Domovina 85: Stanovanjski centralizem: Za koga gradi Levica? (Predogled)
Kritiki vlade ocenjujejo, da bo pritisk in povpraševanje po stanovanjih v Ljubljani s centralizacijo države samo še naraščal, prednostno zagotoviti nove bivanjske prostore v prestolnici pa je glavni cilj stranke Levica, saj je tam locirano trdno jedro njene volilne baze.
Kritiki vlade ocenjujejo, da bo pritisk in povpraševanje po stanovanjih v Ljubljani s centralizacijo države samo še naraščal, prednostno zagotoviti nove bivanjske prostore v prestolnici pa je glavni cilj stranke Levica, saj je tam locirano trdno jedro njene volilne baze.
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Simoniti:<br />
»Nekoliko<br />
zanemarjene<br />
osebe«<br />
Cigler Kralj:<br />
Bunker<br />
ne prinese<br />
zmage<br />
<strong>Za</strong>kaj<br />
pornografija<br />
učinkuje<br />
kot droga<br />
Poštnina plačana pri pošti<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
<strong>Stanovanjski</strong> <strong>centralizem</strong>:<br />
<strong>Za</strong> <strong>koga</strong> <strong>gradi</strong> <strong>Levica</strong>?<br />
<strong>85</strong><br />
3,60 €<br />
16. 2. 2023
Se vam zdi, da s svojim otrokom preživite dovolj kakovostnega časa?<br />
PRIDRUŽITA SE NAM NA ENI OD NAŠIH DELAVNIC<br />
Skrivnostna lepotica<br />
Delavnica za starejša dekleta<br />
(12 do 15 let) in njihove mame<br />
3. marec 2023<br />
ob 17:30 v Ljubljani<br />
VEČ INFORMACIJ<br />
IN PRIJAVA<br />
Čudovita princesa<br />
Delavnica za mlajša dekleta<br />
(9 do 12 let) in njihove mame<br />
31. marec 2023<br />
ob 17:30 v Ljubljani<br />
VEČ INFORMACIJ<br />
IN PRIJAVA<br />
Divji bojevnik<br />
Delavnica za fante<br />
(12 do 15 let) in njihove očete<br />
14. april 2023<br />
ob 17:30 v Ljubljani<br />
VEČ INFORMACIJ<br />
IN PRIJAVA<br />
T: 064 135 136<br />
E: info@iskreni.net https://www.iskreni.net/programi
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
MOJA BESEDA<br />
3<br />
Centralizem je v resnici egoizem<br />
Piše: TINO MAMIĆ,<br />
odgovorni urednik<br />
tednika <strong>Domovina</strong><br />
ZSlovenija je ponovno postala nekaj posebnega,<br />
edinstvenega. Slovenščina je<br />
praktično edini jezik na svetu z dvojino,<br />
imamo edinega miniaturnega zmaja na<br />
svetu (človeško ribico), imamo najstarejše kolo<br />
na svetu, najstarejšo piščal, edini imamo himno,<br />
v kateri sebe ne omenjamo. Nova unikatnost v<br />
svetovnem merilu je, da smo prva država na svetu,<br />
v katerim ima predsednik vlade – uradno ljubico.<br />
Je namreč poročen, v svojih nastopih poudarja<br />
pomen družine, obenem pa se je na državni<br />
proslavi pred kamere postavil pod roko z nekdanjo<br />
starleto Tino Gaber. To je njegova »nova<br />
partnerica«, kot trdi državna Slovenska tiskovna<br />
agencija. Ker pa mnogoženstvo, ne zakonsko in<br />
ne izvenzakonsko, v naši državi ni dovoljeno, je<br />
potemtakem 36-letna predsednikova spremljevalka<br />
Tina Gaber – uradna ljubica.<br />
Edinstvenost Goloba pa se tu ne konča.<br />
Edinstvena je tudi njegova politično precej neizkušena<br />
ekipa z vrsto ministrov brez primerne<br />
izobrazbe. Najbolj edinstveno pa je ministrstvo<br />
za solidarno prihodnost, ki ga tudi ne poznajo v<br />
nobeni drugi državi planeta Zemlja. Nič čudnega,<br />
da je edinstvena tudi politika solidarnofuturističnega<br />
ministra. V življenju doslej še ni počel<br />
nič drugega razen dela v organizacijah LGBT, ki<br />
so uradno nevladne, se pa financirajo iz vladnega<br />
denarja. Ta strokovnjak je na podlagi obljube o<br />
gradnji 30.000 novih stanovanj izdelal načrt, da<br />
bo država do leta 2026 z<strong>gradi</strong>la 3000 novih stanovanj.<br />
To je 27.000 stanovanj manj.<br />
Prelomljene obljube brez posledic pa niti niso<br />
tako slaba novica. Slaba novica je, da bo vlada za<br />
neznano ali nizko število stanovanj porabila veliko<br />
denarja. Davkoplačevalskega. Našega. Nedvomno<br />
tudi z višjimi davki.<br />
Nova socialna stanovanja v Ljubljani pa bod<br />
vladniki razdelili med svoje. Mladih družin z več<br />
otroki med temi ne bo veliko. Če smo natančnejši<br />
– mladih družin, ki hodijo k maši. Take družine<br />
že dandanes ne dobijo<br />
veliko socialnih stanovanj<br />
v Ljubljani. So si pa za to<br />
tudi sami krivi, bodo rekli<br />
zlobneži, saj se mladi izobraženi<br />
Slovenci srednjega<br />
sloja že danes zelo neradi<br />
obračajo na državo, da bi<br />
jim pomagala. Raje stisnejo<br />
zobe, se odpovejo dopustom<br />
na morju in par let<br />
s pomočjo staršev preživijo<br />
med opeko in cementom,<br />
Centralizem, ki je<br />
sokriv za to, da so hiše<br />
v Ljubljani še enkrat<br />
dražje kot v Trstu, se bo<br />
s to vlado še utrdil.<br />
da pridejo do svoje strehe nad glavo..<br />
Tudi poslej bo tako. Centralizem je sokriv za<br />
to, da so hiše v Ljubljani še enkrat dražje kot v<br />
Trstu, se bo s to vlado namreč samo še utrdil.<br />
Najmočnejša volilna baza aktualne vlade je namreč<br />
Ljubljana. Pa tudi sicer: centralist se pač<br />
ne more boriti proti centralizmu. Ne more niti<br />
razumeti ljudi, ki živijo daleč stran od njenega<br />
presvitlega veličanstva, bele Ljubljane. Siti lačnega<br />
pač ne razume.<br />
Slovenski <strong>centralizem</strong> v resnici ni nastal zaradi<br />
Ljubljančanov. Ali zaradi nasprotja med Mariborčani<br />
in Ljubljančani. Nastal je zaradi ljudi,<br />
ki živijo v Ljubljani, čeprav so se lahko rodili drugod.<br />
Mnogi tako imenovani Ljubljančani, denimo,<br />
v govoru še vedno uporabljajo goriški in rovtarski<br />
G ali hrvaški in balkanski L; mnogi pa še<br />
slovensko dobro ne znajo. Slovenski <strong>centralizem</strong><br />
je nastal zaradi sebičnosti, ne zaradi regionalne<br />
pripadnosti. Ko Štajerci ali Istrani bentijo nad<br />
tako imenovanimi Ljubljančani, to počno zaradi<br />
centralizma in bahavosti, ki ga zganja ljubljanska,<br />
tako imenovana ljubljanska, elita.<br />
Tako imenovanih Ljubljančanov ne briga niti,<br />
kaj se dogaja onkraj ljubljanske obvoznice, kaj<br />
šele, da bi se zanimali, zakaj vlak od Kopra do Postojne<br />
porabi dve uri. <strong>Za</strong>starelost železniških prog<br />
in ukinjene avtobusne povezave na slovenskem<br />
podeželju onemogočajo, da bi se ljudje vozili v<br />
službo tudi iz oddaljenejših krajev. Aktualna vlada<br />
si v slogu svojih predhodnikov iz leta 1954 očitno<br />
želi, da bi se vsi prebivalci vasi preselili v mesta,<br />
kjer bodo bolj pod kontrolo in bolj pokorni.<br />
Ljudje so to spregledali. <strong>Za</strong>to se je na prvem<br />
shodu upokojencev zbralo<br />
več ljudi kot na kateremkoli<br />
protestu ljubljanskih<br />
petkovih kolesarjev. In zdi<br />
se, da bo glas ljudi, ki živijo<br />
izven kroga ljubljanske<br />
obvoznice, v prihodnosti<br />
še bučnejši.
Poštnina plačana pri pošti<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
VSEBINA<br />
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
4<br />
Simoniti:<br />
»Nekoliko<br />
zanemarjene<br />
osebe«<br />
Cigler Kralj:<br />
Bunker<br />
ne prinese<br />
zmage<br />
<strong>Za</strong>kaj<br />
pornografija<br />
učinkuje<br />
kot droga<br />
Moja beseda<br />
3 Tino Mamić:<br />
Centralizem je v resnici egoizem<br />
Svet<br />
38 Nikaragovskega škofa Álvareza zaradi<br />
kritike oblasti obsodili na 26 let zapora<br />
<strong>85</strong><br />
3,60 €<br />
16. 2. 2023<br />
<strong>Stanovanjski</strong> <strong>centralizem</strong>:<br />
<strong>Za</strong> <strong>koga</strong> <strong>gradi</strong> <strong>Levica</strong>?<br />
TEDNIK DOMOVINA<br />
ŠT. <strong>85</strong>, LETNIK 3, 16. februar 2023<br />
ISSN številka: 2784-4838<br />
Cena posameznega izvoda: 3,60 evra<br />
Uredništvo:<br />
CESTA V LOG 11,<br />
1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />
E: tednik@domovina.je<br />
T: 059 020 000<br />
Odgovorni urednik tednika:<br />
TINO MAMIĆ (tino@domovina.je)<br />
Izvršni urednik tednika:<br />
KLEMEN BAN<br />
Odgovorni urednik portala <strong>Domovina</strong>.je:<br />
ROK ČAKŠ<br />
Odgovorna urednica portala Iskreni.net:<br />
ANDREJA BARAT<br />
Uredniški odbor:<br />
ALEKS BIRSA JOGAN,<br />
LUKA SVETINA, URBAN ŠIFRAR<br />
Tehnično in foto uredništvo:<br />
TOMO STRLE<br />
Prelom in tisk:<br />
CITRUS D.O.O.<br />
Naklada: 7700 izvodov<br />
Avtor naslovnice:<br />
BORIS OBLAK<br />
Naročnine:<br />
E: narocnine@domovina.je<br />
T: 059 020 001<br />
Izdaja:<br />
DOMOVINA D.O.O., CESTA V LOG 11,<br />
1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />
E: tednik@domovina.je<br />
Direktor:<br />
IGOR VOVK<br />
www.domovina.je<br />
@<strong>Domovina</strong>_je<br />
@domovinaJE<br />
Tednik izhaja ob četrtkih v slovenščini.<br />
6 Med(ijski) sosedi<br />
8 Pregled tedna<br />
10 Čivkarija<br />
Požareport<br />
26 Bojan Požar:<br />
<strong>Za</strong>radi prenosa vdora Svetlane<br />
Makarovič posebna preiskava na RTV<br />
Kolumna<br />
33 Martin Nahtigal: Ali ima (katoliški)<br />
novinar, ki ne dela v katoliškem<br />
mediju, tudi zavetnika<br />
Aktualno<br />
34 Poklukar izbran za ministra,<br />
ker je najboljši „čistilec“<br />
Casnik.si<br />
36 Jakob Primožič:<br />
Na Evrosong pošiljamo<br />
himno generacije<br />
Intervju<br />
20 Jožef Muhovič in Vasko Simoniti:<br />
„Na odru so bile tri zanemarjene osebe<br />
in ena je nekaj povedala, česar se nihče<br />
več ne spomni“<br />
Aktualno<br />
42 Peter Merše:<br />
Ne verjemite Golobovim obljubam:<br />
humanitarci brez poldrugega milijona<br />
Kolumna<br />
46 Rajko Podgoršek:<br />
Ob našem neresnem odnosu<br />
do koroških sonarodnjakov<br />
se izpadu avstrijskih Svobodnjakov<br />
ni treba čuditi<br />
Šport<br />
48 Tomaž Kavčič:<br />
Američani Čeferinu na svoj način<br />
dokazali, da je finančni fair play mrtev<br />
Svobodno gospodarstvo<br />
50 Jani Lovšin:<br />
Slovenija po koruptivnosti pristala<br />
precej pod zahodnimi državami<br />
Beremo, gledamo, poslušamo<br />
52 Priporočila<br />
Duhovnost<br />
53 Andraž Arko: Skladnost pripovedi<br />
Intervju<br />
28 Janez Cigler Kralj, vodja poslancev NSI:<br />
Moč opozicije ni samo v ostrini<br />
in brutalnem kazanju moči
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
VSEBINA<br />
5<br />
Tema tedna<br />
12 Luka Svetina:<br />
Komu z vašim<br />
denarjem<br />
<strong>Levica</strong> v<br />
resnici <strong>gradi</strong><br />
stanovanja<br />
18 Teo Petrovič<br />
Presetnik:<br />
V Ljubljani<br />
se najbolj<br />
splača kupiti<br />
stanovanje<br />
s – starko<br />
Družina in odnosi<br />
54 Tadeja <strong>Za</strong>bret:<br />
Kaj podariti ob obisku<br />
po rojstvu novorojenčka?<br />
Medgeneracijsko sožitje<br />
56 Mojca Belcl Magdič: Osem poudarkov,<br />
ki jih je dobro vedeti, če živite v isti hiši<br />
s tastom in taščo<br />
Sladko-slane brbončice<br />
60 Selma Bizjak: Istrski fuži s špinačo v<br />
omaki iz brieja in orehov<br />
62 Razvedrilo<br />
Slikovito — satira<br />
64 Gregor Čušin:<br />
Izložbeni zajec – Michael Sowa<br />
Politična poezija — humor<br />
65 Martin Krpan z Vrha<br />
Tazadnja — humor<br />
66 Svit Podgornik:<br />
Jaša Jenull odpira<br />
agencijo za spremstvo<br />
Kolumna<br />
40 Andreja Barat: Tanja Fajon, sodobne<br />
ženske ne potrebujejo osvoboditve<br />
od štedilnika, temveč osvoboditev,<br />
da bodo lahko za štedilnikom<br />
Svet<br />
44 Gabriel Kavčič:<br />
Evropski otoček vse manjši, prapor<br />
katolištva vse bolj prevzema Afrika<br />
Pornografija<br />
58 Miha Novak: Pornografija<br />
je brezplačna droga, ki jo drago<br />
plačamo z izkrivljeno samopodobo<br />
in s težavami v odnosih
MED(IJSKI) SOSEDI<br />
6<br />
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
KATOLIŠKI PEDAGOGI<br />
O LGBT V ŠOLAH<br />
Na spletnem portalu Slovenski šolar<br />
so objavili sporočilo za javnost Društva<br />
katoliških pedagogov Slovenije (DKPS),<br />
ki se je odzvalo na odločitev Ustavnega<br />
sodišča, ki je pomenila, da je po več kot 30<br />
letih prizadevanj ob koncu januarja stopil<br />
v veljavo družinski zakonik, ki razširja definicijo<br />
zakonske zveze ter zunajzakonske<br />
skupnosti tudi na istospolne partnerje.<br />
»Zeleno luč za možnosti niso dobili le<br />
istospolni partnerji. Dobile so jih tudi<br />
organizacije, ki bodo skrbele za tako<br />
imenovano izobraževanje oziroma za popularizacijo<br />
LGBTQIA+ ideologije v vrtcih in<br />
v šolah. Učbenik Ljubezen je ljubezen že<br />
vrsto let čaka na možnost vstopa v šole.<br />
LGBTQIA+ aktivisti imajo pripravljena<br />
učna <strong>gradi</strong>va o spolnosti, ki si jih lahko<br />
ogledamo na spletnih straneh LEGEBITRE<br />
in Mirovnega instituta, ki sta najaktivnejši<br />
tovrstni organizaciji pri nas,« pišejo pri<br />
DKPS v sporočilu za javnost in nadaljujejo,<br />
»da bodo vsebine, ki so pripravljene na<br />
vstop v vrtce in šole, med mlade vnašale<br />
predvsem dvom v lastno identiteto. Če<br />
človeka pripravimo do tega, da dvomi o<br />
svoji spolni identiteti, ga lahko pripravimo<br />
do česarkoli. Bojimo se, da je to eden od<br />
ključnih ciljev širjenja te ideologije. Čeprav<br />
je v nasprotju s temeljnimi biološkimi<br />
zakonitostmi, se izvajalcem projektov<br />
odpirajo vrata vrtcev in šol«.<br />
V DKPS pričakujejo, da se bodo na aktivnosti<br />
organizacij LGBTQIA+ glasno odzvali<br />
razvojni psihologi in pojasnili, kako<br />
te vsebine vplivajo na razvoj otrokove<br />
osebnosti kot celote: fizične, psihične in<br />
duhovne. <strong>Za</strong> vstop katerekoli organizacije<br />
s kakršnokoli ideološko vsebino v šole<br />
bi morala šola pridobiti soglasje staršev.<br />
Pričakujejo tudi, da se bodo ravnatelji,<br />
učitelji in vzgojitelji tega načela držali in<br />
starše resnično vprašali, ali dovolijo, da se<br />
njihove otroke izpostavlja tovrstni, čeprav<br />
spretno prikriti, ideologiji. Sicer so šole v<br />
prekršku, zaključujejo.<br />
DIREKTOR NIJZ OD ZAPO-<br />
SLENIH ŽELI OVADUŠTVO<br />
»Vodstvo Nacionalnega inštituta za javno<br />
zdravje (NIJZ), ki ga vodi funkcionar<br />
stranke Socialnih demokratov Branko<br />
Gabrovec, nas je zaposlene na NIJZ pred<br />
dnevi obvestilo, da so vzpostavili portal<br />
Žvižgač, namenjen vsem zaposlenim,<br />
naj tajno prijavljajo in tajno ovajajo svoje<br />
sodelavce,« piše v svoji kolumni za spletni<br />
Portalplus nekdanji šef NIJZ, dr. Milan<br />
Krek. »Ovaduštvo nikakor ni in ne more<br />
biti vrednota Socialnih demokratov, razen<br />
če je prišlo v zadnjem času do velikih<br />
sprememb v tej stranki. Seveda tajno<br />
ovajanje sodelavcev tudi ne more biti<br />
vrednota zaposlenih na NIJZ, ker je proti<br />
kodeksom etike zdravstvenih delavcev,<br />
zdravnikov. V zdravstvenih ustanovah<br />
veljajo kodeksi etike, ki so dovolj visoka<br />
zaščita pred tovrstnimi dejanji, zaradi katerih<br />
direktor uvaja tajno ovajanje zaposlenih<br />
s strani zaposlenih, le uporabiti jih je<br />
potrebno,« komentira Krek.<br />
Krek pravi, da se je v dolgih letih, ko<br />
je bil vključen v delo v javnem zdravju<br />
in zdravstvu, moral srečati z veliko<br />
sprejemljivimi pa tudi nesprejemljivimi<br />
idejami, še posebej, ker se je njegova<br />
karierna pot sprehajala od zdravnika,<br />
direktorja vladnega urada in direktorja<br />
ZZV do NIJZ. »Ob tem pa sem predvsem<br />
ostajal vedno samo zdravnik, zvest<br />
Hipokratovi zaprisegi, kar ni vedno lahko.<br />
V poslovnem svetu velja, da je vsaka<br />
ideja lahko pomembna, dragocena, zato<br />
nobene ne smeš takoj zavreči. Tako sem<br />
vajen že vsakršnih idej in dejanj vodstvenih<br />
kadrov v zdravstvu – vse do resornega<br />
ministra in do predsednika vlade.<br />
Brez idej ni napredka,« je sarkastičen<br />
Krek, ki pravi, da ga je ideja Grabrovca<br />
zelo negativno presenetila. »Spomnil<br />
sem se na šalo o slovenskem bazenu v<br />
peklu, kjer ni postavljenega stražarja, da<br />
bi določal, kdaj se morajo Slovenci potopiti,<br />
ker Slovenci tako ali tako kar drug<br />
drugega nenehoma potapljajo.«<br />
KAKO BODO OZNAČENI<br />
IZDELKI IZ ČRIČKOV<br />
Januarja je širom Evropske unije v veljavo<br />
stopila zadnja, četrta uredba, ki dovoljuje<br />
prodajo prehranskih izdelkov, pridobljenih<br />
iz različnih insektov. Slovenec poroča, da<br />
se na trgovinskih policah držav članic lahko<br />
prodajajo delno razmaščeni prah hišnega<br />
črička, zamrznjene, zmlete ali posušene<br />
ličinke malega mokarja, posušene ali<br />
zamrznjene kobilice selivke in pa posušen<br />
rumeni mokar. To pa bi lahko bil precejšen<br />
šok za kulturo, kjer se recepti za tradicionalne<br />
jedi žuželkam na daleč izogibajo.<br />
Evropska zakonodaja, ki opredeljuje<br />
postavljanje insektov na trgovinske police,<br />
natančno določa tudi pravila, po katerih<br />
morajo biti izdelki označeni. Vsaj za zdaj<br />
pa kaže, da so te označbe potrebne samo<br />
pri seznamu sestavin, kar pomeni, da<br />
morajo potrošniki vsak izdelek obrniti<br />
in prebrati »drobni tisk«, če jih zanima<br />
morebitna povezava z insekti. Pri živilih,<br />
ki vsebujejo delno razmaščeni prah<br />
hišnega črička, mora biti zapisana latinska<br />
oznaka, torej Acheta domesticus ter ime v<br />
danem jeziku, na koncu pa še zapis »delno<br />
razmaščeni prah«. Poleg tega morajo<br />
živila nositi izjavo, da lahko ta sestavina<br />
povzroči alergijske reakcije pri potrošnikih<br />
z znanimi alergijami na rake, mehkužce in<br />
izdelke iz njih ter na pršice. Ta izjava mora<br />
biti v neposredni bližini seznama sestavin,<br />
je zapisano v zakonskem aktu.<br />
Ob tem je vredno dodati, da je zakonsko<br />
določena tudi največja možna količina prahu<br />
iz čričkov na 100 gramov v določenem živilu.<br />
V primeru večzrnatega kruha in žemljic<br />
ter krekerjev in grisinov je to lahko 2 grama,<br />
v primeru suhih izdelkov na osnovi testenin<br />
pa samo 0,25 grama. Največ 5 gramov<br />
praha je lahko v prigrizkih, razen čipsa, ter<br />
v mesnih alternativah. V kolikor gre za cele<br />
žuželke, bi morali biti ti izdelki označeni s<br />
splošnim imenom v danem jeziku ter latinskim<br />
poimenovanjem. V primeru mletih<br />
žuželk bi bilo potrebno označbi dodati še<br />
vsaj besedo »prah«, v primeru izvlečkov<br />
maščobe žuželk pa besedo »olje«.
