciaturi 

v Buenos Airesu. Bergoglio tja 

ni veliko zahajal. »Obletnico papeževe 

izvolitve je raje praznoval dan kasneje, 

z mašo. Zato mi je bil všeč, saj je bil nekaj 

posebnega,« pravi Marko Vombergar, 

ki je Bergoglia večkrat gledal skozi 

objektiv, največ med mašami: »Njegove 

pridige so mi bile vedno zelo všeč. 

Odlične so bile.«


INTERVJU 

31 

papež navijač. Še pred mojim časom je 

San Lorenzo zmagal Copo Libertadores 

(južnoameriška različica Lige prvakov, 

op. a.) in so takrat igralci šli tudi na 

obisk k papežu v Vatikan. Imamo tudi 

fotografijo papeža v slačilnici. 

Naslednje leto igramo Copo Sudamericana 

(južnoameriška različica 

Evropske lige, op. a.) in morda, če tam 

zmagamo, lahko upamo, da se bo tudi 

papež kaj oglasil, da nam čestita. 

Argentinski nogomet vam je kot 

kaže zelo pisan na kožo. Kaj je šlo 

narobe v ruski in mehiški ligi, 

da vam ni tako steklo? 

Več je dejavnikov. V argentinskem nogometu 

me bolje poznajo, igralci mi raje 

podajo žogo kot kje drugje. V Rusiji je 

bil problem v komunikaciji med menoj 

in trenerjem, ki ni bila dobra. Zgodilo 

se je namreč, da je trener, ki me je želel 

v klubu, bil po treh tekmah odstavljen, 

prišel je novi, pri katerem nisem bil v 

prvem planu. Enako se je zgodilo tudi 

v mehiški ligi, kjer sem prve pol leta veliko 

igral, nato pa spet zamenjava trenerja 

in pol leta praktično nisem igral. 

V San Lorenzu se je nato vse poklopilo. 

Prišel sem z nekajletnimi izkušnjami 

iz tujine, trener si me je želel in mi 

tudi dal občutek, da sem zaželen. Prav 

ta človeški občutek je tisto, kar nogometaš 

potrebuje, da mu lahko uspe. 

Andres, preizkusili ste tako slovenski 

kot argentinski nogomet. 

V čem se najbolj razlikujeta? 

Argentinska liga je res kakovostnejša, 

ampak najbolj drugačno jo dela prav ta 

ambient, ko je na tekmah po 40 ali 50 

tisoč navijačev. To je zagotovo lepše gledati 

tako za navijače kot za nogometaše. 

Kaj vam je bilo pri slovenskem 

nogometu všeč in kaj vas je od 

njega odvračalo? 

Ko sem prvič prišel v slovenski nogomet, 

sem iz druge argentinske lige prestopil v 

Olimpijo. To je bila takrat zame ena stopnička 

višje v karieri. Imeli smo trenerja 

Tudi slovenska 

nogometna liga je zame 

na zelo visokem nivoju. 

Klubi imajo zelo dobre 

mlade nogometaše. 

Prepričan sem, da se 

bo slovenski nogomet v 

prihodnje še razvijal. 

Biščana in zares dobro ekipo, Maribor 

je igral v ligi prvakov. Takrat sem se ogromno 

naučil, saj sem prišel na zares 

vrhunski nivo. Prve mesece sem se kar 

trudil, da sem ujel ritem. 

Slovenski nogometaši so zelo profesionalni, 

tehnično zelo dobri, morda 

pa so bolj strukturirani kot v Argentini, 

kjer so nogometaši manj disciplinirani, 

več driblajo in gredo večkrat iz trenerjevih 

okvirjev. Včasih je eno boljše od drugega, 

odvisno iz katerega kota gledaš. 

Zadeli ste najpomembnejši 

zadetek sredi Ljudskega vrta v 

90. minuti in postali pravi junak 

naslova, ki ga je Olimpija čakala 

skoraj 20 let. Kakšen je bil občutek 

zadeti na tako napeti tekmi in 

odločiti prvenstvo? 

Res je, da sem uspel zaigrati v prvi argentinski 

ligi in da sem sedaj celo slovenski 

reprezentant, a ta zadetek je eden izmed 

največjih dosežkov moje kariere. 

Bilo je izjemno vzdušje, poln stadion, 

navijači obeh ekip, jaz pa sem odločil tekmo. 

Takrat se je zares vse poklopilo in ti 

neverjetni občutki me vedno spremljajo. 

Vas lahko ob pravem časi in pravi 

priložnosti še kdaj pričakujemo v 

prvi slovenski nogometni ligi? 

Nikoli ne reci nikoli. Enkrat sem se v 

Olimpijo že vrnil. V Sloveniji imam 

Družinski arhiv Vombergar 

Na dan izvolitve papeža Frančiška, 

13. marca 2013, je Vombergar praznoval 

svoj 44. rojstni dan. Po telefonu mu 

je voščil zobozdravnik, ki je bil tudi 

Bergoglijev. Med pogovorom je na televiziji 

opazil bel dim v Vatikanu in Vombergarja 

vprašal: »Kaj pa če je izvoljen 

Bergoglio?« Zobozdravnika je malo 

kasneje ves svet spoznal, ker mu je papež 

telefoniral in odpovedal naročeni 

termin. Vombergar je nato v avtomobilu 

prižgal radio in poslušal kardinala 

kamerlenga, ki je v latinščini oznanil 

ime novega papeža. Govoril je nerazločno, 

zato imena ni slišal. Razumel 

je le, da ima novi papež ime Frančišek. 

»To je pa Bergoglio,« je vzkliknil Vombergar 

in pritisnil na avtomobilsko 

trobljo. Ko se je pripeljal domov pred 

hišo, so pritekli otroci: »Veš, da je bil za 

papeža izvoljen prav tisti, za katerega 

si ti napovedal!«

INTERVJU 

32 


Roberto Tuero/GULIVERIMAGE 

Buenos Aires, Argentina, 22. avgusta letos. Andres Vombergar slavi zadetek, ki ga je dosegel 

za San Lorenzo na tekmi proti Racingu. San Lorenzo je zmagal 2:1, Vombergar je bil zaslužen 

za oba zadetka: enkrat je zadel in enkrat podal. 

družino, veliko sorodnikov, Slovenija 

mi je všeč, tako da bomo videli, kaj 

bodo prinesla naslednja leta. 

Delaven, delaven in še enkrat 

delaven. Tako vas opisujejo 

praktično vsi soigralci, ki so si 

z vami kadarkoli delili slačilnico. 

Je to tista lastnost, ki vam je 

skozi kariero pomagala, da ste od 

nižjih lig prišli na najvišjo raven 

argentinskega nogometa in tudi 

do slovenske reprezentance? 

Ja, ko pogledam iz te perspektive, je to kar 

zanimivo. Mogoče nisem najboljši »tehničar« 

med nogometaši, a s trudom in delom 

sem iz pete argentinske lige, kjer sem 

začel igrati nogomet, postopoma prišel do 

druge lige, nato prestopil v Olimpijo. Nato 

prek Rusije, Mehike celo do prve argentinske 

lige, kar sem od malega sanjal. 

Lahko bi rekel, da je to res uspelo 

zaradi truda in dela ter kančka sreče, ki 

pomaga človeku, ki je delaven. 

Če sem malce provokativen, 

so k temu pripomogle tudi 

slovenske korenine? 

Zagotovo. Vem koliko so moji stari 

starši in starši naredili za nas in za 

slovensko skupnost v Argentini. Koliko 

so se trudili. Zagotovo je to tudi 

plod mojih genov. 

Slovenci v Argentini ponavljajo, 

da ste vedno bili pomemben član 

njihove skupnosti, da se udeležujete 

prireditev in tako naprej. 

Kakšen je vaš spomin na otroštvo? 

Kako je biti Slovenec v Argentini? 

(Smeh.) Ja, mnogim mojim sovrstnikom 

je bilo čudno. Od ponedeljka do 

petka smo hodili skupaj v argentinsko 

šolo, mi pa smo ob sobotah zjutraj hodili 

še v slovensko šolo. Mnogi tega niso 

mogli razumeti. 

Velikokrat sem tudi manjkal pri 

nogometu zaradi tega, ker sem obiskoval 

slovensko šolo, ali pa sem na 

kakšen trening zamudil, ker sem želel 

biti del slovenske prireditve. Imam 

zares lepe spomine na svojo otroštvo. 

Od ponedeljka do petka 

smo hodili skupaj v 

argentinsko šolo, mi pa 

smo ob sobotah zjutraj 

hodili še v slovensko 

šolo. Mnogi tega niso 

mogli razumeti. 

Spomnim se, kolikokrat sem sanjal, ko 

sem gledal slovensko reprezentanco, 

da bi bil reprezentant. 

Kakšen je pogled na Slovenijo 

iz Argentine? 

Pri nas že maturanti, ki končajo srednjo 

šolo, pridejo za en mesec v Slovenijo. To 

je dobra motivacija za obisk slovenske 

šole za vse mlade pri nas (smeh), da potem 

lahko vidimo Slovenijo za en mesec 

in obiščemo prijatelje (smeh). 

Tukaj je polovica moja družine. 

Teta in stric z bratranci so se v Slovenijo 

preselili, tukaj so že 15 let. Velikokrat 

pride v Slovenijo tudi argentinska nogometna 

ekipa, ki nastopa na turnirju 

Slovencev po svetu. Tako da je življenje 

naše skupnosti v Argentini vedno povezano 

s Slovenijo. Imamo slovenske 

navade, delamo slovenske jedi in je Slovenija 

vedno med nami. 

Povedali ste, da ste kristjan. Pa 

me zanima, kako vam vaša vera 

pomaga, da sledite cilju biti boljši 

nogometaš in človek? 

Vera je tako osebno doživljanje, da jo 

je včasih težko razložiti nekomu, ki 

mu to nič ne pomeni. Vera mi pomaga 

biti veliko bolj miren in pripravljen na 

tisto, kar pride. 

Tudi moji stari starši in starši so 

bili zelo verni. Že od otroštva hodimo 

k maši, nogometne obveznosti mi sicer 

obisk svete maše kdaj preprečijo, a vera 

mi v življenju veliko pomaga. 

Kaj si želi Andres Vombergar 

v prihodnje? So cilji povezani z 

evropskim nogometom, reprezentanco, 

pokalom Libertadores 

in San Lorenzom …? 

Imam še leto pogodbe pri San Lorenzu. 

Zagotovo je cilj igrati čim boljše, zadevati 

čim več golov in s tem prislužiti ponoven 

vpoklic v slovensko reprezentanco, 

ki ima naslednje tekme marca. Pri nas se 

liga začne konec januarja, tako da upam, 

da bo tudi začetek nove sezone dober. 

Če se pokaže priložnost za evropski 

nogomet …? 

Bilo bi lepo. A ni odvisno samo od 

mene, ampak tudi od kluba. Trenutno 

sem zadovoljen v San Lorenzu.

KOLEDAR ZA LETO 2023 

z ilustracijami iz knjige ADAMOVO REBRO 

Čudovite ilustracije Evgenije Jarc Zaletel. Verzi iz knjige 

Adamovo rebro. Dovolj prostora za dnevne zaznamke. 

Poseben prostor za zapisovanje drugih beležk. 

Informacije o praznikih in godovih. 

Tako ne 

boste nikoli 

več pozabili 

na rojstne 

dneve, obletnice 

in pomembne 

dogodke. 

Pa tudi na 

zobozdravnika, 

frizerja ali 

vulkanizerja 

ne. 

Cena 

12 € 

NAROČITE 

KOLEDAR 

IDEJA ZA DARILO 

Komplet knjige in koledarja 

Adamovo rebro 

NAROČITE 

KNJIGO 

T: 064 135 136 

E: info@iskreni.net 

www.iskreni.net/trgovina/product/ 

stenski-koledar-adamovo-rebro/

AKTUALNO 

34 


Meškova priznanja Vidi Petrovčič 

in tedniku Domovina 

Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) je priznanje za življenjsko delo 

podelilo novinarski in voditeljici TVS Vidi Petrovčič (65), priznanja pa so dobili še 

Metod Berlec (Demokracija), Ksenija Mlinar (Siol) in tednik Domovina – s častnimi 

priznanji Boruta Meška odlikujejo novinarje, ki so v zadnjem letu pomembno vplivali 

na naš medijski prostor in prispevali k razvoju profesionalnega novinarstva. 

URBAN ŠIFRAR 

Novinarsko priznanje nosi ime 

po Borutu Mešku, novinarju 

in uredniku, ki ga je vodstvo 

STA v času direktorja Bojana 

Veselinovića (57) šikaniralo, nato pa 

odpustilo istočasno, ko so mu diagnosticirali 

raka. V času hude bolezni se je 

znašel na cesti brez zavarovanja. V nekaj 

mesecih je umrl in ni dočakal konca 

sodnega postopka. ZNP, ki je nastalo 

leta 2007, svojemu ustanovnemu članu 

v spomin podeljuje priznanja novinarjem 

in publicistom, ki doživljajo pritiske. 

Najvišje priznanje za življenjsko 

delo so doslej prejeli že Boris Pahor, 

Alojz Rebula, Viktor Blažič, Marko 

Kremžar, Franc Bole, Zora Tavčar, Justin 

Stanovnik, Milan Gregorič, Mira 

Cencič, Janko Maček in Alenka Puhar. 

Letos se je laureatom pridružila 

Vida Petrovčič, »vsestranska intelektualka, 

ki je v slovenskem novinarstvu 

odpirala mnoge tabuje«. Dolgoletna 

»Zaradi svojega 

poročanja je bila 

večkrat suspendirana 

oziroma potisnjena na 

stranski tir,« je zapisala 

komisija in dodala, da 

si Televizijo Slovenija 

v zadnjih 35 letih težko 

predstavljamo brez nje. 

Dobitniki častnih priznanj Boruta Meška (z leve): tednik Domovina (Tino Mamić), Vida Petrovčič, 

Ksenija Mlinar, Metod Berlec. 

Polona Avanzo/DEMOKRACIJA 

novinarka RTV Slovenija (začela je še 

v času, ko se je ta imenovala RTV Ljubljana), 

je poročala o aferi JBTZ in osamosvojitveni 

vojni, po neodvisnosti pa 

se posvetila področju financ in gospodarstva. 

»Vodila je odmevnejše oddaje: 

Tednik, Žarišče, Omizje, Utrip, Tarča: 

o ›udbomafiji‹, divji privatizaciji, 57. 

številki Nove revije, domnevnih zlorabah 

v organizaciji Unicef, Depali vasi, 

o »gladovalcih« v Cankarjevem domu, 

o prodaji bank, o splavu … »Zaradi svojega 

poročanja je bila večkrat suspendirana 

oziroma potisnjena na stranski 

tir,« je zapisala komisija in dodala, da 

si Televizijo Slovenija v zadnjih 35 letih 

težko predstavljamo brez nje. 

Petrovčičeva se je zahvalila za priznanje 

in hkrati zagotovila, da se bori 

naprej, dejala pa tudi, da je za demokracijo 

sploh ne skrbi, ker tu vidi cvet 

mladih novinarjev, ki zares delajo za 

javnost – in vesela je, da se ta krog širi. 

MLADI UP 

Letos je ZNP podelilo tudi častno priznanje 

za mladega obetavnega novinarja 

oz. novinarko: prejela ga je Ksenija 

Mlinar. Uredništvu Siola se je pridružila 

pred dobrim letom, v kratkem času 

pa »po zaslugi svoje prizadevnosti in 

vedoželjnosti izjemno napredovala ter 

postala eno prepoznavnejših imen drugega 

največjega spletnega medija v Sloveniji«. 

Kljub mladosti in neizkušenosti 

je izkazala veliko mero profesionalnega 

poguma, s katerim se je lotevala zahtevnih 

in politično občutljivih tem, njeni 

članki pa »so bili vedno napisani dovolj 

poglobljeno, da so zadostili visokim no-


AKTUALNO 

35 

Arhiv Domovine 

Del ekipe portala in tednika Domovina. 

vinarskim standardom, a hkrati dovolj 

jasno in razumljivo, s čimer je teme, ki 

se jih je lotila, približala širokemu krogu 

ljudi,« so zapisali v obrazložitvi. 

METOD BERLEC 

Dolgoletni urednik in pomočnik urednika 

tednika Demokracija Metod 

Berlec se je z novinarstvom začel spogledovati 

po študiju družboslovja, leta 

2001 je postal del t. i. Slivnikove četice 

na Magu, zatem pa je skupaj z Dejanom 

Steinbuchom prešel na Demokracijo in 

postal njegov pomočnik na mestu glavnega 

in odgovornega urednika. Zatem 

je kot urednik prevzel vodenje revije 

Demokracija, kjer je, kot so zapisali v 

obrazložitvi, vedno deloval predano 

svojemu delu in ostajal zvest novinarskemu 

poslanstvu, kar se odraža tudi v 

njegovih uvodnikih, »ki so med najbolj 

branimi v reviji«. Pod njegovim vodstvom 

Demokracija kljub drugačnim 

trendom v slovenskih medijih ohranja 

svoj krog bralcev in vpliv v javnosti, 

Metod Berlec pa je za takšen obstanek 

izmed vseh dosedanjih urednikov najzaslužnejši, 

pravijo v ZNP, zato mu letos 

pripada častno priznanje. 

V kratkem nagovoru je Berlec dejal, 

da mu je prejem priznanja v čast, 

še posebej zato, ker je dobro poznal 

Meška in vedel, kako se je boril in si 

prizadeval za pluralno, demokratično 

slovensko medijsko sceno in zaradi 

tega prezgodaj umrl. Zahvalil se je sodelavcem 

in predhodnici na uredniškem 

mestu Vidi Kocjan ter se spomnil 

odmevnejših trenutkov v zgodovini 

Demokracije: objave seznama udba. 

net, plač novinarjev Dela itd. Poudaril 

je, da se bodo še naprej trudili za demokratično 

evropsko Slovenijo. 