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023 FOTO TEDNA<br />
7<br />
Herojski slovenski<br />
reševalni psi v Turčiji<br />
Sedem slovenskih reševalcev<br />
in njihovih reševalnih psov je<br />
prejšnji teden od torka do nedelje<br />
v turški Antiohiji pomagalo<br />
izpod ruševin po hudem<br />
potresu reševati preživele. Psi<br />
imajo izjemno močan občutek<br />
za človeški vonj, zato praktično<br />
ni bilo ruševine, pod katero ne<br />
bi zaznali znakov življenja. Ob<br />
tem si je pet od sedmih slovenskih<br />
psov na ostrem terenu<br />
porezalo tačke, nekateri so bili<br />
tudi šivani, v nedeljo pa so se<br />
z vladnim falconom vsi srečno<br />
vrnili domov.<br />
Uprava za zaščito in reševanje
PREGLED TEDNA<br />
8<br />
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
Ivo Žajdela/DRUŽINA<br />
Dr. Jože Možina je leta 2019 izdal<br />
odmevno monografijo Slovenski razkol,<br />
ki opisuje nečednosti partizanov na Slovenskem.<br />
NAGRADA ZA KNJIGO<br />
»SLOVENSKI RAZKOL«<br />
Slovensko zgodovinsko društvo za novejšo<br />
in sodobno zgodovino je prvič podelilo<br />
nagrado za znanstveno delo s področja<br />
zgodovinopisja »Historia moderna viva«, ki<br />
jo bo v prihodnje podeljevalo vsaka štiri leta.<br />
Nagrada je namenjena enemu oziroma več<br />
avtorjem za izvirno znanstveno monografsko<br />
delo s področja novejše in sodobne<br />
zgodovine, ki je pomembno za slovensko<br />
zgodovinopisje in je bilo izdano v obdobju<br />
zadnjih štirih koledarskih let pred letom<br />
podelitve nagrade. Nagrado je prejel novinar<br />
in voditelj Televizije Slovenija dr. Jože Možina<br />
za monografijo »Slovenski razkol« (2019).<br />
624 strani obsegajoča knjiga dr. Jožeta<br />
Možine (54) natančno sledi procesu<br />
zapletanja slovenske zgodovine skozi<br />
prvo polovico druge svetovne vojne.<br />
Bistvena odlika Možinovega prispevka je<br />
osredotočanje na vojno dogajanje, kot<br />
ga je – predvsem v Ljubljanski pokrajini –<br />
doživljalo običajno civilno prebivalstvo.<br />
Avtor na podlagi arhivskega <strong>gradi</strong>va na<br />
primeru posameznih krajev in ljudi nazorno<br />
prikaže, kako se je na podeželju začetna<br />
naklonjenost do partizanov začela krhati.<br />
Najprej je izvajanje manjših partizanskih<br />
akcij močno spremenilo odnos okupatorja<br />
do prebivalstva, tako da je njegov strožji<br />
režim oteževal življenje in gospodarsko<br />
aktivnost. Še hujši udarec pa so pomenili<br />
partizanski umori in partizanski napadi<br />
ter s tem povečana represija okupatorja<br />
nad civilnim prebivalstvom. In tu se je<br />
zlasti postavilo vprašanje o smiselnosti in<br />
upravičenosti izpostavljanja civilnih oseb<br />
okupatorjevemu nasilju.<br />
NOV PROTEST<br />
OB KANALU C0<br />
Kanal C0, ki ga <strong>gradi</strong>jo na območju Kleč<br />
v Ljubljani, bo omogočil priklop več tisoč<br />
prebivalcev na kanalizacijsko omrežje,<br />
toda fekalije in odpadna voda bodo tekle<br />
čez območje s podtalnico, od koder Ljubljančani<br />
dobivajo pitno vodo. Ljubljanski<br />
župan Zoran Janković (70) ga <strong>gradi</strong> kljub<br />
nasprotovanju lastnikov zemljišč, okoljevarstvenikov<br />
in dela politike. O tem, da<br />
nasprotnikom pritrjujejo tudi nova dejstva,<br />
smo pisali že v prispevku Nova dejstva<br />
pritrjujejo nasprotnikom Jankovićeve<br />
gradnje kanalizacije čez največji rezervoar<br />
pitne vode v državi.<br />
Nekateri lokalni prebivalci so se spet<br />
zbrali na protestu, kjer so želeli preprečiti<br />
zakoličenje nove trase kanala. S svojo<br />
mehanizacijo so podizvajalcu tudi fizično<br />
preprečili možnost, da bi z deli nadaljeval.<br />
Zgrajena nista samo še dobra dva kilometra<br />
kanalizacijske cevi.<br />
TWITTER<br />
Kanal C0 je zgrajen že v več kot 90 odstotkih, kljub pomanjkljivim papirjem.<br />
Lastniki zemljišč zato bijejo boj proti Jankoviću na lastne roke.<br />
Borut Živulović/BOBO<br />
Pavle Rupar je napovedal ustanovitev<br />
Inštituta 1. oktober, ko obeležujemo svetovni dan<br />
starejših. Naslednji protest bodo organizirali<br />
1. marca na Trgu Republike.<br />
INŠTITUT 8. MAREC GRE<br />
V BOJ ZA UPOKOJENCE<br />
Naslednja kampanja Inštituta 8. marec<br />
bo očitno osredotočena na upokojence.<br />
Sprožili bodo kampanjo Tu sem, katere<br />
namen naj bi bil zbrati pričevanja upokojenk<br />
in upokojencev. Tako bi iz prve<br />
roke izvedeli, kako upokojenci živijo in<br />
kakšni so problemi, s katerimi se srečujejo.<br />
V sklopu kampanje bodo v Inštitutu<br />
organizirali branja pričevanj upokojencev<br />
in se sestali z organizacijami, ki se več<br />
let ukvarjajo prav z razmerami, v katerih
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
PREGLED TEDNA<br />
9<br />
živijo najstarejši, nato pa naj bi oblikovali<br />
predloge sistemskih sprememb.<br />
Poznavalci ocenjujejo, da je v ozadju<br />
želja vlade, da bi jim naklonjeni inštitut<br />
priskočil na pomoč pri obvladanju upokojencev,<br />
ki so se 1. februarja v velikem<br />
številu, bilo jih je več kot 20 tisoč, zbrali<br />
pred Državnim zborom na pobudo nekdanjega<br />
tržiškega župana in člana SDS<br />
Pavleta Ruparja (62). Ta sicer za 1. marec<br />
napoveduje nov protest, ker ni odziva s<br />
strani vladnih predstavnikov na njihove<br />
zahteve, napovedal je tudi ustanovitev novega<br />
inštituta, ki se bo imenoval 1. oktober<br />
– po svetovnem dnevu starejših.<br />
IZ SDS IZSTOPILO OKOLI<br />
30 ČLANOV STRANKE<br />
Vodstvo občinskega odbora stranke SDS<br />
Duplek je pred dnevi na svojem Facebooku<br />
objavilo črno-belo fotografijo članov in<br />
zapisalo, da »gre za konec naše skupne<br />
poti«. Razlog: v SDS so razrešili vodstvo<br />
občinskega odbora na čelu s predsednikom<br />
Markom Remsom in podpredsednico<br />
Natalijo Pečar.<br />
Iz stranke SDS so sporočili, da je bilo vodstvo<br />
občinskega odbora razrešeno zaradi<br />
izjemno slabega rezultata na jesenskih<br />
lokalnih volitvah. Razrešeni predsednik<br />
OO SDS Duplek Marko Rems meni, da so<br />
v občinskem odboru lojalno služili stranki,<br />
opravljali marsikatero prostovoljno delo,<br />
zato se mu zdi, da je tak način razrešitve<br />
neprimeren. Poudaril je, da se tako z ljudmi<br />
ne dela in da gre za zelo nedemokratično<br />
potezo vodstva stranke SDS, saj se na<br />
razrešitev ne morejo niti pritožiti oziroma<br />
vložiti ugovora, ob tem pa jim v SDS niso<br />
navedli razlogov za razrešitev.<br />
EVROPSKA KOMISIJA SPO-<br />
ROČA, DA RECESIJE NE BO<br />
Evropska komisija je nekoliko popravila<br />
svoje gospodarske napovedi navzgor in za<br />
leto 2023 napoveduje skoraj enoodstotno<br />
rast v bloku. Inflacija naj bi se upočasnila,<br />
a ostala visoka. Izvršna veja oblasti EU je<br />
objavila popravljene gospodarske napovedi,<br />
v katerih je zapisano, da se bo blok le<br />
za las izognil tehnični recesiji in da je že<br />
presegel svoj vrh inflacije. Toda opozorili<br />
so, da bodo potrošniki še naprej čutili<br />
zmanjšanje kupne moči, saj inflacija ostaja<br />
nad petimi odstotki.<br />
Rast za leto 2023 naj bi dosegla 0,8 odstotka<br />
za 20 držav v evroobmočju in 0,9<br />
odstotka za 27-članski blok kot celoto,<br />
je sporočila Komisija. Dobra novica za<br />
Slovenijo je izboljšanje napovedi za nemško<br />
gospodarstvo, ki se bo morda letos izognilo<br />
recesiji. Jeseni je Bruselj Nemčiji napovedoval<br />
0,6-odstotno krčenje, zdaj 0,2-odstotno<br />
rast. Sloveniji pa Bruselj napoveduje<br />
enoodstotno rast, kar je 0,2 odstotne<br />
točke več kot jeseni. Prihodnje leto naj bi<br />
se rast okrepila na dva odstotka, kar je nad<br />
evrskim povprečjem (1,5 odstotka).<br />
NA PORTUGALSKEM ZLO-<br />
RABILI NA TISOČE OTROK<br />
Člani portugalske Katoliške cerkve so v<br />
zadnjih 70 letih spolno zlorabili najmanj<br />
4.815 otrok, je v končnem poročilu zapisala<br />
komisija, ki preiskuje to vprašanje. Portugalska<br />
preiskava, ki jo je naročila Cerkev<br />
v trdno katoliški državi, je namreč objavila<br />
rezultate svoje preiskave po zaslišanju več<br />
kot 500 žrtev. Po ugotovitvah neodvisnega<br />
odbora za preučevanje zlorabe otrok v<br />
portugalski Katoliški cerkvi je bilo ugotovljeno,<br />
da je večina storilcev duhovnikov,<br />
zlorabe pa so se dogajale v katoliških<br />
šolah, duhovniških domovih, spovednicah<br />
in na drugih lokacijah.<br />
Poročilo ugotavlja, da je večina žrtev<br />
dečkov, komaj starejših od 11 let. Najmlajša<br />
žrtev naj bi bil dveletni otrok. Pozvalo<br />
je k odločnemu ukrepanju pravosodja in<br />
zahtevalo psihološko oskrbo žrtev ter prekinitev<br />
zastaranja po 30 letih. Portugalski<br />
škofje naj bi o poročilu komisije razpravljali<br />
prihodnji mesec. Katoliška cerkev, ki je<br />
financirala delo komisije, je pred tem sporočila,<br />
da je pripravljena sprejeti ustrezne<br />
ukrepe. Papež Frančišek naj bi avgusta<br />
obiskal Lizbono, kjer naj bi se srečal z<br />
nekaterimi domnevnimi žrtvami.<br />
KAJ SO NAŠLI<br />
V SESTRELJENIH<br />
BALONIH<br />
Ameriška mornarica je na domnevnem<br />
kitajskem vohunskem balonu, ki so ga<br />
ZDA na začetku meseca sestrelile nad<br />
Atlantskim oceanom, našla pomembne<br />
dele, med njimi senzor in dele elektronike,<br />
je sporočila ameriška vojska. Po poročanju<br />
tuje tiskovne agencije Reuters je imel sestreljeni<br />
balon več anten in je verjetno lahko<br />
zbiral in lociral komunikacijo. Po poročanju<br />
ameriške televizije CBS je bila antenska<br />
naprava visoka približno deset metrov.<br />
Spomnimo se: ameriška vojska je kitajski<br />
balon sestrelila 4. februarja nad Atlantskim<br />
oceanom ob obali zvezne države<br />
Južna Karolina, zdaj pa skušajo pridobiti<br />
njegove ostanke za analizo. Kitajski balon<br />
je v ameriški zračni prostor vstopil konec<br />
januarja in nato prečkal velik del ZDA od<br />
severozahoda proti jugovzhodu. Na svoji<br />
poti je preletel več občutljivih vojaških objektov.<br />
Ameriška vlada je Kitajsko obtožila,<br />
da je balon del flote nadzornih balonov,<br />
s katerimi je Peking vohunil v več kot 40<br />
državah na petih celinah. Kitajska obtožbe<br />
zavrača in vztraja, da je bilo to civilno<br />
zračno plovilo za opazovanje vremena. <br />
Američani so sestrelili več kitajskih vohunskih balonov, ki so se pojavljali nad Srednjo in Severno Ameriko.<br />
PROFIMEDIA
ČIVKARIJA<br />
10<br />
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
Barbara Zimic @bahpress<br />
Ob razpravah o slovenski stanovanjski politiki<br />
se veliko govori o dunajskem modelu. Ob tem bi<br />
opozorila, da je v Avstriji stopnja lastništva 55 odstotkov.<br />
Če želimo dunajski model, bo potrebno<br />
zmanjšati tudi stopnjo lastništva v Sloveniji, ki trenutno<br />
znaša 75 odstotkov.<br />
Tadej Tekavčič. @TadejTekavcic<br />
Jedrna Evropa.<br />
Čivk tedna<br />
Bojan Požar @BojanPozar<br />
Ivo Boscarol za Siol: »Če je prišel čas, da<br />
sem prodal podjetje, je tudi pošteno, da<br />
skupnosti, državi in državljanom vrnem, kar<br />
sem dobil. In vrnil sem petkratno. Prejel sem<br />
6 milijonov evrov subvencij, doniral pa sem<br />
jih 35. Se pravi, da je bila naložba države v<br />
Pipistrel dobra.« Pošteno!<br />
Andreja Lončar @AndrejaLoncar<br />
Energetska kriza in dragi uvoženi energenti. Grafika<br />
Banke Slovenije lepo pokaže preobrat v blagovni<br />
menjavi (zeleni stolpci) po zadnjem četrtletju leta<br />
2021. Leta 2021 smo imeli kljub poslabšanju v zadnjem<br />
četrtletju na letni ravni 882 milijonov evrov<br />
presežka, lani 2,5 milijarde evrov primanjkljaja.<br />
Ferdinand Pušnik @PusnikFerdinand<br />
Komunisti so 27. aprila 1941 sklenili, da bo 25. junija<br />
1991 Slovenija postala samostojna država.<br />
Peter Hrastelj @hrastelj<br />
Prav spremljal sem in danes je četrti dan, ko na<br />
portalu 24 ur ni niti ene same samcate novice o<br />
delu Vlade Republike Slovenije, kateregakoli njenih<br />
članov ali ministrstev. Po mojem, da kompenzirajo<br />
obdobje med letoma 2020 in 2022. Samo povem.