PRIZNANJE DOMOVINI 

Častno priznanje Boruta Meška je prejela 

tudi revija Domovina. Komisija je 

izpostavila izjemen uspeh, da je Domovini 

v času, ko naklada vsem tiskanim 

medijem pada, že v prvem tednu dosegla 

številko 1500 naročnikov, danes 

pa ima 7700 izvodov naklade ter 5500 

prodanih izvodov, številke pa še rastejo. 

Tednik je bil v tek pognan z novim 

poslovnim modelom: »revija nastane iz 

portala, ne pa obratno«, njegova ambicija 

pa je, kot so v obrazložitvi citirali 

urednika tednika, Tina Mamića (50): 

»vplivati na slovensko družbo«, saj si 

želimo drugačno Slovenijo: »bolj demokratično, 

medijsko pluralno in tržno 

svobodno«. Za projektom ne stojijo 

politiki, ampak državljani. Izhajanje 

podpirajo donatorji, v uredništvu pa so 

ponosni, da so med njimi tudi podjetniki, 

ki so začutili, da je Domovina glas 

svobodnega tržnega gospodarstva – za 

presenečenje je poskrbel tudi dr. Aleš 

Štrancar (60), ki je aprila napovedal 

vložek milijona evrov v novonastalo 

medijsko skupino, pod okrilje katere se 

je preselila Domovina. 

Prvi koraki tednika Domovina so 

bili snovani v mali ekipi in z obilico 

nadur, do prvega rojstnega dne pa se 

je ta že močno razširila: »Pri širitvi 

ekipe se držimo načela, da iščemo res 

najboljše ljudi in mirno lahko rečem, 

da smo danes izjemen tim. Uredniško- 

-novinarska ekipa je vse bolj uigrana, 

tehnična ekipa vse bolj dovršena. Prav 

rast naročnikov in prodaje na prodajnih 

mestih je bilo za nas zelo pozitivno 

presenečenje. Mislili smo, da bomo 

morali teči dlje časa, da nas bo prepoznalo 

tako veliko število bralcev. Mnogi 

so nam sporočili, da je Domovina 

izjemno potrebna, saj predstavlja zelo 

jasne vrednote, a hkrati je kritična in 

pohvalna do vseh, ki pošteno delajo 

– tako družin, podjetnikov kot politikov,« 

je dejal direktor Igor Vovk (43). 

Ob prejemu priznanja se je odgovorni 

urednik tednika Domovina Tino 

Mamić najprej zahvalil Bogu, zatem pa 

poudaril, da je, če ti stanovsko združenje 

podeli nagrado, to največ, kar lahko 

dobiš. Zaslug pa ne pripisuje sebi, 

ampak gre za timsko delo ekipe, ki že 

od prvega trenutka deluje usklajeno, 

sam pa je samo eno od kolesc v stroju. 

Dodal je, da so največje bogastvo 

Domovine, tako portalov kot tednika, 

bralci, ki svoj denar, pozornost, čas 

vlagajo v te medije – »nanje smo res 

ponosni«, je sklenil. Portal Domovina 

je sicer priznanje prejel že kmalu po 

ustanovitvi (2015), kot mladi up.

SVOBODNO GOSPODARSTVO 


36 Komentar 

Zakaj premier Golob 

svoji poročni priči na HSE 

pošilja pol milijarde evrov 

PETER MERŠE 

Po menjavi oblasti in sledečih velikih kadrovskih rošadah 

v slovenski energetiki, ena izmed njih je na čelo Holdinga Slovenske 

elektrarne naplavila poročno pričo slovenskega predsednika vlade, 

Tomaža Štoklja, se zdaj vanjo pretakajo še davkoplačevalski milijoni. 

Slovenski državni holding (SDH) je v zadnjem mesecu 

že dokapitaliziral Holding slovenskih elektrarn 

(HSE) s 300 milijoni evrov, še dodatnih 192 

milijonov pa bodo nakazali do konca leta. Sredstva 

so namenjena premostitvi likvidnostnega pomanjkanja 

energetskega stebra, SDH pa pričakuje, da bodo vrnjena 

do konca leta 2024. Ali bodo res, pa je predvsem odvisno 

od ukrepov države. Poznavalci so vsekakor skeptični. Ob 

tem se pojavlja tudi vprašanje, zakaj 

so ob 800 milijonih evrov poroštva 

v HSE uspeli pridobiti samo 185 milijonov 

evrov posojil in posledično 

potrebujejo dokapitalizacijo SDH, ki 

se je sicer dogajala v precejšnji tajnosti. 

Čeprav je potekala že od sredine 

novembra, smo zanjo izvedeli šele v 

zadnjih dneh. 

Za HSE, ki je že iz časov gradnje 

Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) sorazmerno 

visoko zadolžen, je težko leto. 

Pretoki rek so bili letos najnižji v zadnjih 

dvajsetih letih, kar pomeni, da je 

HSE iz hidroelektrarn proizvedel za 

tretjino manj elektrike, kot je načrtoval. 

Nižja od načrtovane je bila tudi 

proizvodnja v TEŠ, saj v Premogovniku 

Velenje niso zmogli izkopati ustreznih 

količin premoga, delo pa je še dodatno 

otežil stebrni udar. 

VELENJSKI PREMOGOVNIK 

Tudi sicer velenjski premogovnik v skladu 

z zeleno strategijo izstopa iz premoga 

do leta 2033 in zadnja leta zmanjšuje 

količino izkopanega premoga. Če je pred letom 2020 izkopal 

več kot 3 milijone ton premoga, jih je zadnja leta le 2,8 milijona 

ton, letos pa le 2,6 milijona ton. Tudi TEŠ je tako proizvedel za 

petino manj elektrike kot običajno. V HSE so tako proizvedli 

bistveno manj elektrike, kot pa so jo prodali. Prodaja elektrike 

namreč poteka za leto dni in več vnaprej. Za leto vnaprej je 

običajno prodanih 90 % pričakovane proizvodnje. 

Cene elektrike, 

ki so se običajno 

gibale med 50 in 70 evri, 

so se letos povzpele v 

nebo ter znašale več 

sto evrov, občasno 

tudi tisoč evrov na 

megavatno uro. 

Skupno tako govorimo 

o približno 460 

milijonih evrov 

negativnega učinka. 

V primeru manjše proizvodnje mora HSE, da zagotovi 

dogovorjene količine elektrike, to kupovati na trgu, s čimer 

bi v običajnem letu ustvaril malenkostne izgube, ki bi se z 

viški v drugih letih pokrile. A 2022 ni običajno leto. Cene elektrike, 

ki so se običajno gibale med 50 in 70 evri, so se letos 

povzpele v nebo ter znašale več sto evrov, občasno tudi tisoč 

evrov na megavatno uro. Skupno tako govorimo o približno 

460 milijonih evrov negativnega učinka. Še dodaten problem 

za HSE pa predstavljajo regulirane 

cene elektrike, ki so nižje od tistih, 

ki jih HSE lahko dobi na trgu. HSE tako 

tudi na tem področju ustvarja izgubo. 

DOKAPITALIZACIJA 

Kot poudarja naš vir iz slovenske 

energetike, sicer dokapitalizacija, 

kakršno trenutno izvaja Slovenija, v 

trenutnih razmerah ni nič nenavadnega. 

Podobne ukrepe pa izvaja večina 

evropskih držav. Še več, Slovenija 

je na tem področju celo med zadnjimi. 

Pri dokapitalizaciji SDH gre tako 

pravzaprav za brezobrestno posojilo 

v obliki nevezanega kapitala, ki ga 

lastnik podjetja, v primeru HSE je to 

slovenska država, prek SDH da podjetju, 

lastniku pa omogoča, da sredstva 

iz podjetja tudi kadarkoli umakne. 

Ker gre za kapital, pa hkrati omogoča 

podjetju tudi, da ima boljše razmerje 

med posojili in kapitalom, kar omogoča 

lažjo pridobitev morebitnih dodatnih 

kreditov. 

S slednjimi ima namreč HSE velike 

težave. Čeprav daje država poroštvo za 800 milijonov evrov, 

so v HSE pri komercialnih bankah uspeli pridobiti zgolj 185 

milijonov kreditov. Skupaj s preteklimi krediti, ki naj bi jih 

bilo za 642 milijonov evrov, so namreč pri večini bank že 

dosegli zgornjo mejo zadolževanja, spet druge banke naj jim 

denarja ne bi želele posoditi, ker imajo v lasti velenjski premogovnik, 

ki ni »zelena« naložba.



Komentar 

37 

Žiga Živulovič/BOBO 

SHUTTERSTOCK 

Tomaž Štokelj, generalni 

direktor HSE in Golobova 

poročna priča. 

Pravzaprav je 

to že tokratna 

dokapitalizacija, saj 

je luknja nastala prav 

zaradi cenejše elektrike, 

ki so jo letos še po starih 

cenah trošila slovenska 

podjetja,« še pove naš 

vir in doda, da je to 

trenutno stalna praksa v 

vseh evropskih državah, 

v nekaterih pa že več let. 

MIMO OČI JAVNOSTI 

Čeprav je bila dokapitalizacija sprejeta 

že novembra, je niso vključili niti v poročilo 

nadzornega sveta SDH, niti v sporočilo po 

seji vlade, kjer je bila dokapitalizacija potrjena. Naš vir iz 

energetike poudarja, da gre razlog iskati v zmanjšanju negotovosti 

na trgu, medtem ko funkcionar v prejšnji vladi, 

ki prav tako ne želi biti imenovan opozarja, da se to, če bi 

se dogajalo v času prejšnje vlade, ne bi zgodilo tako prikrito, 

tokrat pa je informacija, po tem, ko je praktično že vse 

izpeljano, odjeknila kot strela z jasnega, kar nakazuje, da je 

situacija zelo resna. 

Ob tem se odpira vprašanje, ali bo SDH vložena sredstva 

sploh dobil nazaj, kot obljubljajo najkasneje do konca leta 

2024. Po mnenju poznavalcev energetike bi to sicer bilo 

možno, a le v primeru, da vlada odpravi regulacijo cen električne 

energije in se ta prodaja po tržnih cenah, brez tega pa 

je to doseči skoraj nemogoče. 

V HSE naj bi sicer načrti to omogočali, pri čemer so za 

prihodnje leto oblikovani bistveno bolj konservativno, cena 

elektrike pa – na podlagi letošnjih cen – bistveno višja. A se 

tudi v HSE zavedajo, da bo to težko izvedljivo ob ustvarjanju 

izgube zaradi regulirane cene. Oz povedano drugače, izgubo 

iz tega naslova bodo prikazali kot terjatev do države. 

Vsaj del sredstev bo tako država v HSE zaradi tega morala 

pustiti oz. vrniti, odvisno od tega, kako bo zadeva izpeljana 

računovodsko, vendar pa gre v tem primeru pravzaprav za 

investicijo v slovenska podjetja, ki bodo tako ceneje kupovala 

elektriko. »Pravzaprav je to že tokratna dokapitalizacija, 

saj je luknja nastala prav zaradi cenejše elektrike, ki so jo 

letos še po starih cenah trošila slovenska podjetja,« še pove 

naš vir in doda, da je to trenutno stalna praksa v vseh evropskih 

državah, v nekaterih pa že več let. 

Takšne dokapitalizacije so bile v vseh državah pogoj, da 

so energetska podjetja lahko poslovala naprej po tem, ko se 

je cena elektrike na trgu dvignila iz nekaj deset na nekaj sto 

evrov na megavatno uro, na kar ni bilo pripravljeno nobeno 

podjetje v Evropi. 

UVOŽEN PREMOG 

HSE bo letos skušal proizvesti čim več električne energije, tudi 

v TEŠ, kjer bodo del premoga zdaj uvažali, skušali pa ga bodo 

tudi čim več izkopati v Velenju. Pri tem se je potrebno zavedati, 

da je zapiranje ali večanje proizvodnje rudnika dolgotrajen 

proces, ki se ne more zgoditi z danes na jutri, pri uvozu pa 

omejitve predstavlja logistika in pa dejstvo, da lahko bolj kaloričen 

uvožen premog predstavlja največ tretjino vsega premoga, 

ki ga pokuri elektrarna. Ob tem še vedno velja, da naj bi 

Slovenija iz premoga izstopila do leta 2033, čeprav prav slednji 

predstavlja trenutno najbolj stabilen in zanesljiv vir električne 

energije in ga (v glavnem) ni treba uvažati. 

Dokapitalizacija, tako naš vir, naj torej ne bi bila povezana 

s privatizacijo ali dejstvom, da je direktor HSE Tomaž Štokelj 

poročna priča predsednika vlade Roberta Goloba, kot se 

je tudi ugibalo, temveč reševanjem razmer na energetskem 

trgu, primerljivim z drugimi v Evropi. Ali oz. na kakšen način 

– kot vračilo SDH ali kot nižje račune na položnicah gospodinjstev 

in podjetij – bomo sredstva davkoplačevalci dobili 

nazaj, pa je odvisno predvsem od ukrepov vlade.



38 

Intervju 

INOVATIVNI PODJETNIK MATIC KONC 

Ni je bolj učinkovite snovi, 

kot je smola iglavcev 

Država naj se čim manj vtika v podjetja, da se lahko osredotočimo na delo, 

in ne na politiko. – Oče je imel zelo hude težave s hrbtenico in je v Lescah našel 

tradicionalno zdravilko, ki je izdelovala tradicionalne pripravke s smolo in jih na 

poseben način dala na obolelo mesto. – Smola je delovala tudi proti Candidi Albicans, 

pri kateri ima pri histeriji okrog nje v zadnjih letih sicer zelo rezervirano stališče. 

– Delali so tudi mikrobiološke študije in ugotovili, da smrekova smola deluje 

proti vsem bakterijam, na katerih so testirali njeno delovanje. 

ANDREJA BARAT 

Osebni arhiv 

Matic Konc (1983) je znan po nenavadnih 

podjetniških idejah, čeprav 

je po izobrazbi profesor športne 

vzgoje in inženir laboratorijske 

biomedicine ter oče petih sinov. 

Svoje podjetje Smrekovit, ki se 

ukvarja s proizvodnjo izdelkov iz 

smrekove smole, je podedoval od 

očeta in ga uspešno razvijal naprej. 

Njegov oče Ivo Konc je že leta 1989 

izdelal prvo smrekovo mazilo v tem 

delu Evrope, leta 1990 pa odprl 

podjetje. Matic podjetje vodi od 

leta 2010, v kratkem intervjuju 

nam je opisal svojo podjetniško 

pot, svoje videnje gospodarske 

situacije v Sloveniji in pa svoje 

izdelke, ki so mnogim olajšali 

zdravstvene težave. 

G. Konc, kaj točno v vašem 

podjetju počnete in kako ste se 

lotili takšnega posla? 

Delamo izdelke iz smrekove smole 

oziroma iz smole iglavcev od leta 1990. 

S podjetjem je začel moj oče. Takrat je 

zaradi lastnih težav iskal naravne rešitve, 

ker mu je ortoped ponudil samo 

dve možnosti. Operacija ali invalidski 

voziček do tridesetega leta. Imel je 

namreč zelo hude težave s hrbtenico. 

Tako je v Lescah našel tradicionalno 

zdravilko, ki je izdelovala tradicionalne 

pripravke s smolo in jih na poseben 

način dala na obolelo mesto. To si imel 

nameščeno kakšen mesec, gospa pa se 

je ravnala tudi po luni, pač tradicionalno 

zdravilstvo. 

To mu je zelo pomagalo. Potem je 

imel leta 1989 izpah prsta, pri čemer 

si z zdravilnimi pripravki zdravilke 

iz Lesc ni mogel pomagati (ker so bili 

nepraktični za na roko) in tako je po 

navdihu naredil prvo smrekovo mazilo. 

To je bilo naše prvo mazilo, ki je 

šlo na trg. Najprej ga je dal sosedi, ker 

so jo boleli kolki, pa še komu. Tako se 

je v enem letu razširilo po vsej tedanji 

Jugoslaviji. Pustil je službo profesorja 

športne vzgoje, odprl obrt in začel izdelovati 

smrekovo mazilo. 

Jaz sem podjetje prevzel šele leta 

2010. Takrat sem ga še razširil s pomočjo 

mojega kemijskega znanja in 

tudi povečal nabor naših izdelkov:



Intervju 

39 

kreme, prehranska dopolnila, kapsule, 

oralno pršilo … Ampak še vedno je specializacija 

smola. Vse delamo samo iz 

smole, ki je res neverjetno učinkovita 

snov. Jaz osebno se še nisem srečal z 

bolj učinkovito snovjo. 

Nam malo podrobneje 

opišete delovanje smole … 

Smola deluje proti vnetjem. Celoten 

mehanizem delovanja sicer ni poznan, 

nekaj raziskav pa je bilo: smola iglavcev 

aktivira lokalni imunski odziv, 

aktivira nevtrofilne granulocite, ki 

nato pospešeno izločajo citokine. To 

so kemijske snovi, ki privabljajo nove 

celice imunskega odziva in na ta način 

se pospeši samozdravljenje vnetja. To 

deluje za vse vrste vnetij; od vnetij zaradi 

udarcev, okužb z mikroorganizmi, 

degenerativnih sprememb, kot so 

npr. vnetja sklepov zaradi obrabe hrustanca, 

težav s hrbtenico pa do vnetij 

dlesni, pikov insektov ipd. 

Druga lastnost smole, ki je dokaj 

dobro raziskana, pa je antimikroben 

učinek. To lastnost je raziskoval finski 

kirurg, ki je za to dobil idejo, ko je 

videl, da njihovo tradicionalno smrekovo 

mazilo, ki so ga delali s smolo 

in maslom, zelo uspešno zdravi rane. 

On je naredil empirično študijo s testno 

skupino: v prvi so zdravili rane 

z hidrogelom, v drugi pa s smrekovim 

mazilom. V drugi skupini so se pozdravile 

skoraj (92 %) vse rane, medtem 

ko se jih v prvi ni niti polovica. 

Delali so tudi mikrobiološke študije in 

ugotovili, da smrekova smola deluje 

proti vsem bakterijam, na katerih so 

testirali njeno delovanje. Testirali so 

delovanje tako na Gram pozitivnih 

kot tudi Gram negativnih bakterijah, 

testirali so tudi delovanje proti MRSA 

in VRE, ki sta neobčutljivi bakteriji na 

mnoge antibiotike, povzročata pa bolnišnične 

okužbe. Raziskovali so tudi 

protiglivično delovanje in ugotovili, 

da deluje tudi proti vsem dermatofitom. 

To je rod gliv, ki povzroča večino 

okužb nohtov in kože pri ljudeh. 

Smola je delovala tudi proti Candidi 

Albicans, pri kateri imam jaz pri histeriji 

okrog nje v zadnjih letih sicer zelo 

rezervirano stališče. Opazovali so tudi, 

kako deluje na glivice pod elektronskim 

mikroskopom, in ugotovili, da 

hife gliv razpadejo pod vplivom smole. 

Smola deluje 

proti vnetjem, tako 

zaradi udarcev, okužb 

z mikroorganizmi, 

vnetjem sklepov zaradi 

obrabe hrustanca, 

težav s hrbtenico 

pa do vnetij dlesni, 

pikov insektov ipd. 

Torej mazilo iz smole pomaga tudi 

proti glivicam na nohtih? S tem 

ima težave res veliko ljudi … 

Noht se namaže in običajno priporočamo, 

da se prelepi z mikroporom – medicinskim 

trakom – da se ne obriše. Ko 

zraste nov noht, je ta zdrav, je pa treba 

vzeti v zakup, da nohti na nogah zelo 

počasi rastejo, 1,5mm na mesec, zato to 

traja tudi eno leto, če je npr. okužen cel 

noht. Izdelek nima stranskih učinkov, 

je pa kar nekaj ljudi, 3-5 %, ki so alergični 

na smolo. 

Če torej povzamem to vse 

povedano, vi nimate samo posla, 

ampak tudi poslanstvo … 

Ja, tako ga dojemam. Namenoma imamo 

nizke cene, da si vsak lahko privošči 

naše izdelke. Če si jih kdo ne more, mu 

jih tudi brezplačno damo. Ponavadi, če 

nismo prepričani, prosimo za kako potrdilo, 

recimo prvo stran odločbe CSD, 

da ne prihaja do zlorab. Včasih, če je to 

kaka starejša gospa, ki se nam potoži, 

da ima zelo nizko pokojnino, pa ji verjamemo 

na besedo. 

Namenoma imamo nizke 

cene, da si vsak lahko 

privošči naše izdelke. 

Kje prodajate svoje izdelke? 

Večinoma po lekarnah, specializiranih 

trgovinah in preko spleta, a imamo 

tudi fizično trgovino, ki se nahaja na 

sedežu podjetja, na Podmolniški cesti 

14, Ljubljana-Sostro. Imamo pa tudi 

Smrekomat, ki se nahaja v bližini podjetja. 

Naši izdelki pa so naprodaj tudi v 

lekarnah in specializiranih trgovinah. 

Kako vidite podjetniško 

okolje v naši državi? 

Jaz imam majhno podjetje in večinoma 

ne čutim velikih razlik, ko se kaj v 

državi spremeni in se niti ne ukvarjam 

z njimi. Se mi pa zdi na splošno problematično 

negativno vzdušje do podjetnikov, 

ki ustvarjamo v Sloveniji, sploh 

s strani nekaterih strank. To retoriko 

bi bilo po mojem res treba umiriti. 

Predvsem to, drugače nimam velikih 

težav s tem. Strinjam se s pregovorom: 

»Dajte cesarju, kar je cesarjevega …« To 

temo dojemam na tak način in se s tem 

ne želim preveč obremenjevati. 

Zaposlen sem sam, imamo pa zunanje 

sodelavce znotraj širše družine, 

na srečo imava oba s sestro veliko 

družino, tako da si pomagamo znotraj 

sorodstva. 

Kaj bi vi kot podjetnik 

še želeli od države? 

Tako kot večina večjih podjetnikov se 

zelo strinjam s tistimi, ki pravijo, da se 

naj država čim manj vtika v podjetja, 

da se lahko osredotočimo/-jo na delo, 

in ne na politiko. Najbolj me moti to, 

da porabiš en delovnik v mesecu samo 

za neko brezvezno birokracijo. Želim si 

neko ugodno davčno okolje, to se mi zdi 

bistveno, in pa da se ne dela takšnih neumnosti 

kot sedaj, da se ljudem odvzame 

ugodnosti – da so davki na plače nižji 

–, ki jih je država že uzakonila. Želim si 

tudi to, da v Sloveniji ne bi bili zadovoljni 

z nekim slabim povprečjem, 

ampak da 

bi stremeli k 

odličnosti.


40 

Kolumna 


Vlada bi gospodarstvu pomagala 

negospodarno in nezadostno 

JANI LOVŠIN 

Vlada je na dopisni seji sprejela predlog zakona o pomoči 

gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. 

1,2-milijardni predlog bo stopil v veljavo že januarja, 

pred tem pa ga mora potrditi še državni zbor. 

Predlogi gospodarstva so bili po 

besedah Matjaža Hana (52) v 

največji meri upoštevani, kljub 

temu pa glavnega predloga, regulacije 

cen namesto sheme subvencij, 

vlada ni upoštevala. Na eni strani torej 

očitki, da pomoč ni zadostna, na drugi 

pa opozorila, da bo tako obsežna pomoč 

pretirano bremenila državni proračun 

in dodatno spodbujala inflacijo. 

Gospodarski minister Matjaž Han 

je dejal, da je sprejeti sveženj pomoči 

eden izmed najobsežnejših v zgodovini 

Slovenije. »Pomoč je ciljno 

naravnana na tista podjetja, ki bodo 

pomoč resnično potrebovala, obenem 

pa smo preventivno pripravljeni, 

če bi prišlo do poslabšanja gospodarskega 

položaja in bi morala kakšna 

podjetja tudi začasno prilagoditi proizvodnjo,« 

so sporočili z ministrstva 

za gospodarski razvoj in tehnologijo. 

Čeprav je vlada po besedah Hana z 

gospodarstvom pri pripravi predloga 

ves čas sodelovala, predlogi gospodarstva 

pa naj bi bili v največji meri 

upoštevani, pa glavnega predloga, regulacije 

cen namesto sheme subvencij, 

vlada ni upoštevala. 

SUBVENCIJE 

NE POMAGAJO 

Predsednik Združenja delodajalcev 

Slovenije Marjan Trobiš je prejšnji teden 

po obravnavi zakona na Ekonomsko-socialnem 

svetu (ESS) dejal, da 

sicer pozdravljajo pripravljenost vlade 

na dialog, a da z vladnimi predlogi niso 

zadovoljni, saj ne določajo najvišje dovoljene 

cene elektrike. Cene se namreč 

nenehno zvišujejo in so ponekod že 

presegle 500 evrov na megavatno uro. 

»Pri tako visokih cenah tudi subvencije 

ne pomagajo,« pravi Trobiš. 

SHUTTERSTOCK 

foto 

Podjetja, ki 

bodo prisiljena v 

zmanjševanje ali 

ukinitev proizvodnje, 

bodo izgubila posle, ki se 

jih v tako kratkem času 

ne da nadomestiti, 

če sploh.



Kolumna 

41 

Na težave s konkurenčnostjo je 

opozorila tudi direktorica GZS za industrijsko 

politiko Vesna Nahtigal: 

»Neko podjetje mi je reklo, da ima 

ceno z vključeno pomočjo 260 evrov, 

hrvaški konkurent pa 110 evrov na 

megavatno uro, in me vprašalo, kako 

naj bo konkurenčno.« 

DELODAJALCI 

Na predlog zakona o pomoči gospodarstvu 

so se v skupni izjavi odzvale 

delodajalske organizacije. Učinek sprejetega 

zakona bo izjemno skromen, 

pravijo. Po njihovem mnenju zakon ne 

rešuje ključne težave, in sicer visokih 

ponudb za zakup električne energije za 

leto 2023. Pričakovali so, da bo uredba, 

ki jo je vlada sprejela konec novembra 

(s katero je zajezila cene, po kateri trgovci 

industriji prodajajo električno 

energijo), vplivala na te ponudbe, vendar 

se to ni zgodilo. 

»Zato bo tudi učinek včeraj sprejetega 

predloga zakona izjemno skromen. 

Kljub subvencijam bodo 

podjetja plačevala mnogokrat 

višjo ceno električne 

energije kot njihovi konkurenti 

v sosednjih državah. 

Podjetja bodo tako prisiljena 

v zmanjševanje porabe energije 

tudi z zmanjševanjem 

proizvodnje, kar bo pripeljalo 

do odpuščanja odvečnih delavcev,« 

so zapisali. 

Ukrep subvencioniranja 

začasnega čakanja na delo 

po njihovem mnenju ne bo 

zadostoval, saj je omejen 

na največ 30 delovnih dni. 

»Podjetja, ki bodo prisiljena 

v zmanjševanje ali ukinitev 

proizvodnje, bodo izgubila 

posle, ki se jih v tako kratkem 

času ne da nadomestiti, 

če sploh,« dodajajo. Od vlade 

pričakujejo, da bo v postopku 

sprejemanja zakona v 

državnem zboru spremenila 

sporne člene, »sicer bo napovedana 

milijardna pomoč 

gospodarstvu ostala le mrtva 

črka na papirju«. 

Nekateri pomisleki delodajalskih 

organizacij so bili 

zadnji hip vendarle upoštevani. 

Vlada je tako upoštevala 

predlog gospodarstva za 

omilitev pogoja pri posebni 

pomoči za zmanjšano gospodarsko 

uspešnost, vendar 

bo morala slednje potrditi 

še Evropska komisija, saj ta 

pogoj pomeni odstopanje od 

trenutnih pravil EU. 

Druga sprememba pa je 

ta, da je pri čakanju na delo 

vlada omilila pogoj glede zahteve 

po investiranju v zeleni 

»Neko podjetje mi je 

reklo, da ima ceno z 

vključeno pomočjo 

260 evrov, hrvaški 

konkurent pa 110 evrov 

na megavatno uro, in me 

vprašalo, kako naj bo 

konkurenčno.« 

prehod. V zakonu je sprva pisalo, da 

bodo morala podjetja toliko sredstev, 

kot jih bodo prejela s subvencijami, v 

dveh letih po prenehanju ukrepa vložiti 

v zeleni prehod. Po novem bo treba v 

nadaljnjih 30 mesecih v zeleni prehod 

investirati polovico sredstev. 

OPOZORILA STROKE 

Gospodarstvo bi torej želelo še izdatnejšo 

pomoč. Treba pa je opozoriti še 

na en vidik zgodbe, ki se ga je dotaknil 

tudi gospodarski minister, ko je dejal, da 

je zakon o pomoči gospodarstvu končni 

možni kompromis, ki upošteva tudi 

omejitve z vidika vzdržnosti proračuna. 

Za prihodnje leto je predvideno, 

da bo znašal primanjkljaj države 5 odstotkov 

BDP, zato morajo biti sredstva 

po mnenju predsednika Fiskalnega 

sveta dr. Davorina Kračuna porabljena 

kar se da učinkovito. Gospodarski 

sveženj pomoči je preobsežen, pravi, 

saj porablja vse rezerve, ki so predvidene 

za prihodnje leto: Z opozorili 

Fiskalnega sveta se strinja tudi profesor 

z ljubljanske Ekonomske fakultete 

dr. Igor Masten (47), ki je bil z Alenko 

Jerkič (61), članico Fiskalnega sveta, 

gost Vroče teme. Na vprašanje, če bo 

1,2-milijardna pomoč gospodarstvu 

zadostovala, je odgovoril pritrdilno. 

Ob tem pa je opozoril na svojevrsten 

paradoks, ki meji po njegovem 

mnenju že na oksimoron: »Ne moremo 

istočasno obvladovati inflacije, ki je 

nasploh visoka zaradi preveč državnega 

trošenja, s še dodatnim državnim 

trošenjem. […] Ukrepi v takih primerih 

morajo bistveno bolj ciljani.«

KOLUMNA 

42 


Moj tast 

TINO MAMIĆ 

Beseda tast mi ni najbolj všeč. Čeprav je izvorno slovenska 

in zelo stara. Je praslovanska beseda, kar pomeni, da so naši 

predniki taste in tašče imeli že v antiki. Ko so živeli še v plemenih 

in zemljankah. Osebno mi je veliko ljubša angleška fraza 

»father-in-law«. Oče v zakonu. Pozakonjeni oče. 

Oče je beseda, ki nam je veliko 

bolj pri srcu in nima podtona 

zaradi asociacij na šale o taščah. 

V resnici zeti taščam 

in tastom pogosteje rečemo mama 

in oče. Ne vsi, a mnogi. Zet namreč 

s poroko postane nekakšen 

sin tudi tastu in tašči. 

Tudi tu imajo Angleži simpatičen 

izraz »son-in-law«. 

Pozakonjeni sin. 

In v resnici zet s poroko 

postane sin. Vsaj jaz 

sem to doživljal tako, pa 

čeprav tega še sam nisem 

vedel. Sin si vedno želi 

spoštovanje in priznanje 

s strani očeta. Od tasta 

ravno tako. Neizmerno 

hrepeni po tem, pa 

čeprav bi bil oče ali tast 

popolna zguba. Vsaka 

najmanjša pohvala me je 

zato vedno pobožala. Ko je 

pohvalil novo Domovino in 

jo naročil, mi je to pomenilo 

več kot meškovo priznanje. 

Očetje s(m)o namreč, žal, zelo 

skopi s pohvalami svojih otrok. 

Čeprav nas vedno razganja od 

ponosa, ko gledamo svoje odraščajoče 

potomce. 

Kot vsak človek nerad hodim na 

pogrebe. A jih vedno doživljam kot nekakšne 

duhovne vaje. So kot poglobitev 

moje vere, posebej v posmrtno življenje. 

A tako globokih duhovnih vaj, 

kot sem jih imel med poslavljanjem od 

tasta, še nisem doživel. Tudi z dvema 

konkretnima dogodkoma, ki bi sodila 

v knjigo Življenje po življenju. »Glej 

ga, angela,« je nekega dopoldneva tast 

rekel moji soprogi in z očmi pokazal v 

kot sobe. Na vprašanje, kakšen je, ga je 

opisal kot belega in lepega. 

V času umiranja, v zadnjih urah, se 

je 

v 

nje- 

govi 

mali, da- 

nes sicer 

lepi in večji, rojstni hiši na Štajerskem 

zgodilo, da domači pes na noben način 

ni hotel vstopiti v hišo. Čudno se je obnašal 

in lajal pred oknom sobe, v kateri 

je nekoč spal tast. Po njegovi smrti 

v 105 kilometrov oddaljenem domu 

pa se je pes začel obnašati normalno. 

Kot da se ne bi nič zgodilo, je šel tudi 

v nekdanjo tastovo sobo. Iz številnih 

pripovedovanj ljudi, ki so doživeli obsmrtno 

doživetje – so klinično umrli, 

a so se potem vrnili v življenje – vemo, 

da človek med umiranjem velikokrat 

obišče svoje drage, ki so lahko oddaljeni 

več tisoč kilometrov. Tast 

se je tako v zadnjih urah šel poslovit 

od svoje rojstne hiše in od 

svoje sestre. 

V obratni smeri je prehodil 

pot, ki jo je naredil prvič 

z vlakom: do bele Ljubljane. 

Tam je že v srednji elektro 

šoli spoznal ljubezen svojega 

življenja. 68 let ljubezni. 

Januarja bi praznovala 64 

let poroke. V času, ko medicinska 

sestra z vzdevkom, 

ki ga zaradi dostojnosti 

ne morem zapisati, 

v osnovni šoli mojim otrokom 

propagira promiskuiteto, 

je zgled take ljubezni 

nenadomestljiv. 

Tast je v 88. letu za vedno 

zaspal. Imeli smo privilegij, 

da smo ga lahko spremljali 

na zadnji poti na planetu 

Zemlja. Bila je trnova. Rak, zaradi 

katerega so se mu na koncu 

že lomile kosti, mu je povzročal 

veliko bolečino. In ga povsem spremenil. 

Predal se je molitvi in nas vse, 

tudi osebje v domu za ostarele, blagoslavljal. 

Vse otroke sva z mojo drago peljala 

k njemu dan-dva pred smrtjo in od 

vseh se je poslovil z blagoslovom. »Ne 

pozabite, da ste Slovenci,« jim je položil 

na srce. Težko bi našel misel, ki bi bila 

lepša in bolj primerna od tega naročila. 

Kako mi je ponovno postalo žal, da se 

sam nisem imel priložnosti posloviti 

od svojih starih staršev. 

Smrt namreč ni konec, ampak je 

samo preobrazba. Kot se metulj izleže 

iz kokona in zapusti odrabljeno in 

mrtvo bubo. Zato je poslavljanje od


KOLUMNA 

43 

upepeljene bube zaprte v 

drobno pločevinasto posodo 

nadvse pusto in prazno. 