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023 KARIKATURA<br />
11<br />
Juan Matejčič @JuanMato14<br />
Dvignili ste nam davke, porušili ste plačni sistem,<br />
dvignili ceno študentske prehrane, zaradi vas je<br />
ogromno ljudi čez noč postalo kreditno nesposobnih,<br />
vaša ministrica iz Fotopuba ukinja muzeje<br />
in ploska stari vešči, ko vdre na oder ...<br />
eč<br />
Mal-je-vac<br />
Aleksander Hribovšek @AleksHribovsek<br />
Leta 1897 je Vojvodina Kranjska sprejela poseben<br />
zakon, ki je urejal znamenja čuvajev. Znak je moral<br />
nositi na levi strani prsi vsak čuvaj v poljedelstvu,<br />
lovstvu, gozdarstvu, ribištvu ali vodnem gospodarstvu.<br />
BORIS OBLAK<br />
vipavska.eu @VipavskaEU<br />
VAR damo, Goloba damo, mesa pa ne damo!<br />
SINNY BOY @SINNYBOY2<br />
Včeraj je VAR razveljavil dva gola na tekmi<br />
Juventus-Fiorentina. Enega za Juventus<br />
(Vlahović) in enega za Fiorentino. Oba<br />
zaradi milimetrskega ofsajda, ki ga je zaznal<br />
laser. <strong>Za</strong>stonj so se veselili igralci in publika<br />
na obeh straneh. VAR je nujno treba ukiniti!<br />
Miro Haček @MHacek<br />
A nima Glas ljudstva svoje vlade, ki jo je sam v veliki<br />
meri pomagal postaviti? Pojdite na Gregorčičevo<br />
in se zmenite ter nehajte dnevno težit in lagat.<br />
Koncesionarji so del javnega zdravstva.<br />
Tomaž Štih @Libertarec<br />
Vlada se je odločila razbiti enotnost upokojencev<br />
in zato nadnje že pošilja svoje ulične bojevnike iz<br />
8. marca.
TEMA TEDNA<br />
12<br />
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
Komu z vašim denarjem<br />
<strong>Levica</strong> v resnici <strong>gradi</strong> stanovanja<br />
LUKA SVETINA<br />
Kritiki vlade ocenjujejo, da bo pritisk in povpraševanje po stanovanjih<br />
v Ljubljani s centralizacijo države samo še naraščal, prednostno zagotoviti<br />
nove bivanjske prostore v prestolnici pa je glavni cilj stranke <strong>Levica</strong>,<br />
saj je tam locirano trdno jedro njene volilne baze.<br />
Selitev mladih ljudi v mesta,<br />
ob pozabljenem podeželju, je<br />
v nasprotju s politiko prejšnje<br />
vlade, ki je želela z ustanovitvijo<br />
Urada za demografijo v Mariboru<br />
doseči ravno obratno. Repopulacija<br />
podeželja je znova zgolj oddaljen sen,<br />
realnost pa propadanje domačij ter<br />
podcenjena vrednost hiš in parcel v ruralnih<br />
predelih države.<br />
Pa ne bi bilo treba, da je tako, saj je<br />
epidemija korone pokazala, da so sodobne<br />
službe vse bolj učinkovite tudi<br />
na daljavo, zato masovne migracije v<br />
Ljubljano in druge regijske centre niti<br />
niso več nujno potrebne. Kot smo že<br />
pisali, vlada napoveduje, da bo šele po<br />
letu 2026 zagotovila prvih novih 3000<br />
javnih neprofitnih stanovanj. To je sicer<br />
kasneje in manj, kot je doslej obljubljala,<br />
poraja pa se tudi vprašanje, ali so<br />
za to sploh na voljo finančna sredstva<br />
in kje se bodo ta stanovanja <strong>gradi</strong>la.<br />
Nepremičninski agenti opozarjajo, da<br />
je potreba in povpraševanje po stanovanjih<br />
še naprej največje v Ljubljani, so<br />
pa opazne dobre prakse gradnje novih<br />
stanovanj v ostalih regijskih centrih<br />
po državi, ki pritisk na prestolnico<br />
vsaj malo zmanjšujejo in kjer občine<br />
to rešujejo same. Kot je pred dnevi na<br />
Twitterju opozoril s stranko <strong>Levica</strong><br />
povezani Inštitut 8. marec, baza mladih<br />
volivcev (Levice) živi večinoma v<br />
vse dražjih najemnih stanovanjih v<br />
prestolnici, zato je gradnja novih stanovanj,<br />
ki bi trend cen oz. najemnin<br />
obrnila navzdol, tudi v interesu stranke.<br />
Stanovanja bodo po ocenah poznavalcev<br />
na koncu dobila le Ljubljana in<br />
nekaj večjih mest, podeželje pa za zdaj<br />
ostaja pozabljeno, oziroma tamkajšnji<br />
župani o tem, da bi državo gradnja<br />
novih stanovanj zanimala tudi daleč<br />
Do zdaj zgrajena<br />
neprofitna stanovanja<br />
v Ljubljani niso<br />
nič pripomogla k<br />
zmanjšanju cen<br />
stanovanj in najemnin,<br />
to pa preprosto zato,<br />
ker jih je bilo zgrajenih<br />
premalo, da bi se to<br />
lahko poznalo.<br />
od mest, ne vedo ničesar, zato se bodo<br />
morali znajti sami.<br />
FAKTOR JE MAJHNOST<br />
In kaj o vladni napovedi gradnje novih<br />
stanovanj menijo nepremičninski<br />
strokovnjaki? »Ta model je, takšen, kot<br />
je predstavljen, vsekakor pozitiven, zaradi<br />
tega, ker pač pomeni relativno povečano<br />
ponudbo najemnih stanovanj,<br />
je pa seveda vprašanje, ali bodo viri<br />
zagotovljeni, tisoč novih stanovanj po<br />
moji oceni stane približno dobrih 100<br />
milijonov evrov,« je za Domovino povedal<br />
direktor nepremičninske agencije<br />
METROPOLA IN Zoran Madon. Po njegovih<br />
besedah v praksi to pomeni, da bi<br />
morala imeti država po letu 2026 za po<br />
3000 stanovanj na leto zagotovljenih<br />
vsaj 300 milijonov evrov proračunskih<br />
sredstev, ob tem, da smo že poročali, da<br />
je minister za finance Klemen Boštjančič<br />
javno izjavil, da bo analizo, koliko<br />
nas bodo reforme stale, šele napravil.<br />
»Povečana gradnja najemnih stanovanj<br />
pa seveda zmanjšuje povpraševanje<br />
po nakupih in normalizira prodajne<br />
cene,« pravi Madon. Na naše vprašanje,<br />
kako so do zdaj zgrajena neprofitna<br />
javna stanovanja na območju Ljubljane,<br />
denimo soseska Brdo, vplivala na<br />
ceno nepremičnin v prestolnici in okolici,<br />
je Madon zatrdil, da verjetno nič.<br />
»Nič niso pripomogla k zmanjšanju cen<br />
stanovanj in najemnin, to pa preprosto<br />
zato, ker jih je bilo zgrajenih premalo,<br />
da bi se to do zdaj poznalo.«<br />
Madon opozarja tudi na drug vidik<br />
centralizacije, in sicer na specifičnost<br />
Slovenije, ki je tako majhna, da se na<br />
delo v glavno mesto lahko vozijo ljudje<br />
praktično z vseh koncev države, saj<br />
jim to v najslabšem primeru vzame<br />
dobri dve uri, ti ljudje, zlasti mladi, ki<br />
si službe najdejo v glavnem mestu, pa<br />
potem želijo tam tudi dolgoročno ostati<br />
in si ustvariti družine, zato je povpraševanje<br />
po stanovanjih v Ljubljani<br />
toliko večje. Problem je tudi v tem, ker<br />
je Ljubljana edino malo večje mesto v<br />
državi in drugi regijski centri niso tako<br />
razviti. »Povpraševanje po stanovanjih<br />
zunaj Ljubljane pa raste v drugih regijskih<br />
centrih, ki se razvijajo, denimo v<br />
Mariboru, Slovenj Gradcu, Celju,« dodaja<br />
Madon in opozarja, da sicer tudi<br />
že v Slovenski Istri, v Kopru z okolico,<br />
cene stanovanj lahko dosežejo nivo<br />
ljubljanskih, saj je Istra zelo zaželena<br />
lokacija za življenje in privlačna tudi za<br />
mlade. Manj pa so za mlade po njegovih<br />
besedah privlačna podeželska naselja,<br />
kjer služb praktično ni.<br />
Matej Zorko (35) je župan v občini<br />
Dornava, jugovzhodno od Ptuja, postal<br />
pred kratkim, na zadnjih županskih<br />
volitvah novembra so se namreč
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
TEMA TEDNA<br />
13<br />
občanke in občani odločili, da vodenje<br />
kraja zaupajo mlajšemu in ambicioznejšemu<br />
človeku, ki bo razumel tudi<br />
stiske in tegobe mladih, ki se s Podravskega<br />
in Ptujskega konca že leta odseljujejo,<br />
bodisi v Maribor bodisi Ljubljano.<br />
Zorko, ki je bil izvoljen na listi SDS,<br />
pravi, da po nekaj mesecih županovanja,<br />
ko je dal napraviti študijo, opaža,<br />
da imajo mladi v njegovi občini interes<br />
ostati doma, v okolju, kjer so odraščali,<br />
saj želijo za svoje otroke ustvariti<br />
enake pogoje, kot so jih bili v mladosti<br />
deležni sami. To pa je veliko gibanja v<br />
naravi, dostop do kmetijskih pridelkov,<br />
brezskrbno druženje z vrstniki v<br />
varnem okolju, brez gostega prometa<br />
in prisotnosti neznancev. »Stanovanjska<br />
problematika morda navzven ni<br />
tako izrazita, se pa mnogi mladi pri<br />
nas soočajo z vprašanjem, kje in kako<br />
živeti. Ena od možnosti je nadgradnja<br />
hiše staršev, druga možnost je gradnja<br />
lastne hiše, ki je lažja za tiste, ki od<br />
staršev dobijo zemljišče. Je pa vedno<br />
več takih, ki iščejo primerno zemljišče<br />
v naši občini in prihajajo iz drugih občin,<br />
tako da število novogradenj v zadnjih<br />
letih narašča,« nam pripoveduje<br />
Zorko, ki poudarja, da imajo v njegovi<br />
občini srečo, da mnogi prepoznavajo<br />
ustrezno okolje za svoje bivanje in se<br />
odločajo za selitev k njim, kar predstavlja<br />
pozitivno ras prebivalstva.<br />
»Precej mladih se je izselilo, oziroma<br />
se po študiju ni vrnilo domov, so<br />
pa priložnost pri nas našli drugi. Cene<br />
zemljišč so še relativno ugodne, se pa<br />
soočamo s pomanjkanjem ustreznih<br />
zemljišč za gradnjo, vendar težko izvedemo<br />
spremembo namembnosti iz<br />
kmetijskih zemljišč v gradbene površine,<br />
saj kot že omenjeno je še v kvoti<br />
veliko zazidljivih parcel, ki jih mnogi<br />
starejši nekako želijo ohraniti za svoje<br />
potomce in si ne želijo prišlekov na<br />
svojem dvorišču,« dornavski župan izpostavlja<br />
drug vidik. Centralizacija je<br />
zagotovo problem, ki se ga v teh koncih<br />
Slovenije župani še kako dobro zavedajo,<br />
vladajoča politika pa vse preveč<br />
pozablja na obrobne kraje in na potrebe<br />
teh ljudi. »Se pa na nivoju občine<br />
zato trudimo našim občanom zagotoviti<br />
čim več storitev, da se jim ni treba<br />
odpraviti po opravkih v mesto.«<br />
NA VLADO NE RAČUNAJO<br />
Zorko pravi, da je iz napovedi razumel,<br />
da Golobova vlada govori predvsem<br />
o gradnji stanovanj v večjih mestih in<br />
da ni nikjer zaslediti, da bi omenjali<br />
manjše kraje, kaj šele občine, kot je<br />
dornavska. Pa bi jih še kako potrebovali,<br />
priznava mladi župan. »V naši občini<br />
vsekakor imamo interes po z<strong>gradi</strong>tvi<br />
dodatnih stanovanj, saj trenutno nimamo<br />
prostega niti enega stanovanja,<br />
niti v občinski lasti niti da bi bili seznanjeni,<br />
da stanovanje oddaja kakšen zasebnik,«<br />
razlaga, saj si s svojo ekipo želi<br />
stanovanja ponuditi mladim, ki si še ne<br />
morejo privoščiti gradnje lastne hiše,<br />
končni cilj lastništva svoje lastne hiše<br />
pa je zlasti na podeželju še vedno močno<br />
zapisan v krvi ljudi. »Ta stanovanja<br />
bi tako mladim prav prišla za prehodno<br />
obdobje, ko se vrnejo s študija, ko še<br />
nimajo stalne zaposlitve, a hkrati ne bi<br />
več radi bili v breme staršem.«<br />
Na štajerskem podeželju sicer opažajo,<br />
da je tudi vedno več starejših, ki<br />
jim lastna hiša postane prevelika, ne<br />
bi pa želeli oditi v dom in bi jim takšno<br />
stanovanje z urejeno infrastrukturo,<br />
Mladi imajo interes<br />
ostati doma, v okolju,<br />
kjer so odraščali, saj<br />
želijo za svoje otroke<br />
ustvariti enake pogoje,<br />
kot so jih bili v mladosti<br />
deležni sami. To pa je<br />
veliko gibanja v naravi,<br />
dostop do kmetijskih<br />
pridelkov, brezskrbno<br />
druženje z vrstniki v<br />
varnem okolju, brez<br />
gostega prometa in<br />
prisotnosti neznancev.<br />
Vlada RS/Flickr
TEMA TEDNA<br />
14<br />
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
V naši občini vsekakor<br />
imamo interes po<br />
z<strong>gradi</strong>tvi dodatnih<br />
stanovanj, saj trenutno<br />
nimamo prostega niti<br />
enega stanovanja, niti<br />
v občinski lasti niti<br />
da bi bili seznanjeni,<br />
da stanovanje oddaja<br />
kakšen zasebnik.<br />
kot je denimo dvigalo, verjetno predstavljalo<br />
ustrezno rešitev, da jesen življenje<br />
preživijo v svojem kraju. »Vsekakor<br />
bomo izkazali interes, če bomo s<br />
strani države po tem povprašani, sicer<br />
pa se bomo gradnje lotili najverjetneje v<br />
smislu javno-zasebnega partnerstva,«<br />
Zorko že napoveduje svojo rešitev. Kot<br />
občina želijo biti lastnik nekega manjšega<br />
števila stanovanj, ki jih bodo lahko<br />
oddajali ranljivim skupinam občanov.<br />
Ob tem še vedno močno podpirajo<br />
tudi gradnjo individualnih hiš, mladim<br />
subvencionirajo komunalni prispevek,<br />
FACEBOOK<br />
Matej Zorko je novembra pri 35-ih prevzel vodenje Občine Dornava. Po prvih mesecih delovanja opaža, da<br />
si mladi želijo ostati na podeželju.<br />
prav tako subvencionirajo gradnjo malih<br />
čistilnih naprav. Ob pomoči staršev<br />
so zato obeti za vrnitev (in ostanek)<br />
mladih v teh krajih dobri.<br />
Zorko še dodaja, da se je povezal<br />
s številnimi župani v okoliških občinah,<br />
ki na zelo podoben način rešujejo<br />
stanovanjsko problematiko. »Z<br />
Mariborom ali s Slovenj Gradcem se<br />
kot majhna občina zelo težko primerjamo.<br />
Sami imamo primer dobre prakse<br />
z nizkoenergijskim blokom, ki je<br />
bil zgrajen pred približno 10 leti in so<br />
bila stanovanja zelo iskana in takoj<br />
prodana. <strong>Za</strong>to ne dvomim v uspeh, če<br />
oz. ko se odločimo za gradnjo novega<br />
večstanovanjskega objekta.« A denarja<br />
države Dornava ne bo videla. To niso<br />
kraji, kjer ima aktualna vlada in stranka,<br />
ki obvladuje delovni in »solidarni«<br />
resor (<strong>Levica</strong>), svoje interese. So pa problem<br />
majhnih občin, in tukaj se morajo<br />
znajti popolnoma same, propadajoče<br />
domačije. Gre za nepremičnine, ki so<br />
jih podedovali od lastnikov, za katere<br />
so skrbeli do njihove smrti, so pa v večini<br />
primerov to objekti v zelo slabem<br />
stanju, čeprav predstavljajo potencial<br />
za relativno ugoden nakup in nadomestno<br />
gradnjo. »Pripravljamo načrt razpolaganja<br />
s tem premoženjem s ciljem,<br />
da vse to čimprej odprodamo zainteresiranim<br />
kupcem, novim prebivalcem<br />
naše občine,« še razkriva načrte svojega<br />
prvega mandata župan občine Dornava.<br />
V luči tega ga skrbijo načrti vlade<br />
o davku na nepremičnine, ki je sicer<br />
zelo občutljiva tema.<br />
LASTNINA JE SVETA<br />
»Upam, da se bodo vladajoči trudili biti<br />
resnično pravični pri tem. <strong>Za</strong>enkrat,<br />
kot lahko spremljamo, ni ravno tako.<br />
Če si lastnik zemljišča in nepremičnine,<br />
ki stoji na tem zemljišču, če vsega tega<br />
nisi ukradel, ampak pridobil na pošten<br />
način s svojim trudom, delom, odrekanjem,<br />
potem je to tvoja lastnina, ki je<br />
sveta, in naj mi nekdo pojasni, zakaj bi<br />
moralo to biti dodatno in tako visoko<br />
obdavčeno,« se sprašuje naš sogovornik<br />
in dodaja, da bi morale biti po njegovem<br />
mnenju obdavčene nepremičnine, ki<br />
jih lastniki dajejo v najem in jih tako<br />
uporabljajo za tržno dejavnost. »Država<br />
ima preveč svojih lastnih nepremičnin,<br />
s katerimi ne zna upravljati in odgovorno<br />
ravnati, namesto da bi z njimi kaj<br />
ustvarjala, dela izgubo. Tu so velike rezerve,<br />
a zanje je vedno najenostavnejša<br />
rešitev pobrati državljanom.«<br />
Razmere na slovenskem podeželju,<br />
zlasti na Štajerskem, od koder se ljudje<br />
izseljujejo že desetletja, nekateri v Ljubljano,<br />
mnogo več pa v zadnjih letih v<br />
sosednjo Avstrijo, kjer si ustvarijo življenje<br />
in svoje znanje prodajajo tujcem<br />
(in jim plačujejo tudi davke), čeprav<br />
smo jih izšolali v Sloveniji, dobro pozna<br />
tudi Aleš Primc (49), ki je bil v času<br />
prejšnje desno-sredinske vlade imenovan<br />
za direktorja Urada za demografijo<br />
s sedežem v Mariboru. Njihova naloga<br />
je bila primarno ravno priprava študij in<br />
konkretnih ukrepov na področju decentralizacije<br />
države, ki bi omogočila enakomeren<br />
razvoj regij, tudi na področju<br />
stanovanjske problematike. Spomnimo<br />
se: vlada Roberta Goloba ga je lani jeseni<br />
kot samostojno enoto ukinila in priključila<br />
Ministrstvu za delo, ki ga vodi koordinator<br />
stranke <strong>Levica</strong>, Luka Mesec,<br />
zaposlene pa večinoma prerazporedila<br />
po drugih delovnih mestih.<br />
DOSTOPNOST<br />
GRADBENIH ZEMLJIŠČ<br />
Primc ne dvomi, da je skladen demografski<br />
regionalni razvoj ključen za skladen<br />
vsesplošen razvoj celotne države.<br />
Po njegovih besedah bi si morala vsaka<br />
normalna država prizadevati za kar se