A ravno tega si naše 

oblasti in celotna družba 

najbolj želi. Zato starši otrok, 

pa tudi sebe, ne vozimo 

več k umirajočim in ne 

na pogrebe. Zato za starše 

rečemo, da »jih bomo dali 

v dom«. Zato pogrebni zavodi 

na vse načine omejujejo 

možnosti za pogrebe v 

krsti. Zato občine prepovedujejo 

bdenje pri mrliču 

in ga morajo po zakonu 

takoj po smrti postaviti v 

mrtvašnico, v hladilnico. 

Zet s poroko postane 

nekakšen sin tudi tastu 

in tašči. Angleži imajo 

simpatična izraza: 

»son-in-law«, 

pozakonjeni sin, 

»father-in-law«, 

pozakonjeni oče. 

Če se od ljubljenega človeka ne posloviš, ti bo vse življenje nekaj 

manjkalo. In to boš v resnici spoznal šele, ko boš tudi sam kot metulj 

prešel v novo življenje, saj te tam, glede na pripovedovanje tistih, ki 

so se s praga večnosti vrnili, pričakajo ravno tisti pokojni, ki si jih 

imel najraje. 

Zato imam tako rad verz pesmi nesojenega svetnika Filipa Terčelja, 

ki je s pesmijo že ponarodel: Na svidenje nad zvezdami. 

Z medvedkom na pot v Betlehem 

PRIČAKAJTE BOŽIČ 

SKUPAJ Z MEDVEDKOM 

BENJAMINOM. 

Zgodbe iz knjige Z medvedkom 

na pot v Betlehem s svojimi 

preprostimi nauki 

družinam pomagajo 

doživeti pravega 

duha božiča. 

KUPI V TRGOVINI 

ISKRENI 

DARILO: 

adventni 

koledar z 

nalepkami 

T: 064 135 136 

E: info@iskreni.net 

www.iskreni.net/trgovina/product/ 

z-medvedkom-na-pot-v-betlehem/

CASNIK.SI 

44 

Komentar 

| 76 | 15. DECEMBER 2022 

Pogled na svobodo z druge strani 

Nisem politik in na svet sem prišel, ko je bila druga svetovna vojna že zdavnaj 

končana; ne poznam fašizma, nacizma, zelo dobro pa poznam komunizem. 

Poznano mi je vzdušje strahu in previdnost mojih staršev, ki so samo šepetaje 

pripovedovali zgodbe o brutalnem nasilju komunistične oblasti. Tudi sam sem hitro 

dojel, kam spadam, da obstaja vsemogočna privilegirana elita – partija – in množica 

običajnih ljudi, ki se trudijo preživeti v razmerah, kakršne pač so. 

ANTON KOBAL, ČASNIK.SI 

Predstavniki elite, s katerimi 

smo prihajali v stike, so bili 

vzvišeni in običajno ne preveč 

inteligentni posamezniki, ki so 

se naučili nekaj komunistične retorike 

in nam z njo na vsakem koraku polnili 

glave. Ljudje smo se praznih besed 

navadili, kot se navadiš na slab zrak 

ali bolečine v kolenu. Kot v vseh totalitarizmih 

se večina ljudi prilagodi in 

skuša preživeti. Za manj prilagodljive 

je poskrbela armada tajne politične 

policije. V življenju so prioritete in so 

kompromisi. Moja visoka prioriteta je 

bila vedno svoboda. 

Dobro vem, da svoboda ni to, kar 

propagira gibanje, ki je zlorabilo to besedo. 

Svoboda za nas ni to, kar je svoboda 

za elito, ta živi v paralelnem svetu. 

To je svet, ki že desetletja priznava 

edino sprejemljivo ideologijo, ki čuti 

poklicanost, da nam vlada in nas zasmehuje 

in ponižuje vsakega, ki misli 

drugače. Prepričani so, da bi brez njih 

svet propadel in da je družba dolžna, 

da plačuje njihovo poslanstvo. Mi smo 

za elito samo sovražniki, nazadnjaki in 

fašisti, o tem ni dvoma, in kot take nas 

je potrebno šikanirati in zatirati. 

SHUTTERSTOCK 

METODE ZATIRANJA 

Metode zatiranja in poniževanje se 

v desetletjih niso veliko spremenile. 

Diskvalifikacija, likvidacija … to 

ljudem ostane v podzavesti. Zastrašujoči 

primeri delovanja represivnih 

organov današnjega časa, začinjeni 

z medijskim linčem, so poučen primer 

revolucionarnih praks. Iluzorno 

je pričakovati, da bi nasledniki revolucionarjev 

s komerkoli, ki ogroža 

njihov monopol, ravnali drugače, kot 

so s Pučnikom, Bajukom, Peterletom, 

Kanglerjem, Podobnikoma ali Janšo. 

Zakaj le? Zakaj bi jih skrbela naša 

Naše vrednote in 

naša prepričanja 

so manjvredna, 

nazadnjaška, škodljiva 

za standarde elite, zato 

jih je dovoljeno zatirati 

z vsemi sredstvi. Če 

na šikaniranja kdo 

odreagira, se nanj 

vsuje plaz pljunkov 

in diskvalifikacij.


CASNIK.SI 

Komentar 

45 

svoboda in naše vrednote? Zanje smo 

in bomo razredni sovražniki. 

Naše vrednote in naša prepričanja 

so manjvredna, nazadnjaška, škodljiva 

za standarde elite, zato jih je dovoljeno 

zatirati z vsemi sredstvi. Če na šikaniranja 

kdo odreagira, se nanj vsuje 

plaz pljunkov in diskvalifikacij. Agresivna 

reakcija in sovražni odnos do 

drugače mislečih so del revolucionarne 

tradicije levičarske elite. Vsak še tako 

jasen in prepričljiv argument pri takem 

stanju duha nima nobene vrednosti. 

Skromno mislim da sta pestrost in 

enakopravnost mnenj in prepričanj 

nujni za demokratično družbo. Leva 

elita vlada že desetletja, razlika je 

samo v tem, da včasih prilagodi svoje 

obnašanje in retoriko trenutnim koristim. 

Vedno so tudi potrebovali primernega 

sovražnika, tako nas uči zgodovina, 

taka se kaže tudi prihodnost. 

Desnico potrebujejo, da se vzdržuje 

videz demokracije, predvsem pa, da 

ostajajo v formi in medijsko pokriti 

levi aktivisti. Zdaj imajo tudi formalno 

vso oblast, imajo resnično svobodo 

in moč, da naredijo karkoli. Vendar 

smo do zdaj v glavnem videli infantilno 

izživljanje nad Slovenci, ki ne delimo 

njihovih vrednot. 

PORAŽENA OPCIJA 

Govorim v prvi osebi, ker se mi – če se 

slikovito izrazim – teptanje in izživljanje 

nad poraženo opcijo gabi. V resnici 

ne vemo, kaj v resnici znajo in česa vsega 

so sposobni. Vendar je večina Slovencev 

navdušenih in to navdušenje 

vsak dan z nami delijo večinski mediji 

oziroma armada družbenopolitičnih 

delavcev, z redkimi izjemami. Mi žal 

nimamo časa za proteste, ne mečemo 

granitnih kock, ne nadlegujemo po 

cestah teh, s katerimi se ne strinjamo, 

od nas jim ne grozi nobena nevarnost. 

Veliko tega si bo treba o nas izmisliti, 

da se obdrži potrebno mero pozornosti 

v javnosti. Ni torej potrebno veliko 

poguma, če si borec proti nazadnjaški 

desnici. Osebno ne gojim simpatij do 

Kovačevih, Kordišev, Golobov, niti do 

nove predsednice in podobnih. 

Preveč me spominjajo na aktiviste in 

Mi žal nimamo časa za 

proteste, ne mečemo 

granitnih kock, ne 

nadlegujemo po cestah 

teh, s katerimi se ne 

strinjamo, od nas jim ne 

grozi nobena nevarnost. 

Veliko tega si bo treba 

o nas izmisliti, da se 

obdrži potrebno mero 

pozornosti v javnosti. 

politkomisarje iz osemdesetih let. Vendar 

osebno ne gojim niti sovraštva niti 

zamer, čeprav bi imel za te dovolj razlogov 

iz prve roke. Mislim pa, da se oddaljujemo 

od demokracije. Nekoč smo veljali 

za sovražnike družbe. Tudi danes 

se počutim kot sovražnik družbe, ker 

mi to iz dneva v dan ponavlja medijska 

mašinerija zgolj zaradi tega, ker z njimi 

ne delim po mojem prepričanju škodljive 

in sprevržene ideologije. 

LEVI AKTIVIZEM 

Biti levi aktivist je prijetno in koristno, 

je medijsko všečno in ima simpatijo večine. 

Glede na retoriko elite, ki je precej 

podobna ulični in diši po kolektivizmu 

in komunizmu, nas je lahko nekoliko 

strah, v katero smer gre naša barka. 

Zelo očitno je, da si ne želijo dialoga. 

Žal je marsikdo na žlahtni desnici pripravljen 

pozabiti na vrednote, da bi se za 

trenutek sončil v naklonjenosti gospodarjev. 

Vse to dogajanje nas lahko samo 

skrbi. Lahko se pojavi kdorkoli na desni, 

če jim ne bi bil po volji, bi ga medijsko 

popljuvali. Izpustite nam Barabo, je 

vpila množica … Za podjetja na prostem 

trgu je tako stanje znak za preplah. Vsa 

oblast, skoncentrirana v rokah enako 

mislečih, arogantnih posameznikov, je 

zelo nevarna tudi zaradi tega, ker lahko 

utiša vsako kritiko na svoj račun. 

Ta uničevalna sla in pogrom nad 

drugače mislečimi se že prenaša po 

vertikali na nižje nivoje, kjer je odprt 

lov na zaposlene v javnih in državnih 

podjetjih. Tak režim smo že imeli, propagirali 

so ga kot najboljšega na svetu. 

Vsi mi, ki nismo del elite, smo Janez 

Janša, Franc Kangler, Jože Možina ali 

celo Borut Pahor. O krivicah in hudobijah, 

ki jih povzročajo pripadniki napredne 

elite običajnim ljudem, vaši mediji 

ne bodo pisali. Nikoli nisem želel vaše 

svobode in tudi danes je ne želim. Preveč 

slabih spominov pač. Nisem politik, 

sem podjetnik in poslujem pretežno v 

tujini, moje mnenje ni politično motivirano. 

Moralo bi mi biti vseeno, kdo je na 

oblasti v Sloveniji, vendar sem domoljub 

in plačujem davke, veliko višje kot 

moja nova predsednica. Moje prepričanje 

ne prinaša nobene koristi, vendar 

državo tudi nič ne stane. Upam pa si trditi, 

da ves aktivizem v prid obujenemu 

komunizmu družbo veliko stane in ga 

bomo plačevali še dolga leta …

KOLUMNA 

46 


Ali je smiselno omejiti 

število županskih mandatov 

MIRO HAČEK 

V dneh po lokalnih volitvah, katerih prvi krog je potekal 20. novembra, 

se v slovenskih medijih obuja stara razprava glede omejitve števila 

(zaporednih) mandatov slovenskih županj in županov. Motivacija za 

tovrstno razpravo je gotovo vnovičen poraz slovenskih političnih strank 

tako na županskih volitvah kot tudi volitvah v občinske svete, saj je že 

pred drugim krogom jasno, da bo najmanj 128 (najbrž pa realno med 

135 in 140) županj in županov vsaj formalno nestrankarskih, 

s čimer bo podrt rekord z lokalnih volitev 2018, ko je bilo takih 123. 

Namesto da bi se politične 

stranke vprašale, zakaj iz lokalnih 

volitev v lokalne volitve 

njihovi kandidati dobivajo 

manj glasov, se nekatere – še posebej 

to velja za stranke trenutne vladajoče 

koalicije, ki so v prvem krogu skupaj 

dobile zgolj 11 županov – zatekajo k 

razmišljanjem o tem, kako z zaostrovanjem 

volilnih pravil zaustaviti nestrankarske 

liste in kandidate, če jih že na 

voliščih ne morejo. Zato je smiselno 

pogledati, kateri so najbolj izpostavljeni 

argumenti proti omejevanju županskih 

mandatov. 

Prvič od osamosvojitve 

pa imamo v kar štirih 

občinah naknadne 

volitve, saj ni bilo v 

posamezni volilni enoti 

niti enega samega 

kandidata za člana 

občinskega sveta. Najbrž 

lahko samo najbolj 

naivni verjamejo, da bi 

omejevanje mandatov 

glede tega pomagalo. 

ČASOVNA OMEJITEV 

Prvič, mandatov ni prav smiselno 

omejevati zaradi časovne omejitve, saj 

mandat slovenskega župana traja zgolj 

štiri leta, zlasti večji projekti v občinah 

pa potrebujejo vsaj dva mandata od 

ideje, pridobitve vse potrebne dokumentacije 

in dovoljenj ter pridobitve finančnih 

sredstev pa do zaključka projekta. 

V redkih državah, kjer se omejuje 

mandate županov na največ dva ali tri 

zaporedne, so zato trajanje mandata 

povečali na pet, šest ali celo osem let. 

Drugič, če si želimo priznati ali ne, 

imamo težave s pridobivanjem kandidatov, 

saj smo imeli na nedavnih lokalnih 

volitvah kar v 51 občinah enega samega 

županskega kandidata, prvič od 

osamosvojitve pa imamo v kar štirih 

občinah naknadne volitve, saj ni bilo v 

posamezni volilni enoti niti enega samega 

kandidata za člana občinskega 

sveta. Najbrž lahko samo najbolj naivni 

verjamejo, da bi omejevanje mandatov 

glede tega pomagalo. 

Tretjič, omejevanje števila mandatov 

in uvajanje prepovedi kandidiranja 

določenim posameznikom je v 

nasprotju s temeljnimi demokratičnimi 

načeli, poleg tega pa so volivci 

tisti, ki odločajo, koga bi radi imeli za 

svojega predstavnika. In če je ta oseba 

župan, ki je občino vodil že (kar) nekaj 

let, v tem ne vidim zadržkov, če imajo 

volivci na volitvah izbiro, da kljub alternativam 

na vsakih lokalnih volitvah 

posebej zaupajo svoje glasove dosedanjemu 

uspešnemu županu in ga s tem 

(ponovno) izvolijo. 

1 

2

76 | 15. DECEMBER 2022 KOLUMNA 

47 

3 

ŽUPANI IZ OZADJA 

Četrtič, sistem omejitve mandatov bi 

skoraj gotovo vzpostavil tako imenovane 

»župane iz ozadja« oz. »slamnate župane«, 

kjer bi v danem trenutku aktualni 

župan mentoriral prihodnjega župana, 

ki bi ga formalno zamenjal na županski 

funkciji. Takšen sistem, kjer bi občino de 

facto vodil prejšnji župan iz sence, še posebej, 

če bi bil imenovan za (poklicnega) 

podžupana, bi bil izjemno škodljiv, saj bi 

se – trenutno relativno transparentno – 

vodenje občin lahko spreobrnilo v zgodbe 

o političnem botrstvu in izmikanju 

odgovornosti, kar bi zagotovo povzročilo 

porušenje rušenje zaupanja volivcev 

(tudi) v sistem lokalne samouprave. 

Petič, v primeru, da se nacionalna 

politika kdaj odloči za omejitev števila 

mandatov županom, zakaj bi tovrstna 

omejitev ne veljala tudi za vse ostale 

izvoljene (morda pa tudi imenovane?) 

politične funkcionarje, torej najmanj 

tudi za občinske svetnike in poslance 

državnega zbora? Upam si napovedati, 

da bi se nam sistem kandidiranja na 

različne funkcije v tem primeru sesul v 

največ desetletju in bi prišli v situacijo, 

ko bi neprenehoma ponavljali različne 

volitve zaradi manjka kandidatov, 

s tem pa bi v temelju ogrozili tudi sam 

demokratični sistem. 

In šestič, tudi mednarodne analize 

(recimo tista Beneške komisije iz leta 

5 

Raje kot o omejitvi 

mandatov bi morali 

začeti razmišljati o tem, 

kako narediti politične 

funkcije bolj privlačne. 

2019) kažejo, da omejitev županskih 

mandatov ni prinesla pozitivnega premika, 

ampak ravno nasprotno, močno 

poslabšala situacijo, saj so se izkušnje 

zamenjale z neizkušenostjo, s 

tem pa se je zmanjšala kvaliteta 

odločitev na lokalni ravni. 

Poleg tega pa je analiza pokazala, 

da so odhajajoči župani 

– v vedenju, da itak ne morejo 

več kandidirati – zelo malomarno 

ravnali z javnimi sredstvi 

in prihajajočim županom 

povzročili nemalo težav. 

Zaradi vsakega od navedenih 

razlogov, ali vsaj vseh skupaj, 

velja ideje o omejevanju 

števila zaporednih mandatov 

zavrniti in raje začeti razmišljati 

o tem, kako narediti politične 

funkcije bolj privlačne, 

da se bo vsaj upadanje števila 

kandidatov na različnih volitvah, 

čemur smo priča v zadnjem 

letu, zaustavilo. 

4 

6 

1 Branko Kidrič (60), Rogaška 

Slatina, je zmagal osmič zapored. 

Foto: Facebook 

2 Franc Mužič (76) je po osmi zmagi 

napovedal, da bo to njegov zadnji 

mandat v občini Brda. 

Foto: Občina Brda 

3 Franc Čebulj (70) je župan Cerkelj 

na Gorenjskem že 28 let. 

Foto: Facebook 

4 Zoran Janković (69) je župan 

Ljubljane že od leta 2006. 

Foto: zoranjankovic.si 

5 Bojanu Šrotu (62) vpis sedme 

zaporedne zmage v Celju ni uspel. 