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
TEMA TEDNA<br />
15<br />
da enakomerno poselitev prebivalstva<br />
in tudi bogastva oz. dobrin po državi.<br />
»To je v vseh pogledih trajnostno, tako v<br />
gospodarskem kot okoljskem smislu. Pa<br />
seveda tudi z vidika kvalitete življenja,<br />
družinskega življenja, medgeneracijskega<br />
sodelovanja in sožitja, možnosti<br />
osebnega razvoja talentov,« pravi Primc.<br />
Nesorazmerje v cenah nepremičnin je<br />
po njegovem opažanju ogromno, če primerjamo<br />
Ljubljansko kotlino ali pa kraje<br />
na Kozjanskem, Celjskem, Savinjskem ali<br />
na Ptujskem. Kljub temu da to ni vedno<br />
pogojeno s slabimi komunikacijami, denimo<br />
cestnimi povezavami. Nekatere<br />
občine imajo namreč precejšnje demografske<br />
probleme, kljub temu da imajo<br />
odlično infrastrukturo,« opozarja Primc.<br />
Cena gradnje se je v zadnjih letih<br />
zelo podražila. »Nekateri materiali so<br />
se v zadnjem času sicer pocenili, npr.<br />
železo, ampak ravni cen v gradbeništvu<br />
so za 20 do 30 odstotkov višje kot pred<br />
tremi oz. štirimi leti. To velja za vso Slovenijo.<br />
Morda so cene gradbenih storitev<br />
v določenih delih na Štajerskem, v<br />
Prekmurju in na Dolenjskem nekoliko<br />
nižje, vendar gre za nihanja v razponu<br />
15 odstotkov. Individualne gradnje, kot<br />
smo jo poznali nekoč, je čedalje manj.<br />
Ugotovimo lahko, da je gradnja postala<br />
draga povsod. Bistvene pa so razlike v<br />
A težava je v tem, da<br />
mladim ni mogoče<br />
določati, kje bodo živeli.<br />
Tistim, ki si želijo<br />
živeti v mestu, v večjih<br />
središčih, je treba<br />
iti nasproti in jim to<br />
omogočiti, saj če ne bodo<br />
izbrali Ljubljane, bodo<br />
pa katero od bližnjih ali<br />
daljnih večjih mest.<br />
ceni in dostopnosti gradbenih zemljišč.<br />
Tukaj so razlike v ceni tudi 10-, 20- in<br />
večkratnik glede na lokacijo,« razlaga<br />
Primc, sicer tudi politični aktivist in<br />
predsednik Gibanja za otroke in družine.<br />
Po njegovih besedah je pri ceni<br />
zemljišč bistvena razlika, ki se potem<br />
posledično kaže tudi v ceni stanovanj.<br />
V Mariboru so cene stanovanj<br />
bistveno nižje kot v Ljubljani.<br />
DEPOSITPHOTOS<br />
»V glavnih mestih, večjih mestnih središčih<br />
ter turističnih krajih so najdražja<br />
stanovanja povsod po svetu. V Sloveniji<br />
je podobno. <strong>Za</strong> mlade družine, katerih<br />
družine ne izhajajo iz mest, so mestna<br />
središča za tržen najem ali nakup večinoma<br />
predraga. <strong>Za</strong> mlade dostopnejša<br />
stanovanja, tako za tržen nakup kot na-<br />
HIŠA ZA 1500 EVROV<br />
NA KVADRATNI METER<br />
Kot smo v prejšnji številki že pisali, bi vlada javna neprofitna<br />
stanovanja rada <strong>gradi</strong>la po dunajskem stanovanjskem<br />
modelu, kjer sicer vsak avstrijski davkoplačevalec nameni<br />
en odstotek od svoje plače za mrežo stanovanj, ki jih izvajalci<br />
<strong>gradi</strong>jo na zemljiščih, ki jih država ponuja za zgolj 20<br />
odstotkov realne vrednosti. V Avstriji je samo 56 odstotkov<br />
lastnikov stanovanj in hiš, medtem ko je najemojemalcev<br />
skoraj 45 odstotkov, povsem drugače pa je v Sloveniji, kjer<br />
je lastnikov več kot 70 odstotkov in kjer še vedno prevladuje<br />
miselnost, da je potrebno imeti bivanjski prostor v svoji<br />
lasti. Na vprašanje, koliko v Sloveniji trenutno stane gradnja<br />
nove hiše, je sicer v svoji raziskavi poskušala ugotoviti<br />
spletna stran Omisli.si. Povprečna cena se po ugotovitvah<br />
giblje med 1200 do 1500 evrov za kvadratni meter. Cene<br />
hiš so izračunali na podlagi javnih cenikov ponudnikov ter<br />
preko 460 ponudb preverjenih ponudnikov gradnje hiše na<br />
svoji spletni strani.<br />
Velja pa za vsa večja mesta in tudi drugod po Sloveniji.<br />
Končna cena hiše je sicer najbolj odvisna od vrste materiala,<br />
tipa hiše, energijske učinkovitosti in načina izvedbe ter<br />
dodatnih storitev. V osnovi so pritlične hiše dražje od nadstropnih,<br />
saj za pritlično hišo potrebujemo večjo temeljno<br />
ploščo in večjo streho. Enostavna hiša z dvokapnico bi tako<br />
stala od 240.000 € naprej. Spletna stran je predstavila tudi<br />
podatek, da v celotnem življenju kar 35 odstotkov vsega<br />
zasluženega denarja povprečen davkoplačevalec porabi za<br />
svojo nepremičnino, ob tem, da so se v zadnjih sedmih letih<br />
cene zvišale za več kot 30 odstotkov. Primerjave cen kažejo,<br />
da so v Ljubljani cene najvišje, od 240 tisoč evrov naprej,<br />
najnižje pa v Pomurju, kjer cene lahko padejo tudi do 35 odstotkov,<br />
kar pomeni, da bi bilo enako hišo mogoče v Murski<br />
Soboti z okolico kupiti oz. z<strong>gradi</strong>ti tudi za 160 tisoč evrov.<br />
Cene so podobne tudi na Ptujskem in Podravskem.<br />
A enormen strošek lahko povzroči že sama birokracija.<br />
Prostor in urejeni dokumenti lahko stanejo med 6.500<br />
in 10.000 evri. Upoštevati je potrebno tudi vodenje in<br />
upravljanje projekta, kar znaša še 3.000 evrov. Tudi za geodeta<br />
je potrebno odšteti približno 3.000 evrov. Gradnja<br />
hiše, prizidek k hiši in vsa gradbena dela zahtevajo natančen<br />
načrt arhitekta. Tudi zaradi takšnih kompliciranih postopkov,<br />
kjer država <strong>gradi</strong>teljem nikakor ne gre nasproti, se<br />
marsikdo, zlasti pa mladi, raje odločajo za nakup stanovanja,<br />
a zadnji podatki z nepremičninskega trga kažejo, da so<br />
ta hip po ceni na kvadratni meter nepredstavljivo dražja.<br />
V Ljubljani jih ta hip praktično ni mogoče najti pod ceno<br />
3000 evrov za kvadratni meter; cene so torej blizu lanskim<br />
januarskim, ki so bile rekordne.
TEMA TEDNA<br />
16<br />
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
»Kot veste, je imel<br />
urad sedež v Mariboru.<br />
Vsi zaposleni, razen<br />
mene, so bili Štajerci in<br />
Prekmurci. Tudi zaradi<br />
tega mi je žal, da so ta<br />
urad ukinili.«<br />
jem, so na obrobjih mest, v manjših krajih<br />
in na podeželju. V mestnih središčih<br />
pa mora pomagati občina ali država, da<br />
si mlade družine lahko privoščijo živeti<br />
v njih,« razlaga Primc.<br />
A težava je v tem, da mladim ni<br />
mogoče določati, kje bodo živeli. Tistim,<br />
ki si želijo živeti v mestu, v večjih<br />
središčih, je treba iti nasproti in jim to<br />
omogočiti, saj če ne bodo izbrali Ljubljane,<br />
bodo pa katero od bližnjih ali<br />
daljnih večjih mest. »Z vidika države<br />
pa je gotovo interes, da taki ostanejo v<br />
Sloveniji. Prav tako pa je treba pomagati<br />
tistim, ki želijo živeti v manjših krajih<br />
in na podeželju v bližini svojega doma<br />
ali pa tudi kje drugje.« Študije Urada za<br />
demografijo so pokazale, tako Primc, da<br />
je želja po mobilnosti ena od značilnosti<br />
mlajših generacij. Njegovo vodstvo<br />
z demografskega vidika ni bilo preveč<br />
naklonjeno gradnji majhnih socialnih<br />
stanovanj v mestnih središčih, saj omejen<br />
stanovanjski prostor mlado družino<br />
hitro omeji pri številu otrok. Poleg tega<br />
pa je, kot poudarja, sam proti narativu,<br />
da se mlado družino razume kot socialni<br />
problem, ker to ni. Po njegovih besedah<br />
bi namreč na vsako družino država<br />
morala gledati kot na dragoceno investicijo,<br />
in ne kot na socialni problem. »Z<br />
demografskega vidika je zato gotovo<br />
bolj primerno spodbujati gradnje večjih<br />
stanovanj in stanovanjskih hiš z vrtom.<br />
Taki stanovanjski pogoji so dokazano<br />
najbolj spodbudni za kakšnega otroka<br />
več v družini,« opozarja Primc.<br />
POZITIVNI UČINKI<br />
LOKALNE SAMOUPRAVE<br />
Na mariborskem Uradu za demografijo<br />
so sicer v kratkem času svojega delovanja<br />
ugotovili, da je večina podeželskih<br />
občin v zadnjih desetletjih naredila<br />
ogromen napredek glede infrastrukture,<br />
kar je prednost slovenske »občinske<br />
razdrobljenosti«, kjer lokalna samouprava<br />
odločno pripomore k uresničitvi<br />
potreb ljudi. <strong>Za</strong>radi teh investicij v infrastrukturo<br />
je tudi v koronskem času<br />
šolanje in delo na domu v takratnih<br />
razmerah sorazmerno dobro potekalo.<br />
<strong>Za</strong> sodobno življenje je pomembno<br />
imeti širokopasovni internet, pokritost<br />
z mobilnim omrežjem, ceste in kanalizacijo.<br />
Vsaj tako pomembni pa so po<br />
besedah Primca tudi vrtci, šole, igrišča,<br />
glasbene šole in športni klubi. Država je<br />
tu v preteklosti pozabila na domove za<br />
ostarele, občine pa so bolje poskrbele<br />
za aktivnosti za starejše . »Seveda so še<br />
tudi območja, kjer to ni urejeno, ampak<br />
so tudi v Ljubljani žal še taka območja,<br />
npr. obsežno območje vzhodnega dela<br />
Ljubljane nima širokopasovnega interneta,<br />
v določenih območjih ni mobilnega<br />
signala in vodovoda, tudi kanalizacije<br />
ni v precejšnjem delu Občine<br />
Ljubljana,« razlaga Primc in razkriva,<br />
da so imeli na uradu za demografijo<br />
zelo intenzivne in vsebinske stike z občinami,<br />
saj si mnoge zelo prizadevajo,<br />
da bi ohranile oz. povečale število prebivalcev,<br />
kakor tudi povečale kvaliteto<br />
življenja za vse generacije. »Občine so<br />
v tem smislu, ob odsotnosti državnih<br />
strategij, gotovo gonilo demografskega<br />
razvoja Slovenije.«<br />
Problem Slovenije pa ostaja centralizacija<br />
in ta problem je vsako leto bolj<br />
opazen. Skoraj vse državne institucije<br />
so v Ljubljani. Decentralizacija Slovenije<br />
bi bila zelo blagodejna za skladnejši<br />
demografski in vsestranski razvoj Slovenije<br />
in, nenazadnje, tudi za Ljubljano,<br />
pravi Primc. V Ljubljano se po zadnjih<br />
podatkih vsak dan na delo od drugod<br />
pripelje okoli 130.000 ljudi. »Vsi ti ljudje<br />
seveda pomenijo bogastvo za Ljubljano.<br />
Ampak, ali je res nujno, da se vozijo 50,<br />
70, 100 in več kilometrov v eno stran?<br />
Ali je smiselno, da porabijo vsak dan<br />
dve, tri in več ur na vožnji? To ni ekološko,<br />
jemlje dragocen čas za družinsko<br />
življenje.« <strong>Za</strong> to spremeniti pa bo potreben<br />
premik v glavah, ki je očitno zelo<br />
zahteven in se pri aktualni vladi nič ne<br />
kaže. »Z Uradom za demografijo smo<br />
poskusili dati zgled tudi v tem pogledu.<br />
Kot veste, je imel urad sedež v Mariboru.<br />
Vsi zaposleni, razen mene, so bili Štajerci<br />
in Prekmurci. Tudi zaradi tega mi je<br />
žal, da so ta urad ukinili.«<br />
Stališče, da je prav, da gre mlad par,<br />
mlada družina na svoje, je še vedno<br />
usidrano v kolektivno razmišljanje Slovenk<br />
in Slovencev. Poznamo sicer primere,<br />
ko se čudovito razume tudi več<br />
Urad za demografijo je bil ustanovljen s<br />
sedežem v Mariboru, da bi se ukvarjal z decentralizacijo<br />
države. Trenutna politika pa gre v<br />
smer centralizacije, meni Aleš Primc.<br />
Kabinet predsednika vlade
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
TEMA TEDNA<br />
17<br />
generacij v isti hiši. Ampak ker mora<br />
mlada družina vzpostaviti svoj način<br />
življenja, ker ima svoje lastne probleme<br />
in je prav, da jih tudi sama rešuje,<br />
potrebuje svoje lasten življenjski prostor.<br />
Aleš Primc pravi, da si želi, da bi v<br />
tem smislu prišlo do tekmovanja med<br />
občinami za mlade družine, še posebej<br />
pa, da bi se občine sistematično trudile<br />
zadržati svoje mlade. »To je pomembno<br />
tudi za kasneje. Stari starši, če so blizu,<br />
lažje priskočijo na pomoč, npr. pri<br />
varstvu otrok, ko ostarijo, so otroci in<br />
vnuki v bližini za oporo in pomoč itn.«<br />
V Sloveniji bi po mnenju našega sogovornika<br />
morali vzpostaviti pregleden<br />
sistem, s pomočjo katerega bi se lahko<br />
mlad par glede na različne dejavnike<br />
odločil, kje bo kupil stanovanje, hišo ali<br />
jo z<strong>gradi</strong>l. V tem smislu so imeli na Uradu<br />
za demografijo pripravljali projekt,<br />
t. i. »Demografsko oko«, kjer so hoteli<br />
na enem mestu zbrati podatke za celo<br />
Slovenijo o tem, kaj posamezne občine<br />
nudijo mladim, mladim družinam in<br />
starejšim. Ob predvidljivih demografskih<br />
ukrepih, ki bi veljali na daljše časovno<br />
obdobje, bi se, ne samo za mlade,<br />
ampak za vse generacije, vzpostavilo<br />
predvidljivo okolje, kjer bi se lahko na<br />
Primerjave cen kažejo,<br />
da so v Ljubljani cene<br />
najvišje, od 240 tisoč<br />
evrov naprej, najnižje<br />
pa v Pomurju, kjer cene<br />
lahko padejo tudi do 35<br />
odstotkov, kar pomeni,<br />
da bi bilo enako hišo<br />
mogoče v Murski Soboti<br />
z okolico kupiti<br />
oz. z<strong>gradi</strong>ti tudi za<br />
160 tisoč evrov.<br />
podlagi kvalitetnih informacij o tem,<br />
kaj posamezna občina nudi, predvsem<br />
pa svojih želja, prioritet in zmožnosti,<br />
odločali, kje živeti. »Prepričan sem,<br />
da bi to v sorazmerno kratkem času<br />
pripeljalo k bolj enakomerno poseljeni<br />
Sloveniji, boljši demografski sliki in,<br />
kar je najbolj pomembno, do bolj zadovoljnega<br />
in srečnega življenja v naših<br />
družinah,« zaključuje Primc. <br />
CENA STANOVANJA<br />
V MARIBORU IN LJUBLJANI<br />
Cene so si podobne tudi za več kot 40 let stara stanovanja,<br />
v različnih soseskah slovenske prestolnice. Denimo v Kosezah<br />
je kupec po podatkih iz evidence trga nepremičnin Geodetske<br />
uprave Republike Slovenije za stanovanje, zgrajeno<br />
leta 1976, velikosti 79 kvadratnih metrov, plačal 330 tisoč<br />
evrov. Cena je bila torej kar 4.177 evrov na kvadratni meter.<br />
Na Prulah je bilo na Privozu sredi novembra lani prodano 59<br />
let staro stanovanje velikosti 66 kvadratnih metrov za 210<br />
tisoč evrov, oz. po ceni 3.182 evrov za kvadratni meter. Na<br />
Mesarski ulici na Poljanskem nasipu so prodali stanovanje,<br />
zgrajeno leta 2006, veliko 43 kvadratnih metrov, za 170 tisoč<br />
evrov. Tukaj je cena torej dosegla 3.953 evrov za kvadratni<br />
meter. Tudi v stanovanjski soseski Fužine, ki v Ljubljani velja<br />
za najmanj zaželeno, je kupec za 37 let staro stanovanje v<br />
velikosti 74 »kvadratov« na Preglovem trgu odštel 255 tisoč<br />
evrov, oziroma 3.446 evrov za kvadratni meter.<br />
Nepremičninski trg kaže, da so razmere v drugem največjem<br />
slovenskem mestu popolnoma drugačne. V strogem<br />
centru Maribora se trenutno prodaja trisobno stanovanje<br />
v velikosti 137 kvadratnih metrov, ki je bilo obnovljeno leta<br />
2015, za 250 tisoč evrov. Naj vas cena nikar ne zavede, velikost<br />
stanovanja pomeni, da bi za kvadratni meter plačali<br />
zgolj 1.714 evrov. Še najdražje je stanovanje na elitni lokaciji<br />
na Podravski, kjer bi za leta 2020 adaptirano nepremičnino<br />
velikosti 109 kvadratnih metrov plačali 2.548 evrov na<br />
kvadratni meter, skupaj torej 280 tisoč evrov. A v Mariboru<br />
lahko najdete tudi stanovanje po bistveno ugodnejši ceni. V<br />
Spodnjih Radvanjah se tako trenutno prodaja stanovanje v<br />
velikosti 61 kvadratnih metrov za ceno 129 tisoč evrov, torej<br />
po ceni 2.118 evrov za kvadratni meter, na Počehovi pa trisobno<br />
stanovanje v velikosti 119 kvadratnih metrov za vsega<br />
156 tisoč evrov, torej po ceni 1.311 evrov za kvadratni meter.<br />
V Peklu se prodaja celo hiša dvojček po ceni 713 evrov za kvadratni<br />
meter, za 300 tisoč evrov.<br />
Finance so sicer pisale, da je nepremičninski trg v<br />
zadnjih mesecih deležen nekoliko več pozornosti tudi iz<br />
razloga hitre rasti cen v prejšnjih letih, saj so se po podatkih<br />
Sursa rabljena stanovanja v prestolnici od leta 2015<br />
podražila za <strong>85</strong> odstotkov, dodaten problem pa predstavlja<br />
hitra rast obrestnih mer v zadnjih mesecih, ki bi<br />
utegnila ohladiti tudi nepremičninski trg, saj je število<br />
poslov v drugem in tretjem četrtletju na medletni ravni<br />
že precej upadlo. Je pa bila večina nepremičnin v Ljubljani,<br />
predstavljenih zgoraj, kupljenih brez posojila. Posli, ki<br />
so bili financirani s posojilom, pa imajo pomembno višje<br />
obrestne mere kot, denimo, v istem lanskem obdobju.<br />
Fiksne obrestne mere za 15- do 30-letna posojila se<br />
gibljejo med 3,5 in 4,6 odstotka, so še poročale Finance.
TEMA TEDNA<br />
18<br />
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
V Ljubljani se najbolj splača<br />
kupiti stanovanje – s starko<br />
TEO PETROVIČ<br />
PRESETNIK<br />
Vlada je napovedala gradnjo 5000 najemnih stanovanj do leta 2026,<br />
po tem pa 3000 na leto, kar bo davkoplačevalce na letni ravni stalo<br />
dodatnih 100 milijonov. Javnost pa predvsem zanima, kaj na trgu<br />
znižuje prodajno ceno rabljenih stanovanj, saj cene vladni nameri<br />
navkljub še ne bodo kmalu padle.<br />
Situacija se morda sliši komična,<br />
morda kot nekaj iz kakega filma,<br />
a prav na takšen oglas, kot<br />
pišemo v naslovu, smo nedavno<br />
naleteli. Po besedah Rajka Šimonke iz<br />
nepremičninske agencije Prips nepremičnine<br />
primer niti ni tako nenavaden.<br />
Na kaj pa je pri nakupu nepremičnine<br />
treba biti pozoren in kaj vse lahko znižuje<br />
kupnino, bomo skušali odgovoriti<br />
v tem prispevku. Pri zgoraj omenjenem<br />
oglasu lahko zasledimo naslednji<br />
stavek: »Cena je tako nizka zato, ker je<br />
stanovanje zasedeno z osebo, ki je lahko<br />
notri do svoje smrti (gospa je v 91.<br />
letu). Tako da je nakup možen, vendar<br />
brez posesti, dokler je notri. Gospa tudi<br />
nima denarja, da bi plačevala najemnino<br />
novemu lastniku, redno pa plačuje<br />
vse stroške.«<br />
Kot nam je pojasnil gospod Šimonka:<br />
»Opisan primer niti ni tako nenavaden.<br />
Je res priložnost za ne<strong>koga</strong>, ki<br />
bi investiral v nepremičnino in ‘lahko<br />
počaka’. Če smo res popolnoma natančni,<br />
so redke prodaje, kjer nič ne<br />
manjka ali ni potrebno še ničesar urediti.<br />
Pomembno je, da kupec ve, kaj se<br />
dogaja, in da posrednik pozna smer<br />
rešitve. Da pozna potrebne postopke<br />
in stroške, ki bi lahko doleteli kupca,<br />
in mu jih predstavi.«<br />
NA KAJ BITI POZOREN<br />
Pri nakupu nepremičnine je morda<br />
najpomembnejše, da preverimo vso<br />
SHUTTERSTOCK
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
TEMA TEDNA<br />
19<br />
Znan je primer, ko je<br />
prodajalec v oglasu<br />
striktno zahteval, da<br />
mora biti kupec cigan<br />
ali južnjak. Skregal se je<br />
s sosedom in se je tako<br />
želel maščevati sosedu.<br />
razpoložljivo dokumentacijo. V primeru,<br />
da karkoli manjka, pa se ne smemo<br />
bati povprašati za razloge. V zadnjih<br />
letih je tako najbolj tipičen »manko«<br />
uporabno dovoljenje. Če je objekt zgrajen<br />
v skladu z gradbenim dovoljenjem<br />
in je vrisan v kataster, načeloma ne bi<br />
smeli imeti večjih težav za pridobivanje<br />
tega. Toda, kot pojasnjuje gospod<br />
Šimonka: »Težava, predvsem pri hišah,<br />
pa je, da so redki objekti, ki so zgrajeni<br />
popolnoma po gradbenem dovoljenju<br />
Težava, predvsem<br />
pri hišah, pa je, da so<br />
redki objekti, ki so<br />
zgrajeni popolnoma<br />
po gradbenem<br />
dovoljenju in načrtih.<br />
Pogost je scenarij, da<br />
so <strong>gradi</strong>telji dodali<br />
še eno vrsto opeke,<br />
do<strong>gradi</strong>li nekaj nad<br />
garažo in podobno.<br />
in načrtih. Pogost je scenarij, da so <strong>gradi</strong>telji<br />
dodali še eno vrsto opeke, do<strong>gradi</strong>li<br />
nekaj nad garažo in podobno. Vse<br />
navedeno daje objektu morda še večjo<br />
uporabnost, a ko se odločijo za prodajo,<br />
‘pozabijo, da so malo naredili po svoje’.<br />
S takšno hišo ni nič narobe, morda je<br />
še lepša in bolj uporabna, a če bo hotel<br />
novi lastnik urediti zadeve, ga to lahko<br />
stane okrog pet tisočakov. Vsekakor<br />
priložnost za znižanje kupnine.«<br />
Pri stanovanjih pa so najpogostejše<br />
težave z instalacijami. Na prvi pogled<br />
imajo tako stanovanja vse urejeno.<br />
Ob podrobnejšem pregledu pa lahko<br />
ugotovimo, da instalacije že dolgo ne<br />
ustrezajo več današnjim normativom,<br />
da je v kopalnici morda zamakalo in<br />
je zadeva tik pred tem, da sosedu začne<br />
kapljati. Težave so pogoste tudi pri<br />
solastništvu ali skupnem lastništvu na<br />
delih stavbe. Če to ni urejeno, je lahko<br />
zadeva zelo moteča. Gospod Šimonka<br />
posebej opozarja na stanovanja, ki se<br />
kupujejo na dražbah, saj tam ni možnosti<br />
ugovora zaradi skrite napake.<br />
Lahko se zgodi, da je cena nizka, a se<br />
izkaže, da ne gre za ugoden nakup.<br />
Vpliv navedenega na kupnino je<br />
zelo različen in odvisen od namena nakupa.<br />
V nekaterih primerih je znižanje,<br />
glede na primerljive prodaje, precej drastično,<br />
pri drugih pa se giblje pri oceni<br />
stroškov urejanja pomanjkljivosti. Kot<br />
zaključi gospod Šimonka: »Vedno je<br />
Upam, da boste mediji in novinarji v<br />
naslednji volilni kampanji vrtali v koalicijo<br />
glede razkoraka med obljubami v prejšnji<br />
kampanji in dejansko izvedbo.<br />
Jožef<br />
Ta vlada je na oblast prišla z lažnivimi<br />
predvolilnimi obljubami.<br />
Režimski mediji pa o tem modro molčijo.<br />
Tu in tam je mogoče kakšna novica,<br />
vendar ne takšna, ki bi metala slabo luč<br />
na vsemogočno oblast.<br />
Štajerska 2021<br />
3.000 stanovanj po 1.500€/m2 neto =<br />
250 milj €, kar je več je zopet rop davkoplačevalcev.<br />
Bodo ta stanovanja za priseljence<br />
ali za otroke davkoplačevalcev?<br />
Realist<br />
Komentarji bralcev<br />
ZNIŽANJE KUPNINE<br />
Kakšne situacije oziroma problemi<br />
pa še lahko znižujejo ceno nepremičnine?<br />
Gospod Šimonka navaja<br />
naslednje: neurejeno lastništvo in<br />
ali pomanjkanje dokumentacije<br />
(gradbeno dovoljenje, uporabno<br />
dovoljenje, etažni načrt …) Neurejeno<br />
lastništvo dela stanovanja<br />
– »Ta del mi uporabljamo in nam<br />
nihče nič ne reče, a ni vpisan pod<br />
naše stanovanje.« Nedokončane<br />
zadeve – obnova le delna ali neustrezna.<br />
Največkrat lastna predelava<br />
dvomljive kakovosti. Stanovanja,<br />
kjer nekaj manjka – balkon,<br />
klet, dvigalo, parkirni prostor in<br />
možnost parkiranja … V stanovanju<br />
je nekdo storil samomor. V stanovanju<br />
je vlaga, vonj … Neugledni<br />
sosedje v objektu ali okolici. Problematična<br />
lokacija objekta.<br />
dobro biti pazljiv in radoveden. Izplača<br />
se.« <strong>Za</strong> konec smo ga še povprašali,<br />
ali pozna kakšen nenavaden, zanimiv<br />
oglas, v stilu na začetku omenjenega.<br />
»<strong>Za</strong>nimivih primerov je kar nekaj,<br />
vendar se zaradi občutljivosti raje izogibam<br />
pogovoru o tej temi. Znan pa je<br />
primer, ko je prodajalec v oglasu striktno<br />
zahteval, da mora biti kupec cigan<br />
ali južnjak. Skregal se je s sosedom in<br />
se mu je tako želel maščevati.« <br />
Če Golob ne bo spravil države v bankrot<br />
v roku enega leta, bo to čudež. Ta človek<br />
nima pojma, kaj so to javne finance,<br />
kako se vodi država, kaj je to ekonomska<br />
logika … Obljublja daljnosežne reforme,<br />
ki ustvarjajo kaos v državi, še preden ima<br />
sploh kak sinopsis zanje v rokah.<br />
Rasputin<br />
Se slišimo čez dve leti, ko bo država<br />
z<strong>gradi</strong>la 6000 novih stanovanj. Pardon,<br />
pripravila študijo za ta stanovanja in<br />
zapravila za študije nekaj miljončkov.<br />
Evo, če se motim, sem pripravljen plačati<br />
dvojno kavo vsem komentatorjem na tem<br />
portalu, Mescu in vsem Golobom. Od<br />
duhovnikov do predsednika.<br />
Markec
INTERVJU<br />
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
20<br />
Jožef Muhovič iz Lenarta pri Gornjem<br />
Gradu (68) je slovenski slikar, grafik, likovni<br />
teoretik in publicist, leksikograf. Leta<br />
1977 je diplomiral na Akademiji za likovno<br />
umetnost in oblikovanje v Ljubljani ter<br />
1980 končal specialko iz slikarstva pri Janezu<br />
Berniku in 1981 iz grafike pri Bogdanu<br />
Borčiču. Vzporedno je na Filozofski fakulteti<br />
v Ljubljani študiral filozofijo ter leta 1981<br />
magistriral in 1986 doktoriral. Na Akademiji<br />
za likovno umetnost in oblikovanje v<br />
Ljubljani predava likovno teorijo. Leta 2017<br />
je bil izvoljen za izrednega člana SAZU v<br />
razredu za umetnosti, 2018 je dobil nagrado<br />
Majskega salona. Od 2020 je predsednik<br />
Upravnega odbora Prešernovega sklada.<br />
Vasko Simoniti iz Ljubljane (71) je slovenski<br />
zgodovinar in politik. Je doktor<br />
zgodovinskih znanosti in upokojeni redni<br />
profesor na Filozofski fakulteti Univerze v<br />
Ljubljani. V času 8. vlade Republike Slovenije<br />
je bil kot član Slovenske demokratske<br />
stranke imenovan na mesto ministra za<br />
kulturo Republike Slovenije. Na to mesto<br />
je bil ponovno imenovan v času 14. vlade<br />
Republike Slovenije. Leta 1989 je sicer doktoriral<br />
s tezo Obrambna organizacija pred<br />
turškimi napadi v slovenskih deželah v 16.<br />
stoletju. Raziskuje slovensko zgodovino v<br />
času od 16. do 18. stoletja, s Petrom Štihom<br />
je napisal novejšo poljudnoznanstveno<br />
Slovensko zgodovino do razsvetljenstva.<br />
Skupaj z Dragom Jančarjem pa je pripravil<br />
odmevno razstavo in zbornik Temna stran<br />
meseca, o značilnostih avtoritarne vladavine<br />
v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni.<br />
JOŽEF MUHOVIČ IN VASKO SIMONITI<br />
„Na odru so bile tri zanemarjene<br />
osebe in ena je nekaj povedala,<br />
česar se nihče več ne spomni“<br />
Kvalitete umetnosti in kulture ne more nikdar popolnoma relevantno oceniti čas, v katerem<br />
umetnost nastaja in ljudje, ki živijo v tem času. – Čas bo tisto merilo, ki bo letošnje nagrajence<br />
umestilo v kanon slovenske umetnosti in primerljivosti z evropskim ter svetovnim.<br />
– Genetski material za vrhunsko umetnost je relativno enakovredno razporejen po<br />
različnih generacijah, drugo pa je vprašanje, zakaj imamo danes toliko več pretendentov<br />
za umetniški status, kot pa talentov. – Makarovičeva (84) je bila na odru opremljena z nekimi<br />
simboli, ki v današnji čas preprosto ne spadajo več. – Padec Rupnikove (68) karizme<br />
je za njegova dela nekaj pozitivnega, saj jih bomo šele zdaj videli kot umetniška.<br />
LUKA SVETINA<br />
JAKA KRENKER/DOMOVINA
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
INTERVJU<br />
21<br />
V<br />
oddaji Vroča tema, ki jo vodi<br />
Luka Svetina, sta bila gosta<br />
predsednik upravnega odbora<br />
Prešernovega sklada prof. dr.<br />
Jožef Muhovič in nekdanji minister za<br />
kulturo v drugi in tretji vladi Janeza Janše<br />
prof. dr. Vasko Simoniti. V luči državnega<br />
praznika kulture so na predvečer Prešernovega<br />
dneva v Cankarjevem domu tradicionalno<br />
podelili Prešernove nagrade,<br />
tudi tisto najpomembnejšo, za življenjsko<br />
delo. Letos sta prejemnika multidisciplinarna<br />
umetnica Ema Kugler (67) in<br />
akademski slikar Herman Gvardjančič<br />
(79). Kot pojasnjujejo na ministrstvu za<br />
kulturo, nagrado prejmejo ustvarjalci, ki<br />
so z vrhunskimi umetniškimi dosežki v<br />
svojem življenjskem opusu trajno obogatili<br />
slovensko kulturno zakladnico.<br />
Vseeno je bilo večje pozornosti v javnosti<br />
deležno ravnanje pisateljice Svetlane<br />
Makarovič, ki je svojo nagrado leta<br />
2000 zavrnila, ker je bil istega leta med<br />
nagrajenci tudi pater Rupnik, letos pa<br />
jo je želela nazaj, a so jo v Prešernovem<br />
skladu zavrnili, da ne more biti del uradne<br />
prireditve. Po koncu uradnega dela<br />
je Makarovičeva, špekulira se, da v dogovoru<br />
z aktualno oblastjo, Cankarjevim<br />
domom in režiserjem prenosa na RTV, v<br />
spremstvu petkovega kolesarja Jaše Jenulla<br />
(39) zakorakala na oder in odrecitirala<br />
svojo pesem. Muhovič in Simoniti<br />
sta v oddaji kritizirala njeno ravnanje,<br />
med drugim komentirala tudi ostale<br />
nagrajence in kako imena nagrajencev<br />
odražajo trenutno stanje v slovenski kulturi<br />
ter umetnosti. Strinjala sta se, da pozivi<br />
k odvzemu nagrade patru Rupniku<br />
niso upravičeni.<br />
Pri nas včasih omejuje<br />
ta majhen prostor<br />
in dejstvo, da se vsi<br />
med seboj poznamo.<br />
Kako letošnji nagrajenci, predvsem<br />
oba dobitnika nagrade<br />
za življenjsko delo, Ema Kugler<br />
in Herman Gvardjančič, odražajo<br />
stanje slovenske kulture<br />
in umetnosti?<br />
Jožef Muhovič: Stanje slovenske kulture<br />
je na nek način stabilno, seveda<br />
pa moramo povedati to, kar se v Sloveniji<br />
pogostokrat pozablja. Da je vsaka<br />
umetnost del kulture. Da pa vsaka<br />
kultura ni istočasno tudi umetnost.<br />
Če gremo do etimologije besede kultura,<br />
potem začnemo na Ministrstvu<br />
za kmetijstvo, od koder izvira beseda:<br />
gojiti rastlinstvo, živali in tako naprej.<br />
Kultura je eden od zgodovinsko preverjenih<br />
načinov delovanja neke družbe.<br />
Na primarnih in tudi višjih nivojih<br />
je kultura vedno vrednotenje. Samo da<br />
na primarni ravni z vrednotenjem ni<br />
težav, ker so parametri kvantitativni.<br />
Problem pa nastane na višjih ravneh<br />
kulture, kamor spada umetnost, ker so<br />