Foto: Daniel Novakovič/STA 

6 Matjaž Švagan (59), Zagorje, 

je razmeroma mlad, zato bi kljub 

osmim izvolitvam utegnil postati 

županski rekorder. 

Foto: ds-rs.si

CERKEV 

48 


Pismi nekdanjih redovnic 

URBAN ŠIFRAR 

Zgodba o obtožbah zoper svetovno znanega slovenskega jezuita 

in umetnika p. Marka Ivana Rupnika, ki je pred kratkim prišla v javnost, 

se nadaljuje. Razkrivamo vsebino pisem dveh nekdanjih redovnic 

o p. Rupniku, ki sta bili v Vatikan poslani junija. 

Njunih imen ne objavljamo. 

Dva italijanska medija sta v 

začetku decembra istočasno 

objavila obtožbe z začetka devetdesetih 

let, ko naj bi bil p. 

Rupnik »psihično, fizično in duhovno« 

nasilen do redovnic iz skupnosti Loyola, 

ki jo je pomagal ustanoviti. Škof 

Daniele Libanori, ki je leta 2019 zaradi 

nenavadnih razmer pri lojolkah opravil 

vizitacijo, pa naj bi ob tem prejel poročila 

o zlorabah vsaj devetih sester. 

DVE PISMI 

Prva sestra piše, da želi s pismom znova 

prekiniti krog tišine in izključenosti, v 

katerem ostaja že 28 let, odkar je prvič 

prijavila psihično, fizično in duhovno 

zlorabo s strani Rupnika, ter da je 

razočarana, da kljub resnim obtožbam 

ta še naprej uči in javno deluje, zaradi 

česar dvomi, da so ji pristojni verjeli. 

Konkretnih podrobnosti glede zlorab 

pa nekdanja redovnica ne navaja. 

V Skupnosti Loyola je bila med letoma 

1987 in 1994, pred približno letom 

dni pa je na prošnjo preiskovalca 

Libanorija pričala o zlorabah s strani 

svojega duhovnega vodje in spovednika; 

te so jo, kot piše, pripeljale v obup 

in poskus samomora in do tega, da je 

zapustila skupnost. Ko je tedaj iskala 

pomoč, ji, kot pravi, ni pomagal nihče, 

ne ljubljanski nadškof ne zdaj že pokojni 

p. Tomaš Špidlik, Rupnikov duhovni 

oče in priznan patrist ter teolog, ne jezuitski 

predstojniki. 

Druga nekdanja redovnica v pismu 

piše, da je bila posredno vpletena v 

ovadbe Rupnika s strani sester; njihovo 

pričevanje ni bilo spodbujeno z maščevanjem, 

ampak s skrbjo za druge ljudi, 

ki bi lahko padli v enako past. Sama je 

bila del skupnosti do leta 1996, v letih 

1993–1994 pa je, kot piše, »spoznala, da 

temelji tega inštituta niso tako trdni in 

zdravi, kot se je zdelo«. Pravi, da je njena 

predstojnica prepoznala, da je p. Rupnik 

»izkoristil svojo vlogo prijatelja, spovednika 

in duhovnega očeta, da si je s fino 

manipulacijo ustvaril intimna razmerja 

seksualne narave«. Kot tajnica predstojnice 

je po njenih besedah ugotovila, da 

je vsaj polovica redovnic z Rupnikom »v 

tem nezdravem odnosu, ki je marsikateri 

uničil življenje«. Rupnik zaradi tega 

ni bil kaznovan, razen da so mu prepovedali 

približevanje redovnicam. O tem 

je leta 1998 poskusila spregovoriti s p. 

Franciscom J. Egañom, visokim predstavnikom 

jezuitov, ki jo je poslušal, a se 

tudi potem ni zgodilo nič. 

PREISKAVA 

Vodstvo jezuitov, ki jim p. Rupnik pripada, 

je po medijskih objavah podalo 

izjavo, v kateri so potrdili, da je Dikasterij 

za nauk vere (DNV) leta 2021 

prejel pritožbo in družbi naročil, naj 

začnejo s predhodno preiskavo primera, 

kar so tudi storili. Končno poročilo 

je bilo predano DNV, ki pa je sklenil, 

da so zadeve zastarale, in oktobra primer 

zaprl. Kljub temu so »previdnostni 

ukrepi« Družbe Jezusove tudi po zaprtju 

ostali v veljavi, tako da ima p. Rupnik 

prepoved spovedovanja, duhovnega 

vodenja in vodenja duhovnih vaj 

ter javnih aktivnosti brez dovoljenja 

lokalnega superiorja. 

Na italijanskih portalih, ki se sklicujejo 

na vire v visoki kuriji, so k obstoječim 

dodali še obtožbe, da naj bi imel 

p. Rupnik spolno razmerje z italijansko 

novinko in ji nato dal odvezo v spovednici, 

kar je velik prestopek, ki se samodejno 

kaznuje z izobčenjem. Po poročanju 

medijev naj bi bila takšna kazen 

leta 2020 s strani Dikasterija tudi sprejeta, 

a naj bi jo papež preklical. 

Glede na veljavne omejitve, ki jih 

ima p. Rupnik, italijanski mediji postavljajo 

vprašanja, kako da je njim navkljub 

nadaljeval z vodenjem duhovnih vaj in 

objavljanjem pridig na internetu. 

JEZUITI O SOBRATU 

P. Arturo Sosa, generalni predstojnik 

jezuitov, je v nedavnem intervjuju 

glede afere dejal, da Družba Jezusova 

neposredno ni prejela obtožb, ampak 

je bila o tem obveščena s strani DNV, 

previdnostni ukrepi pa so bili takoj 

vzpostavljeni in ostajajo tudi po za- 

Nekdanja redovnica 

trdi, da naj bi 

vsaj polovica 

sester imelo 

"nezdrav odnos" 

s p. Rupnikom.


CERKEV 

49 

prtju primera, ker želijo »globlje 

pogledati v primer, da vidimo, kako 

lahko pomagamo vsem vpletenim«. 

Na vprašanja medijev o resničnosti 

navedb v zvezi s kaznijo se 

visoki predstavniki jezuitov niso 

odzvali oz. so izrazili mnenje, da 

bi moral informacije razkriti Dikasterij. 

Za portal National Catholic 

Register se je odzval tudi p. 

Hans Zollner, eden najvidnejših 

predstavnikov Cerkve, ki se ukvarja 

s duhovniškimi zlorabami, ki je 

dejal, da dvomi, da bi bilo s strani 

Družbe možno storiti kaj več, da pa 

pričakuje od nje enako kot od vseh 

drugih v Cerkvi: da je tako transparentna, 

kot je mogoče. 

»CUNAMI KRIVIC« 

Bolj ostro se je na to, kako se je ravnalo 

z obtožbami, odzval še en jezuit, 

p. Matarazzo, bivši provincial 

evropsko-sredozemske province: 

»Primer Rupnik je cunami krivice, 

pomanjkanja transparentnosti, 

dvomljivega upravljanja, nedelujoče 

aktivnosti, personaliziranega 

dela, apostolske skupnosti, žrtvovane 

vodji, in neenake obravnave,« 

je dejal in bil kritičen tudi do izjave, 

ki jo je njegov red objavil 2. decembra. 

Namesto tega bi morali po njegovem 

sprejeti polno odgovornost 

in posledice, ponuditi podrobno 

rekonstrukcijo vsega, kar se je dogajalo, 

pripraviti novinarsko konferenco 

in transparentno odgovoriti 

na vsa vprašanja ter široko odpreti 

arhive. Sobrata Hansa Zollnerja, 

ki je »avtoritativen glas na področju 

zlorab in je vedno zahteven do 

škofov, kar se tiče upravljanja te 

tragedije«, je pozval, naj zavzame 

stališče glede svojega reda. 

Komentar Tina Mamića 

Ozadje obtožb 

zoper Rupnika 

V zadnjih dneh so pisanje o obtožbah zoper 

p. Marka Ivana Rupnika dveh italijanskih 

medijev (katoliškega bloga in levičarskega 

portala) povzeli mnogi svetovni mediji. Ni pa 

novih dejstev o vsebini obtožb. Predvsem ni 

nobenih konkretnih obtožb glede fizičnega 

in spolnega nasilja. 

S tem nikakor nočemo relativizirati 

pričevanj nekdanjih redovnic, ki trdijo, da so 

žrtve. A vendar na podlagi domneve pričevalke 

o drugih žrtvah noben medij ne bi smel 

napisati, da je p. Rupnik osumljen spolnih in 

fizičnih zlorab. 

Domovina je v preteklih letih veliko 

pisala o sumu spolnih zlorab v okviru Cerkve. 

A nikoli o sumih nismo pisali, če nismo imeli 

kredibilnih virov. Običajno tudi več virov. 

Če tega ne bi preverjali in bi objavili vsako 

prijavo v slogu italijanskega bloga, bi lahko 

že jutri objavili več kot 60 afer, povezanih 

s slovenskimi duhovniki. A tega novinar ne 

sme narediti, saj mora v interesu javnosti, 

ki ima pravico do resnice, resničnost vsake 

obtožbe preveriti. 

Simptomatično je, da danes nekateri 

žolčni kritiki Domovine zaradi objav o 

cerkvenih aferah govorijo ravno obratno 

kot nekoč. Prej so nas le-ti napadali, češ da 

objavljamo nepreverjene informacije, ki na 

sodišču niso bile dokazane. Danes nas ti isti 

napadajo, ker ne objavljamo nepreverjenih 

informacij o p. Rupniku. Dvojna merila teh 

kritikov kažejo, da je v ozadju obtožb zoper 

Rupnika nekaj drugega. 

Ti kritiki velikokrat prisegajo na skrajni 

tradicionalizem v Cerkvi, ki sega v obdobje 

pred reformo 2. vatikanskega koncila. In se 

hudujejo nad papežem Frančiškom, ki vpeljuje 

reforme. Rupnik, papežev svetovalec, je 

zato odlična tarča za napade na papeža. 

Časi so danes drugačni kot še pred nekaj 

leti. Papež je ukinil monsignorje in škofom 

naročil, da morajo imeti vonj po ovcah. Umeščanje 

kardinala, ki bi mu ministranti nosili 

vlečko kot na poroki Trnuljčice v kaki risanki, 

se ne bodo več ponovili. In kardinalom ne 

bodo več za velike milijone obnavljali gradov 

z na novo vklesanim kardinalskim grbom nad 

vhodnim pročeljem. Kardinal Rode in nekateri 

njegovi slovenski oboževalci se bodo s tem 

morali sprijazniti. Pljuvanje po Rupniku pa jim 

pri tem ne bo nič pomagalo. 

Preiskava o delovanju p. Rupnika bo sčasoma 

pokazala, koliko je resnice v obtožbah. 

Domovina pa bo še naprej, tako kot vedno, 

objavljala samo preverjene informacije.

BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO 

50 


Rojstvo (La nativité) – 1910 

ANDRAŽ ARKO 

V letošnjem postnem času smo predstavili najstarejše filme o Jezusovem 

življenju in trpljenju, in sicer od rojstva filma in začetka prve svetovne 

vojne. Tako je leta 1897 režiser Albert Kirchner (z umetniškim imenom 

Léar) posnel prvi svetopisemski film Kristusovo trpljenje (La Passion du 

Christ). Zadnji iz tega obdobja pa je prvi dolgometražni film Od jasli do 

križa (From Manger to Cross), ki ga je leta 1912 posnel Sidney Olcott. 

Čeprav so bili prvi filmi o Jezusu osredotočeni na pasijon, 

so že od začetkov vanje uvrščali tudi druge 

epizode iz Jezusovega življenja, vključno z zgodbo 

o rojstvu. Situacijo otežuje dejstvo, da so bili najzgodnejši 

filmi o pasijonu pogosto naprodaj v posameznih 

delih, zato je težko ugotoviti, kateri Pathéjevi filmi so bili 

izdani samostojno. Zato bi lahko rekli, da sta v tem obdobju 

nastala dva filma, ki sta posvečena izključno Jezusovemu 

rojstvu: Rojstvo (La Nativité) iz leta 1910 in Betlehemska 

zvezda (The Star of Bethlehem) iz leta 1912. Slednjemu se 

bomo posvetili prihodnjič, tokrat pa se bomo ustavili pri filmu 

Rojstvo (La Nativité). 

TRILOGIJA 

Rojstvo je danes edini ohranjeni del trilogije. Filmska družba 

Gaumont je namreč leta 1910 posnela trilogijo Rojstvo 

(La Nativité) (slika 1), Kristus na križu (Le Christ en Croix) 

in Žalostna Mati (Mater Dolorosa), ki jo je v okviru serije filmov 

z naslovom Estetski film (Le Film esthétique) režiral Louis 

Feuillade (slika 2). Serija je gledalcem ponudila filme, ki 

niso posnetki gledaliških prizorov, ampak prizori z močno 

dramsko in vizualno vsebino. Zato je imel režiser pri oblikovanju 

scenografije in ustvarjanju vizualnega doživetja veliko 

svobode. Tako je Rojstvo delno verski spektakel, delno pa biblični 

triler, posnet na razkošnih prizoriščih, ki so Feuilladu 

omogočila, da je prizore prikazal z globoko perspektivo. 

Pastirji, ki sledijo betlehemski zvezdi, pridejo iz ozadja in 

se približajo kameri, da bi zasedli svoje mesto na prizorišču 

2 

1 

3


BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO 

51 

okoli jaslic. Močen učinek daje filmu 

tudi nastop živih živali (ovc, kamel, volov 

in oslov) (slika 3). 

ZGODBA 

Film Rojstvo je samostojna enota, zato 

ga lahko štejemo za enega od najstarejših 

filmov o Jezusovem rojstvu. Prizori 

oznanjenja in rojstva so se sicer 

pojavljali že v starejših filmih, nikoli 

pa ne kot samostojen film (gledano 

celostno tudi v Rojstvu ne). Sama 

zgodba sicer precej sledi svetopisemskim 

poročilom o Jezusovem rojstvu 

v Matejevem in Lukovem evangeliju, 

ima pa tudi nekaj lastnih poudarkov; 

kralj Herod na primer pošlje v Betlehem 

tudi svoje izvidnike. Resna zgodovinska 

netočnost filma pa je, da 

kralju Herodu Velikemu pripiše ženo 

Herodiado, ki je bila dejansko žena 

njegovega sina Filipa oziroma kasneje 

njegovega polbrata Heroda Antipe. 

Zgodba se začne s prizorom angelovega 

veselega oznanila pastirjem 

na betlehemskih poljanah. Osrednji 

del filma predstavljata prihod modrih 

z Vzhoda in Herodovo vznemirjenje. 

Film se zaključi s prihodom v Egipt, 

kjer Jožef in Marija z Detetom počivata 

pri sfingi. Gre za motiv, ki ga sta 

ga hotela Louis Lumière in Georges 

Hatot leta 1898 vključila v svoj film 

Življenje in trpljenje Jezusa Kristusa 

(slika 4), prav tako pa tudi Lucien 

Nonguet in Ferdinand Zecca v obe 

verziji svojih filmov (1902–1905 (slika 

5) in 1907 (slika 6)). Prizor je leta 1912 

na izvirni lokaciji posnel tudi Sidney 

Olcott v filmu Od jasli do križa (From 

Manger to Cross). Ker je ta prizor (slika 

7) izjemno podoben sliki Počitek 

med begom v Egipt (Le repos pendant 

la fuite en Egypte) iz leta 1880 

(slika 8), je slikar Luc Olivier Merson 

zaradi plagiatorstva tožil produkcijsko 

hišo Gaumont, a je tožbo izgubil. 

Film je bil v Združenih državah Amerike 

najprej predvajan pod naslovom 

Herod in novorojeni kralj (Herod 

and the Newborn King (slika 9)). 

Na YouTubu je film dostopen pod 

naslovom: La nativité / 1910 

4 

6 

8 

5 

7 

9

DRUŽINA IN ODNOSI 

52 

IVAN SIVEC 


Pika pri 

Božičku 

PREDSTAVITEV KNJIGE 

10. zgodba 

Z jelenčkovimi sanmi po čarobni beli pravljici 

Avtor: Ivan Sivec 

Leto izdaje: 2022 

Založba: Zavod Iskreni 

Število strani: 61 

Mere: 156 x 217 mm 

Vezava: trda 

O knjigi: 

foto 

KUPI V TRGOVINI 

ISKRENI 

Pika pri Božičku je knjiga o radovedni deklici, ki 

hodi v 3. c razred. Zelo rada obiskuje zanimive 

kraje in o njih pripoveduje zgodbe. Tokrat se je 

s starši odpravila na Laponsko, kjer so obiskali 

samega Božička. V petnajstih zgodbah vam 

predstavlja, kaj je tam doživela, koga je srečala 

in česa novega se je naučila. Bilo je zabavno, 

zanimivo in poučno!


IVAN SIVEC: 

Nastanek Božičkove vasi 

DRUŽINA IN ODNOSI 

53 

Še posebej v zimskem času se Božičkove pisarne ne da zgrešiti. 

Bolj ko smo se približevali Božičkovi vasi in s tem 

vred tudi samemu Božičku, bolj nas je zanimalo, 

koliko je Božiček star in kako se počuti. Pa tudi, 

kdaj se je za stalno naselil na Finskem. Mami je 

rekla: »Zdi se mi, da je Božiček od nekdaj. Oziroma od 

tedaj, ko so si otroci prvič zaželeli biti pridni, Božiček pa 

jih je želel za to nagraditi z darili.« Oči pa je glede Božičkove 

vasi dejal: »Po mojem si jo je zgradil šele v prejšnjem 

stoletju. Prej je tako in tako prebival kar v finskem gozdu.« 

Kaj kmalu smo od različnih ljudi izvedeli, da imata 

tako oči kot mami po svoje prav. Kdaj so se pojavili prvi 

zapisi o Božičku oziroma koliko je Božiček v resnici star, 

se točno ne ve. Celo sam simpatični Božiček je nekje 

zapisal: »Veliko sem brskal po debelih knjigah, a nisem 

nikoli prišel do konca. Nekateri pravijo, da sem se rodil 

šele sredi osemnajstega stoletja. Nekateri pa, da je imelo 

vmes prste ameriško podjetje z brezalkoholnimi pijačami. 