kriteriji kvalitativni. Kvalitete umetnosti<br />
in kulture ne more nikdar popolnoma<br />
relevantno oceniti čas, v katerem<br />
umetnost nastaja in ljudje, ki živijo v<br />
tem času. Pa tudi ni potrebno vse, kar<br />
pride v kanon. Recimo, najpomembnejši<br />
del kulture je preverjeno transgeneracijsko.<br />
Vedno znova stvari prihajajo v<br />
kanon, s ponavljajočimi se vrednotami,<br />
kanon tudi zapuščajo. Čez čas ostane<br />
najboljše od najboljšega.<br />
Ema Kugler je v izjavi za Radio<br />
Slovenija dejala, da se je sploh<br />
prvič pripetilo, da je nagrado<br />
dobil nekdo z alternativne scene.<br />
Se strinjate z njeno oceno?<br />
Jožef Muhovič: Jaz se z gospo nagrajenko<br />
strinjam, da je to nekaj velikega,<br />
zanimivo je bilo, ko smo v kranjskem<br />
gledališču poslušali intervju s to nagrajenko,<br />
in je opisala, na kakšne način nastanejo<br />
njene stvaritve, to je res nekaj<br />
fascinantnega. Tudi število njenih nagrad<br />
v tujini je fascinantno, včeraj je bilo<br />
rečeno, da jih je kar okoli 200, ki jih je<br />
prejela za svoje delo in da nobene zaradi<br />
pomanjkanja sredstev ni sama dvignila.<br />
Dr. Kos je pred dnevi v odmevnem<br />
intervjuju za Domovino dejal, da so<br />
pri nas vsem največjim umetnikom<br />
nagrade že bile podeljene in da ima<br />
Prešernov sklad vsako leto večje težave<br />
z izborom. Kako pa vi gledate<br />
na letošnje nagrajence, je ta bazen<br />
kandidatov še dovolj velik?<br />
Vasko Simoniti: Težko bi kaj več dodal<br />
k temu, kar je izpostavil dr. Kos. Če<br />
se dobro spomnim, je izpostavil tudi to,<br />
da pri nas manjka kritike. Tiste kritike,<br />
ki je samostojna, neodvisna in gleda z<br />
neke perspektive na stvari in ne pade<br />
pod nekakšen vpliv. Pri nas včasih<br />
omejuje ta majhen prostor in dejstvo,<br />
da se vsi med seboj poznamo, da se ni<br />
bila sposobna razviti v zadnjih desetih,<br />
ali pa recimo, tridesetih letih, od<br />
obdobja nastanka nove države, neka<br />
spodobna kritika, ki bi bila samozavestna,<br />
samostojna in bi znala presojati<br />
to umetniško prakso, ki je pred nami.<br />
Umetnost nas vendarle nagovarja z<br />
enako močjo iz vseh časov, od če hočete<br />
2500 let nazaj od Sofokleja … Lahko<br />
v različnem času z različno interpretacijo,<br />
z različno subtilnostjo časa, ki nas<br />
obremenjuje, torej vsakega sodobnika,<br />
ampak njena moč je vendarle ta, da po<br />
njej segamo, po umetniški praksah ali<br />
umetniških delih, in se seveda zagledamo<br />
v globino naše podobe. In to je veličina.<br />
Kako je pri nas v tem trenutku,<br />
bi rekel enako: upravni odbor, komisije,<br />
tisti, ki presojajo, vsekakor prepoznajo<br />
v tem času neke presežke, ki izstopajo,<br />
pravilno jih na<strong>gradi</strong>jo, kar je odlično,<br />
ampak čas pa bo vendarle tisto merilo,<br />
ki bo umestilo v kanon slovenske<br />
umetnosti in hkrati tudi svetovna in<br />
evropska dela, ki bodo seveda ostala.<br />
Današnje nagrajence, to se strinjamo,<br />
bomo lahko drugače vrednotili<br />
čez 100 ali 200 let, pa vendarle,<br />
ali lahko rečemo, da so slovenska<br />
kulturno-umetniška dela danes na<br />
nivoju Prešernovih, Cankarjevih,<br />
Jakopičevih, Jakčevih …<br />
Vasko Simoniti: Jaz nisem takšen<br />
poznavalec slovenske umetnosti, gospod<br />
Muhovič bo tukaj verjetno prej pravi<br />
naslov. Ampak glede literarnih praks,<br />
s katerimi sem si malo bližje, recimo, da<br />
veliko segam po knjigah, so v zadnjih<br />
tridesetih letih, sem to že večkrat povedal,<br />
ob demokratizaciji tudi kulturnih<br />
dobrih, ob doseganju, tudi poseganju<br />
po kulturnih sredstvih, umetniki, ali pa<br />
tisti, ki se smatrajo za umetnike, lažje<br />
prihajali do sredstev. Ta demokratizacija<br />
je povzročila, da je tudi raven nekoliko<br />
nižja, to bi si upal trditi.<br />
Jožef Muhovič: V zadnjem stavku bi<br />
gospodu Simonitiju zagotovo pritrdil.<br />
Eden mojih slikarskih kolegov je nekoč<br />
zelo lepo povedal, ko je rekel nekako
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
22<br />
takole: »Ni verjetno, da bi se danes rojevalo<br />
stokrat več talentov kot pred drugo<br />
svetovno vojno.« To pomeni, da je genetski<br />
material za vrhunsko umetnost<br />
relativno enakovredno razporejen po<br />
različnih generacijah. <strong>Za</strong>kaj pa imamo<br />
mi danes toliko več pretendentov za<br />
umetniški status kot pa talentov, to pa<br />
je drugo vprašanje. Ko ste prej tako lepo<br />
našteli vrhove slovenske umetnosti na<br />
različnih področjih, je čisto mogoče,<br />
da se danes takšni talenti rojevajo, tudi<br />
živijo, ker je čisto mogoče, da jih mi, ki<br />
živimo v današnjem času, še ne znamo<br />
opaziti. Vsi ti ljudje, ki ste jih omenili,<br />
tudi niso bili dovolj opaženi, ali pa sploh<br />
niso bili opaženi v času, v katerem so<br />
živeli. Če povem samo en primer: samo<br />
kakšni umetnostno-zgodovinski specialisti<br />
danes vedo, kdo so bili francoski<br />
slikarji akademiki v drugi polovici 19.<br />
stoletja. Otroci v osnovni šoli pa danes<br />
vedo, kdo je bil Paul Cezanne.<br />
Vaš govor na večer podelitve<br />
Prešernovih nagrad je bil pohvaljen,<br />
ker ni bil klišejski in se ni<br />
osredotočal zgolj na tradicionalno<br />
kritiko odnosa države do kulture.<br />
Omenjali ste, kako se javna sfera<br />
in mediji na prvo rabo zadovolji z<br />
umetnostjo. Na kaj ste s tem pravzaprav<br />
ciljali?<br />
Jožef Muhovič: Citiral sem pesnika<br />
Andreja Capudra iz njegove zbirke duhovnih<br />
sonetov. On pravi, da je umetnost<br />
pravzaprav nekaj, kar nastaja v času, kar<br />
pa v času ne premine. V vsakdanjosti je<br />
drugače, v njej nastopajo stvari, ki so iz<br />
časa, in ki v času tudi minejo in tudi to je<br />
čisto prav. Ampak dejansko nas na nek<br />
poseben način zaznamuje tisto, kar je<br />
nezastarljivo v času. Ta nezastarljivi vidik<br />
je kvas kulture, meni se zdi, da je celo<br />
na državi ravni potrebno, da za ta kvas<br />
skrbimo, da ga zasledujemo in da ga poznamo.<br />
Ta govor ima, tako je bilo rečeno,<br />
tudi slavnostni karakter, zato pod tem<br />
slavnostnim karakterjem mnogo ljudi ne<br />
prepozna v naglici poslušanja realnosti<br />
vsebin, ki so v ozadju. V čem si je kultura<br />
pravzaprav takšna, da jo neka družba<br />
potrebuje? Tam je rečeno, da umetniki<br />
delujejo na nekem zelo zahtevnem področju.<br />
Na nekem posebno trdem in krutem<br />
robu, na meji med znanim in neznanim.<br />
Na meji med standardiziranim in<br />
kaotičnim. Čisto možno je, da če deluješ<br />
na tem robu, da te kaos potegne vase, namesto<br />
da bi ga ti povlekel ven in ga humaniziral.<br />
In ta vidik humanizacije je tisti, ki<br />
po mojem mnenju slovenski kulturi zelo<br />
manjka. Mi veliko govorimo o tem, mi<br />
veliko govorimo tudi o človekovih pravicah,<br />
upal bi si trditi, da samo zato, ker<br />
te humanosti v medčloveških odnosih in<br />
teh človekovih pravic ni veliko.<br />
Kultura bi morala Slovenke in<br />
Slovence združevati, pa se je v<br />
zadnjih letih večkrat zdelo, da nas<br />
predvsem razdvaja. Da obstajata<br />
dve različni Sloveniji pri pojmovanju,<br />
kaj kultura sploh je. Spomnimo<br />
se samo Maje Smrekar, ki je<br />
uprizorila umetniški akt dojenja<br />
psa, ki je dvigal veliko<br />
prahu v delu politike in<br />
javnosti. <strong>Za</strong>kaj se ena<br />
Slovenija posmehuje<br />
harmoniki, druga pa ne<br />
razume, kaj je umetniškega<br />
v aktih Fotopuba?<br />
Vasko Simoniti: Če govorijo<br />
nekateri o harmoniki<br />
posmehljivo, odgovarjam,<br />
da je to en plemenit instrument,<br />
ki je uporabljen<br />
v vseh zvrsteh glasbe, ne<br />
samo v narodnozabavni<br />
glasbi. Sicer pa popularno<br />
glasbo ločujemo od visoke<br />
umetnosti, kar je splošno<br />
znano. Kako pa se v krajini<br />
umetniških praks izražajo<br />
Mislim pa, da je<br />
tukaj gospa Svetlana<br />
Makarovič napravila<br />
nekaj, ne na področju<br />
kulturne diferenciacije,<br />
ampak da je bila to neke<br />
vrste politična akcija.<br />
Ni šlo za razkol med<br />
kulturniki in njihovim<br />
ocenjevanjem,<br />
ampak za razkol<br />
med dvema politikama.<br />
pogledi umetnikov, so pa seveda velike<br />
razlike, če pogledamo samo v 20. stoletje,<br />
kar se tiče razvoja umetniških stilov,<br />
konceptualnih praks, ki se rodijo v 60.<br />
letih, so pa to novi umetniški izrazi, nad<br />
katerimi se jaz ne bi kar a priori čudil in<br />
jih obsojal, ne bi jih odklanjal. Znamo ločevati<br />
med seboj umetniške prakse: novih<br />
izrazov konceptualne ali drugačne<br />
umetnosti. Niti ne bi mešal Fotopuba z<br />
umetnico Majo Smrekar, kljub temu, da<br />
je bila izzivalna, gre v njenem sporočilu,<br />
kolikor vem, za nekaj popolnoma drugega.<br />
Treba je videti, kako se umetniške<br />
prakse in izzivi časa, na katere reagirajo<br />
umetniki, odražajo, in seveda pustiti, da<br />
umetnost svojo svobodo izraža. Ravno<br />
iz te svobode, neobremenjenosti, robnosti,<br />
izhajajo izrazi, ki jih lahko sprejemamo,<br />
jih skozi čas ponotranjimo, ali pa<br />
v popolnosti odklonimo.<br />
Akademik Janko Kos je v intervjuju<br />
za Domovino dejal, da je<br />
pri nas vprašanje, kaj je in kaj ni<br />
kultura, povezano s socialno stratifikacijo<br />
prebivalstva …<br />
Jožef Muhovič: Jaz bi tukaj lahko dve<br />
stvari dodal. Umetnost ima svoje iskalne<br />
operatorje, to pomeni, mora iskati nove<br />
izraze na eksperimentalen način. To še<br />
ne pomeni, da so vsi produkti tega eksperimentalnega<br />
iskanja že vrhunske umetnine.<br />
Ampak na takšen način si umet-
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
23<br />
nost odpira nove različne poti, iz katerih<br />
pa se potem lahko razvije kaj na zelo visoki<br />
ravni. Če pa gledam s stališča letošnje<br />
situacije, Prešernovih nagrajencev,<br />
potem bi malce drugače videl situacijo, ki<br />
ste jo prej izpostavili. V resnici razkola v<br />
pojmovanju nagrajencev ni bilo zaslediti.<br />
Manj kot v katerem koli letu prej, odkar<br />
sem jaz predsednik upravnega odbora<br />
Prešernovega sklada, ni bilo tako poenotenega<br />
mnenja okrog nagrajencev, kot<br />
ravno letos. Mislim pa, da je tukaj gospa<br />
Svetlana Makarovič napravila nekaj,<br />
ne na področju kulturne diferenciacije,<br />
ampak da je bila to neke vrste politična<br />
akcija. Ni šlo za razkol med kulturniki in<br />
njihovim ocenjevanjem, ampak za razkol<br />
med dvema politikama.<br />
Ampak pogledi v javnosti pa so se<br />
v zadnjih letih razlikovali. Spomnimo<br />
se samo rezanja slovenske<br />
zastave in kako različno sta odreagirala<br />
oba politična pola …<br />
Jožef Muhovič: Tudi pri lanskoletnih<br />
nagrajencih je bila polarizacija, ki jo<br />
omenjate, jasno vidna. Dobila sta Prešernovi<br />
na<strong>gradi</strong> dva izjemna ustvarjalca, s<br />
katerima pa se niso vsi strinjali. Problem<br />
slovenskega prostora je tudi to, da se ne<br />
izražamo precizno. Da pojma tradicije ne<br />
razumemo. Da razumemo pojem tradicije<br />
kot tradicionalnost. Tradicionalnost<br />
pomeni priseganje na tisto, kar nekoč<br />
bilo, pa danes ni več aktualno. Ampak tu<br />
ni tradicije, tradicija je pravzaprav tisto,<br />
kar je preživelo od prejšnjega časa do danes<br />
in je še vedno aktualno.<br />
Kako sta videla prihod Svetlane<br />
Makarovič na oder po koncu uradnega<br />
dela proslave, v spremstvu<br />
petkovega kolesarja Jaše Jenulla?<br />
Del dvorane je ploskal, drugi del<br />
obmolknil. Je bilo to, kar je naredila,<br />
prav ali ne?<br />
Vasko Simoniti: Vsekakor to ni bilo<br />
prav. Videl sem to kot neko provokacijo,<br />
ki je bila neumestna. Videl sem tri osebe,<br />
nekoliko zanemarjene, in ena od teh<br />
oseb je nekaj povedala, česar se nihče<br />
več ne spomni. In Slovenci so ploskali.<br />
Jaz se temu čudim, mislim pa, da je šlo<br />
za izraz neke drznosti in predrznosti,<br />
šlo je za samopromocijo, nekaj, kar je<br />
želelo opozarjati nase, ob tem pa zanemarilo<br />
in užalilo vse nagrajence, ki<br />
so seveda dobili primerno pozornost<br />
tako v govoru kot sami<br />
podelitvi nagrade. To je bilo popolnoma<br />
nesprejemljivo in to je<br />
nekaj do skrajnosti žaljivega in<br />
neprimernega. Zgodilo se je k<br />
sreči po sami prireditvi, a publika<br />
je bila še vedno prisotna<br />
in ta provokacija je mene bolj<br />
negativno presenetila zato, ker<br />
so ljudje to pospremili s ploskanjem,<br />
navdušenjem, šlo je po<br />
mojem za nek hipen odziv. Vsi<br />
so nekaj pričakovali, da se bo<br />
zgodilo, ampak vsebinsko je<br />
bilo to popolnoma neprimerno.<br />
Kako ste razumeli njen citat,<br />
da obžalovanje dejanja<br />
ne izbriše? Šlo je za njeno<br />
pesem Zla runa …<br />
Vasko Simoniti: O tem se nisem<br />
prav veliko spraševal, kot sem že povedal,<br />