A vse to so izmišljotine. Tako kot vsem otrokom sveta 

je tudi meni jasno, da sem star toliko kot človeštvo. V 

vsakem človeku je nekaj dobrega, moja naloga od pamtiveka 

naprej pa je, da odkrivam to dobroto v otrocih 

vsega sveta.« Nekje drugje je zapisano, da se je na Finskem 

za stalno naselil leta 1945, se pravi ob koncu druge 

svetovne vojne. Do tedaj je tu rasel samo gozd. Lepota 

narave je bila že takrat neizmerna, a so sončne zahode 

občudovali samo jeleni in losi. Potem pa se je zgodilo, da 

je prav ta konec Finske obiskala žena ameriškega predsednika 

Eleanor Roosevelt. Toliko že znate angleščine, 

da veste, da se Roosevelt prebere Ruzvelt. Finska je bila 

kljub divjini in odmaknjenosti v drugi svetovni vojni 

porušena tako rekoč do tal. Več sto tisoč očkov je bilo 

ubitih, veliko mamic je ostalo samih, največji revčki pa 

so bili otroci. Bili so tako hudi časi, da otroci niso imeli 

kaj dati v usta. Še težje je bilo glede obleke. In takrat se je 

zgodilo, da je prišla na Finsko na obisk žena ameriškega 

predsednika in otrokom prinesla veliko živil in oblek. 

Ker pa je Finci niso imeli kje sprejeti, so sredi divjine na 

hitro postavili gozdarsko kočo in sedem mož in sedem 

žena za sedem dni poslali v gozd iskat Božička. A ga ni 

našel nihče. Toda ko se je v gozdarski koči pojavila žena 

ameriškega predsednika, je Božiček kar sam od sebe 

vstopil v kočo in ji izrekel dobrodošlico. »Zgodil se je čudež!« 

so govorili ljudje. Pa to ni bilo res! Nekdo je moral 

sprejeti darila in jih je pač on. Pozneje so mu Finci iz lesa 

postavili precej veliko pisarno in od tistega časa naprej 

so tako otroci kot starši vedeli, kam morajo iti, če ga hočejo 

srečati. Seveda so se mnogi želeli srečati z Božičkom 

tudi poleti oziroma v času, ko na Finskem ne vlada 

tako hud mraz in ni toliko snega. Zato so pridne roke ob 

Božičkovi pisarni postavile veliko leseno naselje, kjer se 

lahko v miru naspite, najeste in spočijete. Sem zdaj celo 

leto prihajajo popotniki s celega sveta. Med njimi je največ 

Rusov, Japoncev in Kitajcev. Tudi Slovencev ni prav 

malo. Božiček pa je tako dober, da sprejme prav vsakega 

obiskovalca, tako poleti kot pozimi. Toda ker je že precej 

star, ima svojo pisarno občasno za pol ure zaprto. Tedaj 

na vrata obesi napis: 

ZARADI DREMANJA ZAPRTO 

Oči je to komentiral: »Vsako živo bitje ima pravico do 

počitka, še posebej starčki v njegovih letih.« Mene pa je 

ob tem zaskrbelo, da ne bo dremal prav tistega dne, ko 

se bomo na vratih njegove pisarne pojavili mi. 

I. Sivec

SVETOVALNICA 

54 


Mož misli, da ima vedno prav 

Soočam se s težavo, ki morda niti ni tako velika, a me zelo moti. Z možem se načeloma v redu razumeva in dobro voziva, je skrben oče 

in mož. Problem pa je v tem, da je prepričan, da veliko stvari lahko narediš dobro le na en način. In to na njegov! Naj pojasnim: redko 

mine teden, da mi ne bi podrobno pojasnjeval, kako sem narobe zložila posodo v pomivalni stroj in kako bi jo morala. Spozna se na 

to, v kakšnem vrstnem redu bi morale biti posajene rože pred hišo in na to, koliko knjig bi si morali otroci sposoditi v knjižnici … Edini 

dobro ve, kje v mestu je najbolje parkirati avto in kako se naredijo najboljši njoki. Točno ve, na kak način bi morala reševati težave s 

starši, da o likanju niti ne začnem. Velikokrat upoštevam njegove nasvete, da ne bo pomote. Je pameten in sposoben človek in dejansko 

se spozna na veliko stvari in ima velikokrat prav. Ampak področij, na katera se on spozna in v katerih ima prav, je očitno dovolj za 

celo najino življenje in z leti se širijo. In jaz sem na točki, ko ne poslušam več, ampak samo še zavijam z očmi. Vidim ga, da se včasih 

načrtno umakne, da me ne bi poučeval in me spravljal v slabo voljo, ampak to vedno bolj doživljam kot prepad med nama. 

Bralka, ki ima zelo redko prav 

Draga Bralka! Zelo dobro čutite, 

da stvari, ki jih počne vaš 

mož, nikakor ne pripomorejo 

k zadovoljstvu v vajinem 

odnosu, temveč povzročajo konflikte 

in slabo voljo. Verjamem, da želite sočutno 

in z ljubeznijo sprejeti moževe 

nasvete in prepričanja, a razumeti 

morate, da je potreba »imeti vedno 

prav« moževa potreba ter da ni vaša 

dolžnost, da mu to potrebo za vsako 

ceno zadovoljite. V vsaki situaciji presodite, 

kdaj se z njim resnično strinjate, 

kdaj pa »povozi« vaše mnenje, doživljanje 

ali ravnanje. 

NOTRANJA STISKA 

ALI TEŽAK KARAKTER 

Pišete, da je vaš mož sposoben in pameten 

človek, a prepogosto podrobno pojasnjuje 

in komentira procese vašega dela 

in reševanja težav. Da se sicer res spozna 

na veliko stvari, a da vas že pošteno živcira, 

ko mora vedno imeti vse prav. To vas 

oddaljuje od njega. Lahko da mož svoje 

notranje stiske (npr. nezadovoljstvo, nekompetentnost) 

ne predeluje in regulira 

v sebi, ampak jih usmerja (projicira) 

v druge (žena je nesposobna). Ali je vaš 

mož tak le v zadnjem času, ker npr. doživlja 

večji stres ali nepovezanost z vami in 

ga zato vse moti, nič ni narejeno prav? Ali 

je od nekdaj osebnostno bolj »težak karakter« 

in je to njegov osebnostni stil? Če 

drži prvo, potem bo moral (bosta morala) 

odpraviti vzroke stresa in poiskati načine, 

kako se bolje povezati in s pogovorom 

ter enakovredno razdelitvijo dela drug 

drugemu zagotoviti fizično in čustveno 

podporo. Vsak naj prevzame svoj del odgovornosti 

in naj se ne vtika v drugega 

(razen če ga drugi prosi za nasvet). 

Lahko pa je vzrok njegovega odzivanja 

v osebnostnih značilnostih. Če je vaš 

mož pripravljen delati na sebi, pogledati 

vase in narediti samorefleksijo svojih od- 

SHUTTERSTOCK 

Potreba »imeti vedno 

prav« je moževa potreba 

in ni vaša dolžnost, da 

mu to potrebo za vsako 

ceno zadovoljite.


SVETOVALNICA 

55 

zivov, potem imate upanje, da se bo tudi 

vajin odnos izboljšal. Najbolj pomembno 

je, da se z možem pogovorita o vajinem 

doživljanju različnih situacij (še zlasti 

po prepiru), v katerih so v ospredju teme 

skrb-kontrola, ne-odgovornost, ne-empatija, 

ne-odnos, rane iz otroštva itd. 

Poglejmo, kaj se da še storiti. 

UČITA SE LJUBITI 

Ljubiti moža takrat, ko ga je težko ljubiti, 

ni lahka naloga. Tudi vi si najbrž 

želite, da bi vas mož imel rad, ko niste v 

najboljši koži. Ljubezen je najmočnejša 

sila sprememb. 

Poslušajte njegove razloge in ga 

skušajte razumeti, saj se bo tako počutil 

spoštovanega in cenjenega. Z njegovimi 

nasveti pa se ne obremenjujte preveč, 

še sploh če vam ne koristijo. 

PREPOZNAJTA, 

KAJ NI LJUBEZEN 

Vprašajta se, ali so vajina dejanja zares 

dejanja skrbi in ljubezni ali kontrole in 

nadzora. Ali dojemata prepir kot čas za 

zmago in dokazovanje, kdo ima prav (jaz 

proti tebi), ali priložnost za vzajemno 

razrešitev spora (midva proti problemu)? 

Ko mož kritizira vaš način zlaganja 

perila ali sajenja rož, ne sodelujte v njegovi 

igri kriticizma, saj ni produktivna. 

Ničesar mu ne razlagajte, sebe ne pošiljajte 

v igro in končno odločitev sprejmite 

tudi v skladu z vašimi potrebami 

in željami. 

Ni vam potrebno tolerirati psihičnega 

nasilja ali biti lojalni z vsakim moževim 

ravnanjem. 

En partner ne more držati 90 % odnosa. 

Če vaš mož ne bo želel sodelovati, 

potem se vajin odnos ne more izboljšati. 

Če pa se zaveda, da vas s svojimi 

ravnanji tudi rani in mu je potem žal, 

se včasih celo potrudi držati jezik za 

zobmi in vadi primerne odzive ter ve, 

da je za težave kriv tudi on, potem sta 

na pravi poti. 

POSTAVLJAJTA 

ZDRAVE MEJE 

Moževih opazk in nasvetov ne jemljite 

osebno in se ne branite pred njimi. Ko 

pride z nasvetom do vas, mu ne recite 

»Tak in tak si …« temveč govorite o sebi 

Vprašajta se, ali so 

vajina dejanja zares 

dejanja skrbi in ljubezni 

ali kontrole in nadzora. 

Ali dojemata prepir 

kot čas za zmago in 

dokazovanje, kdo ima 

prav (jaz proti tebi), ali 

priložnost za vzajemno 

razrešitev spora 

(midva proti problemu)? 

in kako vi doživljate njegove nasvete 

(»Ob tvojem nasvetu se počutim …«). 

Povejte mu, kako je biti ob njem, ko želi 

imeti vse prav. Če se bo mož odzval na 

način »Vseeno mi je, kaj čutiš, nič nisem 

naredil narobe …« potem boste vedeli, 

da ne bo prevzel odgovornosti za svoja 

dejanja in da so zadaj vzroki, zakaj imata 

težave v medosebnih odnosih. 

Ljubeče poskrbite zase in postavljajte 

zdrave meje: »Tega ne dovolim; 

tukaj te moram ustaviti; tak način komunikacije 

mi ni všeč in jo prekinjam; 

prosim, da me samo poslušaš; pogovorila 

se bova kasneje; v resnici ne potrebujem 

tvojega nasveta; jezna sem, ker 

sem prezrta in me boli tvoj odnos do 

mene; želim nekaj spremeniti; hvaležna 

sem za tvojo pomoč, delo, priložnost, 

ampak bom zmogla sama zložiti 

v stroj, parkirati avto itd.« 

PORAZDELITEV 

ODGOVORNOSTI 

Naj se tudi mož vpraša, kaj lahko naredi 

drugače, če ga nekaj zmoti, straši, razburi. 

Se sploh zaveda, da želi imeti vedno 

prav? Zakaj vas težko tolerira in vas 

ne pusti pri miru, če ne zmorete živeti 

po njegovih standardih? Ali obsoja vaše 

pomanjkljivosti in vas stalno popravlja, 

da bi se izognil soočenju z lastno nepopolnostjo? 

Zakaj beži pred lastnim 

strahom na način, da sebe in druge pretirano 

kontrolira? Se boji »katastrofalnih 

posledic« (ker v pomivalnem stroju 

stvari niso optimalno zložene – dva kozarca 

manj – bomo porabili preveč elektrike 

z večkratnim pranjem)? 

Dajajte mu »feedback«, katere njegove 

skrbi so nesmiselne, nerealne, 

pretirane, kdaj se preveč trudi. 

Pomagajte mu ovrednotiti slabe 

poteze ali neizpolnjene potrebe, da bo 

lahko napredoval. 

Naj bo pozoren na okolje, v katerem 

živi in dela: je veliko anksioznosti, visokih 

pričakovanj, primerjanja? 

Pomagajte mu prepoznati njegove 

obrambne mehanizme: kdaj uporablja 

samokritiko, kaj si takrat govori, kako 

razmišlja, kaj je pomen tega; ali morda 

nezavedno s tem, da mora imeti vedno 

prav, prikriva lastno negotovost, sram 

ali druga neprijetna čustva? 

POIŠČITA POMOČ 

Če ne zmoreta samo, poiščita pomoč psihoterapevta, 

ki vama bo pomagal ozavestiti, 

prepoznati in ubesediti čustva. 

Ko ozaveščanje čustev postane navada, 

se prepreči vklop obrambnih mehanizmov. 

V nasprotnem primeru tesnoba 

naraste (ali pa se človek kritizira, 

da ni dovolj dober, itd.). 

Če vaš mož čuti strah in tesnobo in 

ne prevzame odgovornosti za svoje občutke, 

se jih bo želel znebiti tako, da bo 

napadel vas! Vi se boste ob tem počutili 

slabo, postali boste tesnobni in jezni, na 

koncu pa bosta oba nezadovoljna. Občutek 

bo, kot da sta na drvečem vlaku in 

ne vesta, kdaj bosta izstopila. Če takšno 

stanje traja in traja, je enkrat vsega preveč 

in ljudje se raje razidejo, kot da bi se 

soočili s seboj in drugim. Potem skočijo 

iz vlaka na neznanem kraju, namesto da 

bi se zavestno odločili, na kateri postaji 

in s kom bodo odšli dol. 

Želim vama, da bi z ljubeznijo, s 

sodelovanjem in pogovorom našla primerne 

rešitve za oba. In da bi se oba 

zavedala, kam potuje vajin vlak, kdaj se 

bosta ustavila in kaj si bosta ob postanku 

pogledala. Mogoče bosta pa drug 

nad drugim pozitivno presenečena. 

Odgovor je zapisala zakonska 

in družinska terapevtka 

mag. Janja Grilc.

DRUŽINA V CERKVI 


56 

Kako si duhovno 

obogatiti adventni čas 

MOJCA 

BELCL MAGDIČ 

Na adventnem venčku smo že prižgali tri svečke, toda še vedno imamo 

dovolj časa, da se pripravimo na rojstvo »resnične Luči, ki razsvetljuje 

vsakega človeka«. Da bi ta veliki praznik lahko še globlje doživeli, 

smo za vas zbrali nekaj dogodkov (duhovnih vaj, obnov, odmikov, 

romanj, večerov itd.), ki jih različni redovi in skupnosti organizirajo 

v tem adventnem, božičnem in novoletnem času. Dogodki so namenjeni 

mladim, samskim in v paru, poročenim, posameznikom in družinam. 

ZA OSNOVNOŠOLCE 

Salezijanci vabijo na duhovne vaje za 

ministrante (za fante od 4. razreda 

naprej), ki bodo potekale od 16. do 18. 

decembra 2022 v Majcnovem domu 

v Želimljah. Duhovne vaje bo vodil 

Gašper Otrin. Vabljeni! 

ZA DIJAKE, ŠTUDENTE 

Uršulinke pri sv. Duhu v Škofji Loki vabijo 

na adventne duhovne vaje, kjer bodo 

ob svetopisemskih odlomkih in svetih 

podobah vstopali v globino Besede in 

življenja. Prepletali se bodo nagovori, 

razmišljanja, molitev, tišina in pogovor. 

Duhovne vaje bodo vodile v globlje 

doživljanje adventnega časa in božične 

skrivnosti. Potekale bodo na Bledu od 16. 

do 18. decembra 2022. Vodili jih bosta s. 

Irena Mohorič in s. Marija Imperl. 

Rafaelova družba mlade vabi na 

zimske višarske dneve mladih, ki bodo 

potekali od srede 28. do 30. decembra 

2022 v Ehrlichovem domu. Dnevi bodo 

namenjeni druženju, zabavi na snegu, 

smučanju in pohodom, zvečer pa bodo 

prisluhnili zanimivim gostom, ki bodo 

predstavili različne teme s področja 

zamejstva in izseljenstva. 

ROMANJA ZA MLADE 

Škofijski odbor za mlade Maribor vabi na 

adventno romanje v Varaždin na Hrvaško, 

ki bo potekalo v soboto 17. decembra 

2022. Romanje bo pestro, prepleteno z 

molitvijo, ogledom mesta in druženjem. 

Katoliška mladina vabi na Evropsko 

srečanje mladih (ESM), ki bo letos 

od 28. decembra 2022 do 1. januarja 

2023 potekalo v mestu Rostock na severu 

Nemčije. Mladi iz vse Evrope so 

povabljeni, da se pridružijo in doživijo 

edinstveno izkušnjo zaupanja, gostoljubja 

in vere. Romanje je namenjeno 

vsem mladim od 18. do 35. leta. 