nihče se ne spomni več, kaj je gospa<br />
povedala, ker so čakali samo njeno pojavo.<br />
Morda je s tem citatom spominjala<br />
na kakšno zgodovino, našo, slovensko,<br />
ne vem, da morda ne priznava sprave,<br />
predvsem pa mislim, da ona briše ločnico<br />
med prejšnjim nedemokratičnim režimom<br />
in zdajšnjim časom, ki gre, upam<br />
da, v smeri neke normalnosti. Mislim,<br />
da ko se začne brisati to ločnico in vleči<br />
neko kontinuiteto iz 70 let oddaljene preteklosti<br />
v sedanjost, takrat se želi osmisliti<br />
nekaj, kar je bilo nesmiselno. Gospa<br />
očitno predstavlja nek nedemokratičen<br />
režim. Ko je bila tudi z nekimi simboli<br />
opremljena, človek je res zaprepaščen in<br />
začuden, ker to v današnji čas preprosto<br />
ne spada več.<br />
Večkrat ste v upravnem odboru<br />
Prešernovega sklada v zadnjih<br />
dneh povedali, kaj si mislite o<br />
napovedanih aktivnostih gospe<br />
Makarovič, pa vendarle, ji boste<br />
zdaj to nagrado, ki jo je leta 2000<br />
zavrnila, vrnili?<br />
Jožef Muhovič: Jaz se zelo strinjam s<br />
tem, kar je povedal dr. Simoniti. Vpletanje<br />
v vnaprej planiran, standardiziran<br />
program podelitve Prešernovih nagrad<br />
je na nek način uzurpacija, nekaj nespodobnega,<br />
nekaj, kar pravzaprav najeda<br />
digniteto tega največjega slovenskega<br />
praznika, v čemer smo pravzaprav svetovni<br />
unikum, da imamo enega izmed<br />
naših državnih praznikov posvečenega<br />
prav kulturi. To vsi člani upravnega odbora<br />
zavračamo, kar smo v javni izjavi<br />
tudi povedali. Kako se bo, če smo zelo<br />
natančni, dogodila vročitev zavrnjene<br />
nagrade iz leta 2000, tega nihče ne ve,<br />
ker postopki niso bili sproženi. Postopki<br />
pa bi lahko bili sproženi, da bi mi lahko<br />
preučili, kaj sploh pomeni ta zavrnitev.<br />
Ker zavrniti je v slovenščini dovršni glagol.<br />
Torej zavrnem in dovršim dejanje.<br />
Lahko rečemo, da je to dejanje nedovršno<br />
in da zastaralni rok pove, koliko<br />
časa ali pa znotraj katerega intervala si<br />
lahko tisti, ki zavrne nagrado, še premisli<br />
in jo vendarle sprejme. Lahko pa<br />
tudi rečemo, da ni tega intervala, da si<br />
vedno lahko nekdo premisli. Ampak potem<br />
pa moramo ugotoviti, kako ta vročitev<br />
poteka, kakšen je protokol, kdo to<br />
vročitev opravi, moje osebno mnenje pa<br />
je, da se to nikoli in v nobenem primeru<br />
ne more zgoditi v okviru Prešernove<br />
proslave 7. februarja. Iz preprostega razloga,<br />
ker je leta 2000 gospa Makarovič<br />
konzumirala svojo na<strong>gradi</strong>tev. Predsednik<br />
takratnega upravnega odbora<br />
ji je nagrado v takrat predpisani obliki<br />
podelil. Naslednji akt bi bil sprejetje z<br />
njene strani, podeljena nagrada bi prišla<br />
v njene roke, ampak ona je nadaljevanje<br />
tega akta prekinila z zavrnitvijo.<br />
Kako komentirata očitke, da je šlo<br />
za dogovorjeno akcijo med petkovimi<br />
kolesarji, vladajočo politiko
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
24<br />
in režiserjem prenosa na RTV, da<br />
se je počakalo na prihod Makarovičeve<br />
na oder po koncu proslave?<br />
Vasko Simoniti: Težko je reči, ampak<br />
glede na to, kako so si sledili dogodki,<br />
napovedi, kaj se bo zgodilo, in cel<br />
teater, ki so ga delali, bi rekel, da je<br />
bilo dogovorjeno. Me pa čudi, da ljudje<br />
pristajajo na take pritlehnosti in da<br />
ne zmorejo nekoliko premisleka in pozornosti<br />
do tega plemenitega dogodka,<br />
da ne znajo usmeriti vse pozornosti<br />
v nagrajence, ker mi se ne klanjamo<br />
samo osmim dobitnikom nagrade,<br />
ampak se klanjamo tudi umetnosti ter<br />
kulturi, na katero smo Slovenci ponosni.<br />
Lahko smo kritični, da ji kaj manjka,<br />
ali pa da je še vedno izpovedna in močna.<br />
Ampak to so amplitude v življenju<br />
nekega naroda ali pa nekega okolja,<br />
ki so logične, vendar je ta Prešernova<br />
nagrada eno imenitno dejanje, ki se je<br />
usedlo v slovensko zavest, ki smo ga<br />
ponotranjili, in delati iz tega takšen<br />
performans je žaljivo, malovredno in<br />
pravzaprav izraz neke egocentričnosti,<br />
želje po pozornosti ljudi, katerim ta pozornost<br />
že močno usiha.<br />
Jožef Muhovič: Jaz bi lahko temu dodal,<br />
da vmes, v teku dogajanj, v katera<br />
sem bil po svoji funkciji neprostovoljno<br />
vpleten, se te zunanje dogovorjenosti<br />
nisem dovolj dobro zavedal. To pomeni,<br />
da sem bil precej neveden, ampak<br />
ko zdaj na situacijo gledam za nazaj, bi<br />
lahko potrdil to vašo tezo, čeprav je v<br />
resnici ne morem dokazat.<br />
Svetlana Makarovič je leta 2000<br />
nagrado zavrnila, ker jo je prejela<br />
sočasno s patrom Rupnikov. V luči<br />
razkritja obtožb na njegov račun,<br />
ali lahko rečemo, da je njegovo<br />
umetniško delo zdaj omadeževano?<br />
Vasko Simoniti: Ne, jaz mislim, da niti<br />
malo. Poglejte, v zgodovini najdete celo<br />
vrsto umetnikov, ki so v svojem zasebnem,<br />
če hočete, zunanjem in vsakdanjem<br />
življenju živeli po normah, ki niso<br />
bile v skladu z normami časa. Tukaj<br />
mi na pamet pride, jaz sem se namreč<br />
ukvarjal z nekoliko starejšo zgodovino,<br />
Benvenuto Cellini: je bil velik umetnik<br />
16. stoletja, ki je kiparil, zlataril in<br />
še marsikaj, ki je živel dokaj bizarno,<br />
razvratno privatno življenje, to je biografija<br />
nekega 16. stoletja. Ta človek je<br />
celo moril, imel je odnose, ki so jih takrat<br />
imenoval sodomski odnosi, ampak, a<br />
se je kdo zaradi tega odpovedal kakšni<br />
umetnosti? Potem imate v 20. stoletju<br />
Knuta Hansona, norveškega pisatelja,<br />
Nobelovega nagrajenca, ki je opeval<br />
Adolfa Hitlerja. Imate tudi druga imena,<br />
ki so se tako ali drugače spogledovala<br />
s fašizmom. Tudi med Prešernovimi<br />
nagrajenci bi v zadnjih 70 letih, oziroma<br />
od leta 1947 dalje, ko se podeljujejo,<br />
Vendar je ta Prešernova<br />
nagrada eno imenitno<br />
dejanje, ki se je usedlo<br />
v slovensko zavest,<br />
ki smo ga ponotranjili,<br />
in delati iz tega<br />
takšen performans<br />
je žaljivo, malovredno<br />
in pravzaprav izraz<br />
neke egocentričnosti.<br />
našli ljudi, s katerimi se ne bi kaj posebej<br />
strinjali. Da moralizira zdaj o tem neka<br />
druga umetnica, se mi zdi precej nespodobno.<br />
Drugič pa se strinjam s tem, kar<br />
je povedal dr. Janko Kos, da je potrebno<br />
ločevati umetnost in privatno življenje.<br />
Če kdo kaj hudega zagreši, imamo za to<br />
sodišča, nagrade, ki jih nekdo dobi na<br />
kulturnem področju, pa se s tem ponavadi<br />
ne povezuje. Na to moramo gledati<br />
z neke distance, kultura nas nagovarja<br />
skozi čas s svojo vrednostjo, ki nas<br />
v vsakem času izziva, ob tem pa se ne<br />
sprašujemo, ali je sodobnik živel primerno<br />
ali ne. Če Rupniku nekaj očita in<br />
se s tem ukvarja celotna slovenska javnost,<br />
je to prav tako politična provokacija,<br />
poglejte, če je on kršil pravila v nekem<br />
hišnem redu, kateremu on pripada, naj<br />
to tam uredijo. Ni pa naredil nič takega,<br />
kar bi nas zanimalo v splošni javnosti.<br />
Te zadeve med moškimi in ženskami se<br />
dogajajo vsak dan, ampak kolikor vem,<br />
ni prihajalo do stvari, ki bi lahko javnost<br />
zanimale, denimo, ko govorimo o zlorabah<br />
otrok. Poglejte, to, kar pa je gospod<br />
Rupnik počel, če je res počel, pa ni moja<br />
stvar in se s tem res ne bom ukvarjal. In<br />
priporočam, da se tudi drugi ne.<br />
Ampak gospa Makarovič pa<br />
je želela od upravnega odbora<br />
Prešernovega sklada, da Rupniku<br />
odvzame nagrado …<br />
Jožef Muhovič: Dodal bi sam to, da velja<br />
univerzalni standard, da se Prešernova<br />
nagrada podeli enemu umetniku za njegov<br />
opus, neodvisno od sonagrajencev.
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
25<br />
To pomeni, da nobena nagrada ni odvisna<br />
od tega, kakšni so drugi nagrajenci<br />
ali pa niso. O patru Rupniku je v Sloveniji<br />
težko govorit, ampak njegova interpersonalna<br />
karizma je velika. V soju te karizme<br />
so bila pogosto percipirana tudi njegova<br />
dela. Meni osebno se zdi, če rečem v<br />
narekovajih, da je padec njegove karizme<br />
za njegova dela nekaj pozitivnega. Zdaj<br />
jih bomo šele videli kot umetniška dela.<br />
In tako ocenjevali, mimo mogoče malo<br />
rožnatih očal te karizme.<br />
V prejšnji številki Domovine smo<br />
objavili članek naše novinarke<br />
Andreje Barat, ki govori o tem,<br />
da tudi človek, po katerem se<br />
nagrade imenujejo, France Prešern,<br />
ni živel po nekih ustaljenih<br />
družbenih normah, bi se mu torej<br />
marsikaj lahko očitalo. Bil je alkoholik,<br />
z žensko, ki mu je pozneje<br />
rodila otroke, se je zapletel, ko je<br />
bila stara samo 14 let. No, danes se<br />
mu tega ne očita …<br />
Vasko Simoniti: Kaj naj še dodam,<br />
razen tega, da France Prešern spada v<br />
slovenski kanon, upal bi si trditi, da je<br />
njegova veličina nepresežena, čeprav<br />
imamo tudi kasneje mnoge pesnike,<br />
nad katerimi smo lahko navdušeni, ampak<br />
on je v gotovem času trasiral pot,<br />
ne samo s svojo pesniško močjo, ko je<br />
postavljal verze in nove oblike, ki jih<br />
Slovenci do takrat še nismo dobro poznali,<br />
ampak je tudi vsebinsko definiral<br />
in postavil slovenski<br />
narod v neko ospredje,<br />
to pa na tisti presežen<br />
način, ki ni niti patetičen,<br />
nesprejemljiv,<br />
zato je torej nepresežen.<br />
Vsakič znova<br />
ga lahko z veseljem<br />
beremo in ob tem ne<br />
mislimo na njegovo<br />
življenje, meni je žal,<br />
če je <strong>koga</strong> onesrečil<br />
ali bil morda tudi sam<br />
nesrečen, sem pa hvaležen,<br />
da sem danes<br />
živ in lahko berem<br />
tega pesnika, tako kot<br />
sem vesel, da imam<br />
možnost gledati prave<br />
OGLEJTE SI<br />
slikarje, poslušati pravo<br />
glasbo, brati pravo<br />
poezijo in občudovati<br />
velika arhitekturna<br />
dela, to se mi zdi neizmerno<br />
lepo in ob<br />
tem se ne sprašujem<br />
o tistih stvareh, ki naj<br />
jih urejajo drugi. Mi pa občudujmo to<br />
umetnost in presežnost, ki nas vsakič<br />
navdušuje s svojo veličino.<br />
Jožef Muhovič: Jaz bi dodal samo še<br />
to, da med umetnikom in umetnino zagotovo<br />
obstaja povezava. Vsak umetnik<br />
rodi umetnino, ko pride do te vrhunske<br />
stopnje. Ni pa umetnik sam umetnina,<br />
to pa pomeni, da je to razmerje na nek<br />
način delikatno. Pogosto je tako, da<br />
umetnik položi v umetnino najboljše,<br />
kar je v njem, ne najslabše. Možno pa<br />
bi bilo tudi, da včasih recimo kakšne<br />
svoje malo manj visoke interese skuša<br />
realizirati s pomočjo umetnosti. To pa<br />
družbeno vrednotenje, ki permanentno<br />
poteka, prej ali slej razkrije.<br />
Vasko Simoniti: Umetnik včasih položi<br />
v umetnino tudi tisto, kar je v nas<br />
samih, pa nismo znali izrazit. <strong>Za</strong>to se<br />
tako navdušujemo nad tem … <br />
BURNA MEDIJSKA POLEMIKA PO ODDAJI<br />
Vroča tema na Domovini je po slovenskem kulturnem prazniku sprožila polemiko med pisateljem Borisom A.<br />
Novakom, katerega »spremstvo« Svetlane Makarovič na oder Prešernove proslave je komentiral Simoniti, ter<br />
samim nekdanjim ministrom za kulturo. Boris A. Novak se je namreč odzval na Simonitijeve besede: »Na odru<br />
so bile tri nekoliko zanemarjene osebe in ena je nekaj povedala, česar se nihče več ne spomni, šlo je za odraz<br />
neke drznosti in predrznosti!«. Med drugim je Novak Simonitiju zabrusil: »Brzdaj se torej vsaj malo, zanemarjeno<br />
in zanemarljivo gobezdalo!« Novak je dodal, da mu to sporočilo pošilja kot nadaljevanje njune elektronske<br />
korespondence iz marca že daljnega leta 2014, ko so po padcu druge Janševe vlade pravosodni organi sprožili<br />
kazenski pregon zoper Simonitija in teologa Štuheca zaradi kritičnih izjav. Oba je takrat z javnimi izjavami in<br />
zahtevami za ustavitev kazenskih pregonov vzel v obrambo, čeprav se niti najmanj ni strinjal z njima, je dodal.<br />
Simoniti mu pa zdaj odgovarja: »Moje mnenje, ki sem ga izrazil v zvezi z nastopom Svetlane Makarovič na letošnji<br />
Prešernovi proslavi, ostaja nespremenjeno. To mnenje nima nikakršne povezave z dogodkom iz leta 2014, ki<br />
ga omenjaš in s katerim zamegljuješ bistvo problema. Ne sprenevedajmo se: Svetlana Makarovič v svojih javnih<br />
nastopih žali drugače misleče, iz nje bruhata sovraštvo in nestrpnost. Njene izjave in prostaški pamfleti niso<br />
odraz brezkompromisne kritike, pronicljive satire, sarkazma ali ironije, ampak odraz brutalnega in vulgarnega<br />
obračunavanja z vsemi, ki razmišljajo in čutijo drugače od nje.« Simoniti je še opozoril, da je bila Makarovičeva<br />
nagrajena že leta 2000, pesničin neolikan vdor na oder Cankarjevega doma, ki ga je Novak podprl, pa kaže na<br />
izsiljevanje, egocentrično in nespodobno preusmerjanje pozornosti nase.