SHUTTERSTOCK 

ZA MLADE NA POTI 

ISKANJA IN POROČENE 

Bratstvo Evangelii gaudium vabi vse mlade, 

ki so še na poti iskanja, ter vse, ki so 

že v paru ali pred kratkim poročeni, na

| 76 | 15. DECEMBER 2022 DRUŽINA V CERKVI 

57 

vikend Tobija in Sara, ki bo od 16. do 18. 

decembra 2022 v Hiši Kruha pri Svetem 

Duhu. Skupaj bodo spoznavali svetopisemsko 

zgodbo tega para, ki nam razkriva 

pomembne korake za trden zakon. 

ZA ODRASLE 

– PREKO ZOOMA 

P. Viljem Lovše s sodelavci vodi 

spletni misijon Vem za pot, ki je v 

teku že od 24. novembra in bo trajal 

do 22. decembra 2022. Prijave na: 

www.duhovniodmiki.com. 

Ignacijev dom duhovnosti pri sv. 

Jožefu v Ljubljani vabi na sredine duhovne 

večere ob Dostojevskem. Srečanja 

potekajo preko Zooma in sicer 

vsako prvo in tretjo sredo v mesecu ob 

20. uri. Vodi jih p. Janez Poljanšek DJ. 

Udeleženci ob vsakem srečanju prebirajo 

en odlomek iz del Dostojevskega, 

o njem premišljujejo in se pogovarjajo. 

Predhodne prijave niso potrebne. 

ZA ODRASLE – V ŽIVO 

Ignacijev dom duhovnosti pri sv. Jožefu 

v Ljubljani od 16. do 21. decembra 2022 

vabi na Povsem individualno vodene 

ignacijanske duhovne vaje v tišini, ki 

jih bodo vodili p. Mio Kekić DJ, p. Janez 

Poljanšek DJ in p. Milan Bizant DJ. 

Ignacijev dom duhovnosti pri sv. 

Jožefu v Ljubljani 17. decembra 2022 

pripravlja enodnevni duhovni dogodek 

En dan za dušo. Program je sestavljen 

iz duhovnih nagovorov, osebne in skupne 

molitve ter svete maše. Priložnost 

bo tudi za pogovor z duhovnim spremljevalcem 

ali spoved. Poskrbljeno bo 

tudi za prigrizke in kosilo. Program 

vodi p. Tomaž Podobnik DJ. 


v Ljubljani prav tako vabi na štiridnevne 

ignacijanske duhovne vaje v tišini, 

ki bodo potekale od 26. decembra 

do 30. decembra 2022. Tema duhovnih 

vaj bo: Troedini Bog je z menoj in v 

meni. Kje sem pa jaz? Vodila jih bosta p. 

Ivan Platovnjak in s. Irena Grandošek. 

ZA MOŽE 

Katoliški dom prosvete Sodalitas v Tinjah 

od 16. decembra do 18. decembra 

2022 vabi na odmik in duhovno poglobitev 

za vse može in očete budnega duha. 

Vikend bo potekal pod geslom: Kdo sem 

in kaj morem biti? Spremljevalec odmika 

bo rektor Jože Kopeinig, soprireditelj pa 

referat za može Katoliške akcije. Za udeležence 

iz Slovenije velja 20-% popust. 

ZA DRUŽINE IN DRUGE 

Dom duhovnosti Kančevci vabi na duhovno 

obnovo s silvestrovanjem, ki bo 

potekala od četrtka, 29. decembra 2022 

do 1. januarja 2023. Najprej bo duhovna 

obnova, v kateri se bodo udeleženci dotaknili 

kakšne od družinskih tem, nato 

pa bo silvestrovanje – praznovanje, ki ga 

pripravijo vsi skupaj. Po večerji in družabnem 

programu bo sveta maša, po njej se 

bo praznovanje nadaljevalo. Potrebna je 

hitra prijava, saj se število mest hitro polni. 

Silvestrovanje vodijo br. Primož Kovač, 

s. Petra Mohorko in br. Stane Bešter 

s sodelavci, ki bo vodil program za otroke. 


v Ljubljani od 30. decembra 2022 

do 1. januarja 2023 prireja »Silvestrovanje 

nekoliko drugače». Silvestrovanje je 

namenjeno vsem, ki se želijo v odmiku 

zbranosti ozreti na minulo leto in v 

Božji luči razločiti katere so njihove 

prioritete v novem letu. V prijateljskem 

ozračju si bodo podelili izkušnjo preteklega 

leta in upe za prihodnje leto. 

Program vodita p. Mio Kekič DJ in p. 

Janez Poljanšek DJ. 

Družina Kristusa Odrešenika pripravlja 

novoletni program »Za vse, ki želite 

silvestrovati nekoliko drugače …« 

Potekal bo v Logarski dolini od četrtka, 

29. decembra zvečer, do nedelje, 1. januarja 

2023 opoldan. 

P. Viljem Lovše in Karmen Kristan 

vabita na novoletni duhovni odmik, ki 

bo potekal od 31. decembra 2022 do 2. 

januarja 2023 na Bledu. Naslov duhovnega 

odmika bo »Vera je v dejanjih«.

KOLUMNA 

58 


Kdo se boji Božička 

ANDREJA BARAT 

Naslov in ilustracija sta rahlo provokativna, to pa zato, ker kristjani 

včasih kakšne stvari vzamemo preveč resno. Kakšne druge 

pa spet premalo. Tako so v založbi Iskreni doživeli, da se je nekaj 

ljudi precej ostro pritožilo nad oglasi, pa tudi celo nad samo 

izdajo otroške knjige avtorja Ivana Sivca »Pika pri Božičku«. 

Seveda knjige niso prebrali. Če jo 

bi, bi vedeli, da knjiga, ki je namenjena 

otrokom od 5. do 10. 

leta, govori o deklici Piki, ki se 

s starši odpravi na adventno potovanje 

na Laponsko. V zgodbicah, ki so zapisane 

v obliki dnevnika, Pika pripoveduje, 

kaj vse so doživeli v tej severni deželi: 

od polarnega mraza, vožnje z jelenjo 

vprego, spoznavanja domorodnega 

ljudstva Sami, severnega sija, do lovljenja 

rib v zaledenelem jezeru in seveda 

tudi obiska Božičkove vasi. 

Knjiga nima verske vsebine, kljub 

temu, da Pikina družina postoji tudi ob 

jaslicah. Je pa prijetno, poučno, simpatično 

branje za otroke, ki že berejo, in 

tudi za tiste, ki jim berejo še starši. Posebno 

primerna je v predbožičnem in 

prazničnem času. 

Mi pa si poglejmo, ali je Božiček res 

samo cenen potrošniški izdelek komercialnega 

oddelka ameriškega proizvajalca 

gaziranih pijač ali ima morda 

tudi kaj zgodovine in globlji pomen. 

ZGODOVINA BOŽIČKA 

Wikipedija nam pove, da je Božiček 

(Santa Claus, Santa, Weihnachtsmann, 

Babbo Natale, Père Noël) novodobna 

mitološka osebnost, ki obdaruje otroke 

na sveti večer ali na božično jutro. 

Njegova osebnost in podoba sta se 

oblikovali med nizozemskimi priseljenci 

v Ameriko, prvotno pa je šlo za praznovanje 

svetega Miklavža. Tudi samo 

ime Santa Claus izvira iz nizozemščine 

in pomeni svetega Nikolaja. Nizozemski 

Sant-Niklas je postal SanterKlas in kasneje 

angleško-nizozemska jezikovna 

skovanka Santa Claus. Temu praznovanju 

so se priključila tudi nekatera druga 

izročila, zlasti iz Skandinavije. 

Nastal je novodobni mit, ki je bil 

verjetno prvič objavljen leta 1823 v pesmi 

pod naslovom The Night before 

Christmas (Noč pred božičem). V njem 

je Božiček predstavljen kot nekdo, ki se 

prevaža na saneh, ki jih po zraku vlečejo 

severni jeleni. Šele leta 1931 je risar 

SHUTTERSTOCK 

Haddon Sundblom za podjetje Coca- 

-Cola prvič narisal Božička v rdečih oblačilih 

z belo obrobo. Ta podoba je kmalu 

postala svetovni standard za Božička 

in se je preko ameriških filmov, glasbe 

in trgovin razširila po vsem svetu. 

BOŽIČEK 

– JEZUSOV NASPROTNIK 

Božiček je del zahodne kulture in sam 

po sebi ni v nasprotju s krščanstvom. 

Tudi C. S. Lewis ga je briljantno vpletel v 

svoje Zgodbe iz Narnije. Tam je otrokom 

prinesel znamenita darila (meč, ščit, 

lok, zdravilo), s katerimi so se otroci borili 

za Kristusovo (Aslanovo) kraljestvo. 

Res je, da je Božiček v sekularizirani 

in potrošniški družbi velikokrat bolj v 

ospredju kot resnični slavljenec božiča 

– Jezus. Toda to ni krivda Božička, ki je 

pač samo neki lik. Če ne bi bilo njega, bi 

našli kakšen drug mit. Nekateri ga uporabijo 

za to, da lahko praznujejo in se jim 

ni treba srečati z detetom v jaslih, ki jim 

trka na srce, drugim, ki morda prav tako 

nimajo vere, pa prinaša sporočilo miru, 

prijateljstva, veselja … in jih na ta način 

posredno usmerja k tistemu, pred katerim 

se upogne vsako koleno. 

Kaj lahko stori kristjan, ki nekako 

občuti, da Božiček krade pozornost 

resničnemu slavljencu božiča in sporočilu, 

da se je Bog utelesil v majhnem 

dojenčku, da bi nam bil čisto blizu in 

nas odrešil? To, kar Cerkev pravzaprav 

dela že od vsega začetka. Mite in običaje 

pokristjani. Tu se je sicer zgodil obratni 

proces, da se je krščanski običaj sekulariziral, 

toda to je pač dejstvo, tudi če 

si pred njim zatiskamo oči. Če danes 

ukinemo Božička, ga bo nadomestilo 

kaj drugega … Spreobrnimo se najprej 

v svojem srcu, potem pa bomo spreminjali 

še zunanji svet. Vsaka druga pot so 

široka vrata. (Mt 7,13-14) Skupaj z nami 

se bo spreobrnil tudi Božiček.


KOLUMNA 

59 

Oprostite, gospa, res mi je žal 

JON KANJIR 

Nekega dne sem na parkirišču spregledal neko gospo in ji odvzel 

prednost - To dejanje mi je najprej vzelo sapo, saj so moje misli takoj 

ostro obsodile nedopusten trenutek malomarnosti zaradi spregledanega 

mrtvega kota. Potem pa sem pogledal v sosednji avto, iz katerega mi je 

razumevajoče in prijazno pomahala gospa in mi s tem nakazala, 

da je vse v redu in ni jezna, kaj šele razburjena. 

V 

tistem trenutku skoraj nisem 

znal sešteti 1+1. Storil sem 

napako. Ne namenoma, a 

vseeno. Kot pešec sem bil priča 

mnogim situacijam, ko nekdo izsili 

prednost drugemu ali kaj podobnega. 

Ta odziv je običajno ostro obsojen, 

razburjenje pa je jasno nakazano z izrazom 

na človeškem obrazu, kretnjami 

rok in uporabo žaljivega besednjaka. 

Gesta razumevanja in strpnosti s strani 

gospe pa me je res presenetila in mi 

dala misliti. 

S kretnjo zahvale izrazim svoje 

opravičilo in hkrati zahvalo ter se 

odpeljem. Misli pa mi ne dajo miru. 

Razmišljam, kako sem si lahko dovolil 

takšno napako. Mislim pa tudi na 

odziv tiste gospe, ki mi ni dal miru. 

Vprašam se, zakaj? Ne vem, morda pa 

ima kaj skupnega s tem, da v prometu 

drug drugemu običajno ne dopuščamo 

napak. Seveda je to pomembno za 

ohranjanje varnosti, vendar se vseeno 

Hvaležen sem za gospo, 

ki je vozila defenzivno in 

s tem pazila ne le nase, 

temveč tudi name. 

vprašam o smiselnosti odziva, ko pride 

do napake. Z besnim in jasnim izražanjem 

jeze, nespoštovanja in ostalih 

negativnih misli do osebe, ki je storila 

napako, res naredimo tisto dobro, kar 

skušamo? 

ČRNO IN BELO 

Kaj pa, če poskusimo črno spremeniti 

v belo? Torej, ko preprečimo prometno 

nesrečo in ob tem občutimo jezo, bes in 

še kaj podobnega, globoko vdihnemo 

in pomislimo: »Preprečil sem prometno 

nesrečo. Aleluja! Resda bi zanjo bila 

odgovorna druga oseba, a vseeno. Jo je 

res storila nalašč? Kaj pa če se ji mudi 

po otroke v šolo? Morda bi rada ujela 

še zadnje trenutke z mamo, ki umira? 

Resda nič od tega ni opravičilo za malomarnost 

v prometu, je pa razlog, ki 

me navdaja z razumevanjem in hvaležnostjo, 

da se je ta prometna situacija 

dobro izšla.« 

Do tega mišljenja me je pripeljal 

ta neljub dogodek. Hvaležen sem za 

gospo, ki je vozila defenzivno in s tem 

pazila ne le nase, temveč tudi name. 

Oba sva bila zadovoljna, da nisva 

imela prometne nesreče, jaz pa sem iz 

te situacije izšel z lekcijo o tem, kako 

lahko nekomu polepšam dan s tem, 

da ga ne obsojam, ampak ga skušam 

razumeti. Vsi mi smo tisti, ki ustvarjamo 

okolje, v katerem živimo. Strpno 

in sočutno ravnanje lahko izboljša 

tudi prometno okolje in počutje vseh 

nas, ko smo na poti. 

 

SHUTTERSTOCK 

Vsi mi smo tisti, 

ki ustvarjamo okolje, 

v katerem živimo.

SLADKO-SLANE BRBONČICE 76 | 15. DECEMBER 2022 

60 

Kremna kavna sladica v kozarčku 

SELMA BIZJAK 

December je čas za pripravo najrazličnejših sladic, 

ki jih postrežemo samostojno, kot del kosila, večerje 

ali ob kozarcu dobrega vina. Ker nam včasih čas ne dopušča 

priprave posebej zahtevnih sladic, so takrat več kot dobrodošli 

recepti za hitre in enostavne sladice. Da jih pripravimo, ne potrebujemo 

niti posebnih predpriprav niti posebnega slaščičarskega znanja. 

Sladice v kozarčkih so priljubljene 

predvsem zato, ker so že 

razdeljene na porcije, v bolj elegantnem 

kozarčku pa delujejo bolj 

svečano in zagotovo pritegnejo poglede 

vseh povabljenih. 

Pri pripravi lahko pustimo domišljiji 

povsem prosto pot tako pri 

sestavljanju okusov kot pri končni 

dekoraciji sladice. 

Tokrat sem izbrala kavni okus sladice, 

črno kavo v biskvitu sem kombinirala 

s kremnim kavnim likerjem, ki 

sem ga dodala v kremo. 

Verjamem, da vam bo recept 

všeč in se bo sladica znašla na vaši 

mizi kot sladek del prazničnega 

decembra.


SLADKO-SLANE BRBONČICE 

61 

PRIPRAVA: 

1. Za podlago te sladice v kozarcu 

lahko uporabimo biskvit za 

rolado (kot sem ga pripravila 

sama), uporabimo lahko 

ostanke biskvita za torto, 

da jih ne zavržemo, ali pa 

uporabimo piškote Savoiardi, ki 

se sicer uporabljajo za pripravo 

tiramisuja. Skratka, podlaga 

mora biti jajčna in rahla, da 

vpije kavo in kasneje prevzame 

še okus in vlago kreme. 

2. Skuhamo črno kavo 

in jo ohladimo. 

3. Ohlajeno kavo precedimo 

skozi sito. 

4. Stepemo smetano, 

ko postaja čvrsta, 

ji dodamo sladkor v prahu. 

5. V kolikor med stepanjem ne 

postane dovolj kompaktna, 

dodamo zavitek utrjevalca 

za smetano. 

6. Ko je smetana kompaktna, 

z električnim mešalnikom 

vmešamo še mascarpone 

in 2 jušni žlici kremnega 

kavnega likerja. 

7. Ko je krema lepo homogena 

in puhasta, je pripravljena. 

8. Pripravimo si kozarčke, izberemo 

posebne, lahko tudi na pecljih, 

če bodo sladice v kozarčkih del 

slavnostne pojedine. 

9. Na dno vsakega kozarčka 

postavimo jajčni biskvit 

in z njim prekrijemo dno. 

10. S pomočjo žlice biskvit 

namočimo s kavo. 

11. Na izbrano podlago dodamo po 

dve zvrhani žlici kavne kreme. 

12. Sledijo koščki jajčnega biskvita. 

Tokrat z biskvitom 

spodnje kreme ne 

pokrijemo popolnoma. 

13. Biskvit spet namočimo s kavo. 

14. Dodamo še nekaj kavne kreme, 

a tokrat tudi s kremo ne 

prekrijemo spodnje biskvitne 

plasti, zato da so ob pogledu 

v kozarček vidne plasti. 

15. Sama sem 200-mililitrske 

kozarčke napolnila do polovice, 

nikar ne pretiravajte s količino, 

saj bo tako njihov videz 

bolj privlačen. 

16. Po vrhu vsebine kozarčka 

najprej posujemo drobno 

naribane koščke temne 

čokolade. Uporabimo lahko 

tudi različne čokoladne mrvice. 

17. Dodamo čokoladna kavna zrna. 

18. Sladico v kozarčkih postavimo 

v hladilnik vsaj za dve uri, 

preden jo postrežemo. 

19. Na vrh vsake sladice tik pred 

serviranjem dodamo še po eno 

lešnikovo vafelj kroglico. 

20. Sladico, ki ne vsebuje jajc, lahko 

v hladilniku hranimo do 3 dni. 

Prijetno sladkanje! 

Selma Bizjak, kulinarični blog Sladko Slane 

Brbončice www.sladkoslanebrboncice.si 

RECEPT ZA PRIPRAVO: 

Za 6 kozarčkov: 

• biskvit za rolado (poljuben) 

ali ostanki biskvita ali piškoti 

Savoiardi, 

• 1 dl kave, 

• 250 ml smetane za stepanje, 

• 250 g mascarponeja, 

• 2 jž sladkorja v prahu, 

• 2 jž kremnega kavnega likerja 

Za dekoracijo: 

• naribana temna čokolada 

ali čokoladne mrvice, 

• čokoladna kavna zrna, 

• hrustljave lešnikove 

vafelj kroglice 

REŠITVE str. 62-63: 

Rešitev dopolnjevanke: JUTRI BO DANES VČERAJ. 

Rešitev anagrama: ENAJSTMETROVKA. 

Rešitev križanke (vodoravno): skorš, Romul, klet, 

Ilir, Sorbona, improvizator, AJ, Miran Srebrnič, Olib, 

katoda, Eva, Vid, bok, til, bol, IJ, tek, Ind, Ulm, nosan, 

donašalka, animizem, era, linolej, Garbo, groš, bogataš, 

OD, ris, kanape, ivje, dB, žur, orodjar, angel, denar, 

viola, Odesa, sklon, Lacan. Glavno geslo: park miru.

RAZVEDRILO 


62 

NOGOMETNI ANAGRAM 

KAPETAN - MOJSTER ... 

... v vodenju moštva in driblanju 

je dober tudi pri prostih strelih. 

Črke gornjih dveh besed 

(le črke P ne upoštevajte) prenesite v spodnja 

polja, tako da boste prebrali 

še en nogometni pojem. (jp) 

DOPOLNJEVANKA 

K O M P _ _ _ E R 

D I S T _ _ _ U T E R 

D E L _ _ _ J A L E C 

P O _ _ _ R E Č E N K A 

N E O B D A _ _ _ N O S T 

P O K _ _ _ I N A R 

SINNY BOY @SINNYBOY2 

Ne piše, od česa je umrl ... 

Na vsako črtico vpišite pravo črko, 

tako da boste prebrali znane besede. 

Vpisane črke po vrsti prepišite na spodnje črtice, 

kjer boste prebrali zanimivo misel. (jp) 

_ _ _ _ _ _ _ 

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _! 

Dopolnjevanki in sudoku je sestavil Jože Petelin.

76 | 15. DECEMBER 2022 KRIŽANKA 

63 

SHUTTERSTOCK 

DOMOVINA 

ČLOVEK, 

KI IMPRO- 

VIZIRA 

TRENER 

NOGOME- 

TAŠEV 

GORICE 

OTOK 

SEVERO- 

ZAHODNO 

OD ZADRA 

PSIHOLOG 

IN PISA- 

TELJ 

PEČJAK 

IVAN 

JURKOVIČ 

ČLOVEK 

Z VELIKIM 

NOSOM 

VERA, DA 

JE V VSEH 

STVAREH 

DUŠA 

DOMOVINA 

NEKDANJI 

AVSTRIJ- 

SKI 

NOVEC 

ZVER IZ 

DRUŽINE 

MAČK 

DECIBEL 

PREMO- 

ŽENJE, 

IMETJE 

GRD 

ČLOVEK 

TISOČ 

TISOČEV 

TALNA 

OBLOGA 

BAJER 

KORIST 

(STAR.) 

OTOK 

JUŽNO 

OD KRKA 

OTTO 

NICOLAI 

SKOK V 

PROSTOR 

AZIJSKA 

DRŽAVA 

ZAHODNO 

OD IRANA 

PARIŠKA 

UNIVERZA 

HČERIN 

MOŽ 

SESTAVIL 

ANDREJ 

PRAZNIK 

LISTNATO 

DREVO 

Z UŽITNIMI 

PLODOVI 

BAJE- 

SLOVNI 

USTANOVI- 

TELJ RIMA 

DEL 

STAVBE 

POD PRI- 

TLIČJEM 

OTRDELO 

MESTO NA 

TELESU 

KRATEK 

POŽIREK 

PREBIVAL. 

ILIRIKA 

AMERIŠKI 

VESOLJEC 

3 

ZELO 

MAJHNA 

AMERIŠKA 

PTICA 

PRIPRAVA 

ZA OME- 

TANJE 

1 

ANTON 

JANŠA 

APETIT 

STOLP 

ZA ŽITO 

DEL 

TRUPA 

REKA V 

ROMUNIJI 

NASPROT- 

JE ANODE 

DRŽAVA V 

Z. AFRIKI 

PRINA- 

ŠALKA 

ZOBO- 

ZDRAVNIK 

FRANC. 

FILMSKI 

IGRALEC 

(ALAIN) 

TANKA, 

MREŽA- 

STA 

TKANINA 

REKA 

V PAKI- 

STANU 

GR. ČRKA 

5 

PREBI- 

VALEC 

JAPON- 

SKE 

VRSTA 

ZOFE 

ORGAN PRI 

ČEBELAH 

ZABAVA 

(POGOV.) 

NOGOMET- 

NA VRATA 

DOBA 

IGRALKA 

(GRETA) 

RAVNA 

STREHA 

BOGAT 

ČLOVEK 

VRSTA 

POLOSLA 

ZIMSKI 

4 

POJAV 

MANJŠA, 

STRAN- 

SKA 

DOLINA 

IZDELOV. 

ORODJA 

EDVARDA 

(KRAJŠE) 

7 

MESTO 

V ALŽIRIJI 

ADAMOVA 

ŽENA 

BOLEČINA 

MESTO 

NA JUGU 

NEMČIJE 

2 

KIKIRIKI 

PRIDELOV. 

ČEBULE 

OSKAR 

DEV 

VIDA 

JERAJ 

OKORELA 

NAVADA 

8 

ŠTEFANI- 

JA LOGAR 

NEBESA 

POPOTNI- 

PSU 

CA IN PISA- 

PODOBNA 

TELJICA 

ZVER 

KARLIN 

ZASIDRA- 

NA PLA- 

VAJOČA 

OZNAKA 

DEL DVO- 

RANE ZA 

NASTO- 

PAJOČE 

DUHOVNO 

BITJE 

VIOLINI 

PODOBNO 

GLASBILO 

PREGIB 

BESEDE 

PLAČILNO 

SRED- 

STVO 

6 

PRISTA- 

NIŠKO 

MESTO V 

UKRAJINI 

FRANC. 

PSIHO- 

ANALITIK 

(JACQUES) 

GLAVNO GESLO 

1 2 3 4 

5 6 7 8

SLIKOVITO 

64 

Satira 


Trobentač in bobnar 

– Charles Blackman 

V 

majhnem mestu stoji majhna 

hiška. 

V majhni hiški je majhna 

sobica in v majhni sobici se 

igrata majhna otroka. 

Sama. 

Deklica in deček. 

No, vsaj upajmo oziroma upajmo si 

reči, da sta deklica in deček, kajti minili 

so časi, ko smo spol določili po barvah 

copatk: roza za deklice in modre za 

dečke. Včasih si pač dvignil odejico, s 

katero je bilo dete pokrito, in si vedel, s 

kom imaš opravka. Danes pa lahko dete 

naokrog skaklja brez pleničke in binglja, 

kar binglja oziroma nič ne binglja, ti pa 

Charles Blackman, Trobentač in bobnar. 

GREGOR ČUŠIN 

še vedno ne veš, pri čem si, ker dete še ni 

spregovorilo in povedalo, kaj si želi biti. 

In ni problem zgolj v tem, da reče ona, da 

ji binglja ali on, da mu ne – to moji konzervativni 

možgani še nekako dojamejo 

– temveč se dete lahko razglasi za óno 

ali oné ali pa te poonegavi še s čim hujšim 

– in izjavi recimo, da je ob ponedeljkih 

in petkih ona, ob torkih in sredah 

onó, ob četrtkih od desetih dopoldne do 

štirih popoldne on, ostale dneve in ure 

vmes pa da je tudi on/ona/ono, nekje 

vmes ali trans ali sub ali miks ali kaj jaz 

vem kaj in je strašno užaljen/a/o/?, če ne 

uganeš, kako se dotični hip počuti in ga 

nasloviš z gospod ali gospa! 

Ampak sem zašel. 

Čeprav se zelo butasto počutim, ko 

zapišem, da sem jaz zašel, ko se mi ne le 

zdi, temveč sem trdno prepričan, da so 

ne le zašli, ampak globoko zabredli in 

se čisto izgubili oni in one in kdorkoli 

že. Pa spet nisem čisto prepričan, da je 

prav, da sem zapisal »kdorkoli že«, kajti 

morda se kdo počuti tudi kaj in bi potemtakem 

moral zapisati »karkoli že«?! 

Ampak … zašel sem. 

Deklica in deček se igrata v majhni 

sobici v majhni hiški v majhnem mestu. 

Ona si je nadela krono, muči se s 

trobento, piha in trobi, a treba je priznati, 

da to niso prijetni zvoki, prav tako 

WIKIART

76 | 15. DECEMBER 2022 POLITIČNA POEZIJA 

Humor 

65 

kot ni prijetno poslušati bobna, po katerem 

s krepkimi udarci udriha on, ki 

si je nadel neke vrste čako v želji, da bi 

izgledal kot vojak ali policaj. 

Deklica s krono pihne še dvakrat, 

morda trikrat, potem pa reče: 

»Dovolj bo. Vrni mi boben!« 

Deček preneha z bobnanjem, a 

samo za hip, samo toliko, da vpraša: 

»Zakaj?« potem pa spet bobna dalje. 

»Zato, ker sem tako rekla. In zato, 

ker je to moj boben. Jaz sem bobnar. 

Ti si trobentač. Na, vzemi svojo trobento 

in trobi.« 

Deček pa še kar vztraja: »Zakaj?« 

»Poslušaj, Boštjan. Zaradi tebe sem 

se skregala s čisto vsemi v ulici. Vsi so 

hoteli tolči po mojem bobnu: Robert, 

Urška, Branko, Maša, Dominika, Marjan, 

Damir, Robi, Janez in Lojzek! Pa 

nisem nobenemu pustila. Samo tebi. 

Ker je to moj boben in lahko počnem z 

njim, kar hočem.« 

»Pa ni tvoj boben! Mami ti ga je kupila!« 

»Tebi pa oči trobento. Tu jo imaš!« 

Nejevoljen je deček prepustil boben 

deklici in poprijel za trobento. 

»Ta trobenta je čisto ›brezveze‹. 

Trobil sem kot pravi trobentač, pa me 

nobeden ni hotel poslušati in mi niso 

pustili. Ko je pa Ivo žvižgal, so mu pa 

vsi ploskali. Kot da je žvižganje kaj 

posebnega.« 

»Saj! Zato sva se pa skregala z njimi. 

Ker nimajo pojma! Dajva, zaigrajva 

še kaj!« 

In sta igrala. Deklica je bila bobnar, 

deček pa trobentač. 

Tedaj pa se je iz kuhinje oglasila 

mami: 

»Nehajta že! Očija boli glava, ker 

ima visok pritisk in potrebuje mir!« 

Otroka sta prenehal z igranjem. 

Razočarana. In jezna. 

»Očija da boli glava?« je zašepetala 

deklica. 

»Ja,« je tudi deček šepetal. »Saj veš: 

visok pritisk.« 

»Visok pritisk? Če mene vprašaš,« 

je deklica zaključila šepetalsko debato, 

»je vsak pritisk, ki pride od zgoraj, politični 

pritisk!« 

Nato pa je – bum-tresk in ratadadam 

– vrgla boben po tleh. 

JAN VOBNAR MAHNE 

– MAHANJE IN BOBEN 

V žalostnem orkestru policijskem Boben se bo raje sam umaknil, 

nujna je glasbil menjava skrajno, zažgoleli so v orkestru ptiči, 

saj so uporabljali jih vztrajno 

bo odšel na stran in to pri priči, 

v taktu in pa ob udarcu nizkem. se preveč s trobili je zataknil. 

Takšna analiza se pojavi 

Mahnil je le eden, v bran postavil 

kar naenkrat, prvi za odpad je se je bobnu, češ naj vendar vztraja, 

kajpak boben, mu sledi ozadje, vendar boben ve, kako izvaja 

češ s tem se akustika popravi. 

muzika se, kaj o tem bi pravil. 

Je odrabljen spričo mnogih stiskov Bo pomahal boben policiji, 

in objemov, za odpis primeren, šel igrat na drugo prizorišče, 

takt da bo brez njega pravoveren, kjer Nataškin bend po novem išče 

sicer pa nobenih ni pritiskov. 

inštrument, ki bo sledil viziji. 

A orkester bo odslej milina, 

Niso nanj pritiskali nikoli, 

nič več se ne bo glasnó oglašal, 

slišati ubrano je trobila, 

vsak bo inštrument ukaz prenašal, 

je o tem celo spregovorila 

ki se redno bo glasil: Tišina! 

Urša kakor papagajka v šoli. 

PIHALNI ORKESTER VLADE RS 

Fotomontaža CITRUS 

Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si

TAZADNJA 

66 

Humor 


Ponovni izbruh 

povolilnega sindroma 

Že po parlamentarnih volitvah smo poročali o izbruhu povolilnega sindroma (PVS), 

ki je prizadel številne preveč navdušene nad odločanjem o prihodnosti. 

Vendar pa je bil prvi izbruh majhen v primerjavi s tem, ki je izbruhnil sedaj, 

po štirih zaporednih nedeljah odločanja. Naš poročevalec je obiskal kliniko 

za urgentno zdravljenje PVS v Kranju. 

SVIT PODGORNIK 

Klinika »3. krog«, postavljena 

zraven volišča v Kranju, se 

spopada z največjim številom 

obolelih. V okolici Kranja in 

Škofje Loke so bili namreč okraji z 

najvišjo volilno udeležbo na predsedniških 

volitvah, poleg tega pa so bili 

v Kranju prizadeti še z drugim krogom 

županskih volitev. Kako se spopadajo 

s tako velikim bremenom, nam 

je povedal L. Istek, glavni zdravnik 

klinike: »Podobno je vojnemu območju. 

Najprej je treba sortirati paciente 

po vrsti okužbe, potem pa po stopnji 

prizadetosti. Najhuje je na Oddelku 

za stalno razočaranje. Tu so pacienti, 

Fotomontaža CITRUS 

ODDELEK ZA NEODLOČENE 

Ljudje, ki jih zdravijo na oddelku za neodločene, so izčrpali svojo zmožnost presojanja in odločanja, 

kar jim preprečuje tudi najbolj osnovna opravila. 

ki so vedno volili, vendar tudi vedno 

izgubili. Za bolnike je značilna izguba 

vere v demokracijo, kar poskušamo 

sanirati z gledanjem severnokorejskih 

novic. Pri tem je treba biti posebej previden, 

saj lahko prevelika izpostavljenost 

temu zdravljenju sproži zanimanje 

za jedrsko orožje.« 

Z oddelka za stalno razočaranje 

mu sledimo na naslednji oddelek imenovan 

Oddelek za neodločene. Ljudje, 

ki jih zdravijo tukaj, so izčrpali svojo 

zmožnost presojanja in odločanja, kar 

jim preprečuje tudi najbolj osnovna opravila. 

»Za ta oddelek rabimo posebno 

mobilno enoto. Ravno danes so nas klicali 

iz Špara, kjer je moški ure dolgo stal 

pred policami s testeninami, saj se ni 

uspel odločiti. Ljudi moramo vsak dan 

reševati iz nakupovalnih centrov, vrst 

»drive-through«, restavracij z dolgimi 

meniji itd. Najhuje so ogroženi samski 

ljudje, saj jih nihče ne pokliče, ko obstanejo 

pred odprtim hladilnikom. Zato 

smo organizirali obhod po hišah samskih, 

da jih rešimo pred izstradanjem,« 

nam pove vodja oddelka, V. Oli. Prihaja 

pa tudi do nesporazumov: »Ponovno 

bom povedal: prosim, ne prijavljajte 

svojih partneric, če ne vedo kam bi šle 

na kosilo! Že tako smo obremenjeni.« 

Zadnji oddelek klinike je namenjen 

t. i. »zastavicam«. Tu so ljudje, ki se redno 

obračajo po vetru. »Imamo velike 

težave. Prizadeti so po letošnjem letu in 

takih političnih spremembah obsojeni 

na sledenje množici. Tako se recimo ne 

morejo ustaviti pred rdečo lučjo, ki se 

je ravnokar prižgala, saj so pred njimi 

trije avti prečkali križišče. Imamo nekaj 

pacientov, ki so hodili mimo avtobusne 

postaje ravno, ko se je množica vkrcavala 

na avtobus za Kranj ter so ji pač sledili. 

Najbolj nas skrbi, da je kakšen bolnik šel 

mimo letališča. Podobne psihološke težave 

smo že prej beležili pri profesionalnih 

politikih. Obstaja tudi nevarnost, saj 

se pojavljajo ljudje, ki to izkoriščajo. Tem 

v strokovnem žargonu psihoterapevti 

pravimo ›lobisti‹,« nam pove psihoterapevt 

B. Ožebolje. 

Pri Tazadnji izrekamo sožalje vsem 

prizadetim ter prosimo, da pazite na 

svoje sorodnike, ki so preveč vpeti v 

volilno dogajanje. Upamo, da bodo 

naslednja leta obložena s čim manj 

referendumi ter nam bo skupaj uspelo 

ohraniti mentalno zdravje.

POŠLJI SMS S KLJUCNO BESEDO POMAGAM5 NA 1919 

AT Marketing, Vrvarska pot 3, Ribnica

Domovina 76: Bobnarjeva razbobnala resnico o vladi (predogled)

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?