POŽAREPORT<br />
26<br />
Komentar<br />
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
<strong>Za</strong>radi prenosa vdora Svetlane<br />
Makarovič posebna preiskava na RTV<br />
BOJAN POŽAR,<br />
POZAREPORT.SI<br />
Vse bolj kaže na zaroto v dogovoru med aktualno vlado, vodstvom<br />
Cankarjevega doma in režiserjem prenosa na nacionalni televiziji,<br />
kritična javnost pa meni, da so odrski uzurpatorji Jaša Jenull (39),<br />
Svetlana Makarovič (84) in popolnoma izpraznjeni Boris A. Novak (69)<br />
v kontekstu torkove proslave izpadli kot pijana drhal na rdeči preprogi.<br />
Samovoljno podaljšanje neposrednega<br />
televizijskega prenosa<br />
torkove podelitve Prešernovih<br />
nagrad iz Cankarjevega<br />
doma, na prvem programu javne (R)<br />
TV Slovenija, oziroma prenosa vdora<br />
Svetlane Makarovič na oder Gallusove<br />
dvorane, v živo dobiva, očitno,<br />
poseben epilog. Uroš Urbanija (44),<br />
direktor Televizije Slovenija, je namreč<br />
včeraj sprožil posebno notranjo<br />
preiskavo, ki bo poskušala ugotoviti,<br />
kdo je za to neposredno odgovoren.<br />
Urbanija je sicer že 6. februarja na pisno<br />
vprašanje odgovorne urednice informativnega<br />
programa TVS Jadranke<br />
Rebernik (51), njej in odgovornemu<br />
uredniku kulturno-umetniškega programa<br />
Andražu Pöschlu, odgovoril, da<br />
morebitnega podaljšanja prenosa prireditve<br />
po koncu proslave, ne glede na<br />
dogajanje z Makarovičevo, ne bo.<br />
Da je do te samovolje oziroma zlorabe<br />
programskega časa RTV Slovenija<br />
prišlo, je po naših informacijah posledica<br />
tajnega zakulisnega dogovora med<br />
vlado, Cankarjevim domom in posamezniki<br />
na RTV, predvidoma na ravni<br />
odgovornega urednika Pöschla, saj je<br />
malo verjetno, da bi režiser prenosa<br />
Božo Grlj in urednica Zemira Alejbegović<br />
Pečovnik to storila samo na svojo<br />
roko. Lepo se je namreč tudi videlo, da<br />
je bilo vse vnaprej natančno pripravljeno,<br />
od mikrofona na odru in pravočasno<br />
obrnjenih televizijskih kamer do - vsaj<br />
malo tudi izsiljenega - stoječega ploskanja,<br />
ki sta ga, potrjeno s pričami in fotografijami,<br />
iz prve vrste osebno sprožila<br />
ministrica za kulturo Asta Vrečko (39)<br />
in njen zasebni partner Aleksander Sašo<br />
Slaček Brlek (40), sicer zaposlen na ljubljanski<br />
Fakulteti za družbene vede.<br />
Mimogrede, Vrečkova in Slaček Brlek<br />
sta na podelitev prišla tudi »modno<br />
usklajena«, ona z belimi petkami, on<br />
Lepo se je namreč<br />
tudi videlo, da je bilo<br />
vse vnaprej natančno<br />
pripravljeno,<br />
od mikrofona na odru<br />
in pravočasno obrnjenih<br />
televizijskih kamer<br />
do - vsaj malo<br />
tudi izsiljenega -<br />
stoječega ploskanja.<br />
Flickr Vlada RS
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023 POŽAREPORT<br />
Komentar<br />
27<br />
Prihod trojke Jenull-Makarovič-Novak na oder po koncu proslave je bil dogovorjen z organizatorjem in RTVS.<br />
pa z belimi supergami. Toda po svoje<br />
je tudi dobro, čeprav evidentnih zlorab<br />
javne RTV res ne gre podpirati, da je do<br />
neposrednega televizijskega prenosa<br />
terorja Svetlane Makarovič nad Prešernovo<br />
proslavo in podelitvijo nagrad<br />
prišlo, saj so ljudje, ne samo povabljenci<br />
v Cankarjevem domu, lahko sami videli,<br />
kaj se je v resnici zgodilo.<br />
Na prireditvi, v primerjavi s prejšnjima<br />
dvema letoma, je bilo znova opaziti večji<br />
del vidno zadovoljne stare ljubljanske<br />
partijske elite, od Milana Kučana<br />
do Iva Vajgla, in trdo jedro tistih politikov<br />
iz propadlega LDS in <strong>Za</strong>resa.<br />
Borut Živulović/BOBO<br />
ODZIVI JAVNOSTI<br />
No, tukaj, za vzorec, navajamo oceni<br />
dveh znanih intelektualcev, ki se<br />
spogledujeta s politiko, pri čemer<br />
eden, Andrej Drapal (65), prihaja z leve<br />
provenience, drugi, Žiga Turk (61), pa<br />
z desne, oba kakopak na Twitterju.<br />
»Tole je bil amatersko izpeljani vdor,<br />
klofuta vsem, ki so že kdaj izpeljali<br />
kakšno diverzijo, predvsem pa patetični<br />
samomor Jaše Jenulla, Svetlane<br />
in popolnoma izpraznjenega Borisa A.<br />
Novaka. Bila je preračunana, ampak<br />
izpadla je amatersko. Ni računala na<br />
kontekst prireditve. V tem kontekstu<br />
so izpadli kot pijana drhal na rdeči<br />
preprogi,« je zapisal Andrej Drapal.<br />
»Država, Cankarjev dom in janšistična<br />
RTV so zagrenjeni upokojenki omogočili,<br />
da je s svojo nestrpnostjo pobruhala<br />
konec državne proslave. Ker bolestno<br />
sovraži vse desno in vse desne ter zna to<br />
dobro ubesediti, ji je to dovoljeno. Tisti<br />
del kulturne elite, ki je to v narekovajih,<br />
ki so elita, ker so na pravi strani, dosežki<br />
so pa tako-tako, ki se nadejajo priboljškov<br />
od trenutne oblasti, je izpad pospremil s<br />
stoječim aplavzom. Tisti pa, ki v kulturi<br />
vidijo oporo za preživetje, razvoj in blagostanje<br />
naroda, ne pa orodja za njegovo<br />
uničenje, so obsedeli, ali pa jim je celo uspelo<br />
začeti zapuščati dvorano. Bilo jih je<br />
malo, ampak več kot nič. Klobuk dol,« pa<br />
je bil brez dlake na jeziku Žiga Turk.<br />
IZSILJEVANJE<br />
MATEJA ŠURCA<br />
Bi pa notranja preiskava na RTV Slovenija<br />
pri vsej tej zgodbi morda lahko<br />
zajela tudi - milo rečeno najmanj nenavadno<br />
- vlogo Mateja Šurca (61), dolgoletnega<br />
zunanjepolitičnega novinarja<br />
Radia Slovenije. Še pred podelitvijo<br />
nagrad je namreč osebno, kot pooblaščenec<br />
Svetlane Makarovič, pisno dobesedno<br />
izsiljeval upravni odbor Prešernovega<br />
sklada, vse to pa zagotovo nima<br />
prav nobene zveze z njegovim novinarskim<br />
delom na javnem zavodu RTV,<br />
ki ga financiramo davkoplačevalci. Šurc<br />
je Makarovičevo sicer osebno spremljal<br />
na velikem sprejemu sredi Cankarjevega<br />
doma, ki je sledil podelitvi, kjer jo je<br />
prevzel od Jenulla in Novaka.<br />
IZZA ODRA<br />
Sicer pa je bilo okoli proslave zanimivo<br />
vsaj še tole: slavnostni govor<br />
predsednika upravnega odbora<br />
Prešernovega sklada, akademskega<br />
slikarja Jožefa Muhoviča (68), je bil<br />
po dolgih letih prvi govor na tej podelitvi,<br />
ki ni zvenel v slogu jamrajoče<br />
uboge kulture o mačehi politiki.<br />
Ni bilo prav nobenih strokovnih<br />
pripomb na izbor letošnjih nagrajencev.<br />
Na prireditvi, v primerjavi<br />
s prejšnjima dvema letoma, je bilo<br />
znova opaziti večji del vidno zadovoljne<br />
stare ljubljanske partijske<br />
elite, od Milana Kučana (81) do Iva<br />
Vajgla (79), in trdo jedro tistih politikov<br />
iz propadlega LDS in <strong>Za</strong>resa,<br />
ki pravzaprav še vedno dodobra<br />
obvladujejo to kulturno sceno, od<br />
novopečenega državnega svetnika<br />
Jožefa Školča (62) do Majde Širca<br />
(69) in Stojana Pelka (58).<br />
Edini politik z desne, ki smo ga<br />
videli, vsaj kasneje, na sprejemu,<br />
če smo <strong>koga</strong> spregledali, seveda<br />
opravičilo, pa je bil novi poslanski<br />
up SDS Andrej Hoivik (30). A prišli<br />
so tudi razvpiti poslovnež Božo Dimnik<br />
(89), že precej pozabljeni LDS-<br />
-ovski jazzist Brane Rončel (nekoč<br />
Izza odra) in ponovno evrovizijsko<br />
rojena Marija Miša Molk (68), pa ogromno<br />
neznanih obrazov iz struktur<br />
nevladnih organizacij.
INTERVJU<br />
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
28<br />
JANEZ CIGLER KRALJ, VODJA POSLANCEV NSI<br />
Moč opozicije ni samo v ostrini<br />
in brutalnem kazanju moči<br />
Zdi se mi, da je po devetih mesecih vlada povsem izgubila stik z ljudmi. – Volivci desne<br />
sredine v strahu pred grobim razkazovanjem moči radikalne levice vidijo možnost<br />
obrambe in obstanka samo v eni blokovski poziciji. – Sem nekoliko pomirjen,<br />
ker kolegi v SDS že omiljujejo svojo retoriko in že imenujejo svoje člane na nekatera<br />
mesta. – Veliko se lahko naučimo od leve civilne družbe in njihovih uspehov.<br />
PETER MERŠE<br />
JERNEJ PRELAC/DOMOVINA<br />
Korošec Janez Cigler Kralj (44) je diplomiral<br />
na politologiji Fakultete za družbene vede<br />
Univerze v Ljubljani. V kvoti Nove Slovenije<br />
je bil minister za delo, družino, socialne<br />
zadeve in enake možnosti v tretji vladi<br />
Janeza Janše. Predlani je uspešno prestal<br />
interpelacijo, ki so jo levičarske stranke<br />
vložile zaradi dodelitve finančnih sredstev<br />
na javnem razpisu ministrstva <strong>Za</strong>vodu<br />
Iskreni, s katerim je Cigler Kralj sodeloval<br />
preden je postal minister. Tudi Komisija<br />
za preprečevanje korupcije je kasneje<br />
potrdila, da ni kršil pravil integritete in korupcije.<br />
S soprogo Klavdijo živita v bližini<br />
Komende in imata štiri otroke.
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
INTERVJU<br />
29<br />
<strong>Za</strong> nami je prvi mesec novega leta,<br />
vlada pa že napoveduje rebalans<br />
proračuna za izvedbo reform, ki<br />
jih precej vehementno predvsem<br />
napovedujejo. Kako gledate na<br />
rešitve in reforme (zdravstvena,<br />
šolska, stanovanjska plačna), ki<br />
jih koalicija predstavlja na koalicijskih<br />
vrhovih v zadnjih tednih?<br />
Zdravstvena reforma je zelo pomembna<br />
in potrebna. V teh prizadevanjih vlado<br />
podpiramo. Če bi bili na njenem mestu,<br />
bi se je prav tako morali lotiti. Vladi<br />
smo tukaj v vsebinskem smislu napovedali<br />
pomoč, saj imamo, podobno kot<br />
na gospodarskem področju, zelo dober<br />
program, kar priznavajo tudi strokovnjaki.<br />
Mislim, da minister Danijel Bešič<br />
Loredan (49) niti nima slabih idej, bo pa<br />
verjetno imel velike težave znotraj koalicije,<br />
predvsem pri njenem radikalno<br />
levem krilu, da bi te reforme podprli. Tu<br />
smo v korist Slovenije in njenih prebivalcev<br />
pripravljeni dati naš prispevek.<br />
Pri ostalih reformah, denimo reformi<br />
pravosodja, pa ne vidim korakov v pravo<br />
smer. Prav tako mislim, da se tudi potrebne<br />
reforme plačnega sistema vlada<br />
loteva na napačnem koncu in si celo<br />
otežuje temelje za reformo. Če omenim<br />
samo iz neba padli dodatek sodnikom in<br />
tožilcem, ki je povzročil samo ogorčenje<br />
med različnimi skupinami zaposlenih.<br />
Da ne govorim o zelo potrebni reformi<br />
dolgotrajne oskrbe, ki smo jo v prejšnji<br />
vladi že sprejeli, pa je bila ustavljena in<br />
preložena za nedoločen čas.<br />
Vlada deluje neprepričljivo, počasi<br />
in zmedeno. Zdi se, da je po devetih mesecih<br />
povsem izgubila stik z ljudmi. Zelo<br />
počasi se odziva na interventne razmere<br />
glede draginje energentov, hrane in<br />
vsega drugega. Ob videnem do zdaj ne<br />
verjamem, da bodo zaenkrat samo napovedane<br />
reforme uspešno sprejete in<br />
izvedene. <strong>Za</strong> kaj takšnega je potrebno<br />
kaj več od zmerjanja političnih tekmecev<br />
in vseh, ki se ne strinjajo s tabo.<br />
Je kakšna od teh rešitev, ki so<br />
javno znane, vam dovolj blizu,<br />
da bi jo podprli?<br />
Na dveh področjih smo pripravljeni pomagati.<br />
Minister za zdravje je v svojih<br />
pogledih na izzive slovenskega javnega<br />
zdravstva izpostavil po našem mnenju<br />
prave zadeve. Se pravi preoblikovanje<br />
Mislim, da minister<br />
Bešič Loredan niti<br />
nima slabih idej, bo pa<br />
verjetno imel velike<br />
težave znotraj koalicije,<br />
predvsem pri njenem<br />
radikalno levem krilu,<br />
da bi te reforme podprli.<br />
<strong>Za</strong>voda za zdravstveno zavarovanje v<br />
pravo zavarovalnico z odgovornostjo do<br />
zavarovancev in vključitvijo vseh razpoložljivih<br />
zdravstvenih izvajalcev. Mi<br />
zagovarjamo celo, naj bo vsak zdravnik<br />
samostojen zdravstveni delavec, ne glede<br />
na to, kje dela. Ključno je, da bolnik<br />
dobi storitev hitro, brez čakanja in brez<br />
doplačila. Če hočemo vsem dostopno<br />
javno zdravstvo, ni dovolj braniti sistem,<br />
ampak se je treba osredotočiti na<br />
bolnike in zdravstvene delavce.<br />
Drugo področje, kjer vidimo možnost<br />
sodelovanja oz. želimo biti protagonisti,<br />
pa so ustavne spremembe,<br />
ker brez nas ni dvotretjinske večine.<br />
Tudi tukaj smo že predstavili nabor<br />
izboljšav. Strokovna skupina Ustavne<br />
komisije na področju imenovanja sodnikov,<br />
ki bi jih imenoval predsednik<br />
republike, že deluje. Sedanji način imenovanja<br />
sodnikov v Državnem zboru se<br />
je izrodil in izgubil svoj namen. Drugo<br />
spremembo ustave pa bi lahko dosegli<br />
glede imenovanja vlade. Tudi to podpira<br />
ustavno-pravna stroka. Potrebno je<br />
poenostaviti postopke okoli imenovanja<br />
vlade in jih narediti bolj smiselne v<br />
dobro večje avtoritete vlade in hitrejšega<br />
začetka po volitvah.<br />
Izpostavil bi še eno zadevo, kjer<br />
pa smo šli izrazito proti vladnim nameram:<br />
prekinili so namreč davčno<br />
reformo, ki smo jo začeli mi in je bila<br />
usmerjena v davčno razbremenitev<br />
posameznikov, družin in podjetij. Na<br />
ta način smo po eni krizi in v pričakovanju<br />
morebitne naslednje skušali<br />
vzpostaviti dobro poslovno okolje, ki<br />
ni pretirano obremenjeno s primežem<br />
davkov in prispevkov. Vlada je z ustavitvijo<br />
te reforme naredila ključno<br />
napako. V tem procesu smo z amandmaji,<br />
ki so bili sprejeti, poskušali zaščititi<br />
vsaj normirance in družine, kar<br />
nam je na nek način uspelo. <strong>Za</strong> tem še<br />
vedno stojim, čeprav nam nekateri to<br />
očitajo. Na poziv gospodarstva, ki se<br />
je hvala Bogu zbudilo, pa smo z drugo<br />
opozicijsko stranko vložili zahtevo za<br />
ustavno presojo. Žal Ustavno sodišče<br />
zakona ni zadržalo, so se pa zavezali,<br />
da bodo zadevo obravnavali absolutno<br />
prednostno. To so področja, na<br />
katerih smo najbolj angažirani. Pri<br />
dveh smo pripravljeni sodelovati, pri<br />
tretjem pa skušamo zaščititi nam pomembne<br />
skupine v družbi.<br />
Ravno v tej vlogi se pogosto zdi,<br />
da ste manj ostra opozicija, ko gre<br />
za odnos do vlade Roberta Goloba.<br />
Nekateri vam očitajo, da s tem<br />
ščitite položaje nekaterih vaših<br />
članov v javnih podjetjih, kar<br />
je predsednik stranke nedavno<br />
ostro zanikal. <strong>Za</strong>kaj je smiselna<br />
taka drža v opoziciji?<br />
Krščanski demokrati drugače kot povezovalno<br />
sploh ne moremo nastopati.<br />
Blokovske delitve vplivajo tudi na<br />
naše vsakdanje življenje, zato čutimo,<br />
da moramo preprečevati skrajnosti in<br />
radikalizme v politiki. Enostavno je<br />
razdirati in igrati na moč, težje pa je<br />
biti povezovalen in iskati skupne poti<br />
naprej. To je naš ideološki temelj, ideološka<br />
podstat – biti povezovalni člen za<br />
eno normalnost v družbi, proti radikalizmom.<br />
Moč opozicije ni nujno samo v<br />
ostrini in brutalnem kazanju moči. Kot<br />
že iz fizike in družbe veste, to izzove<br />
reakcijo in privede v blokado, ta pa je<br />
v politiki in družbi najslabša. Pomeni,<br />
da se nihče z nikomer več ne pogovarja.<br />
Kljub temu pa smo lahko neizprosna<br />
opozicija, ki jasno pove, kje so<br />
naše prioritete in cilji. To pa je vsem<br />
dostopno javno zdravstvo, mir, ki je še<br />
posebej pomemben v luči strašne agresije<br />
Rusije nad Ukrajino ter uspešno<br />
delujoče gospodarstvo, ki vse skupaj<br />
poganja. Z brutalno močjo ali blokado<br />
do tega – na škodo državljank in državljanov<br />
– ne bomo prišli. <strong>Za</strong>znavam<br />
pa vse več odprtosti za našo držo, ki jo<br />
potrjujejo tudi merjenja javnega mnenja,<br />
kljub temu, da temeljne, tradicionalne<br />
vrednote v družbi predstavljajo<br />
vse večji izziv in jih ljudje ne živijo več
INTERVJU<br />
30<br />
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
v tolikšni meri. Naša stranka se počasi,<br />
a vztrajno krepi. Volivci desne sredine<br />
v strahu pred grobim razkazovanjem<br />
moči radikalne levice in levice novih<br />
obrazov vidijo možnost obrambe in<br />
obstanka samo v eni blokovski poziciji<br />
in so na nek način ujeti v fascinacijo<br />
nad močjo. Igra moči, ki jo opazujejo,<br />
jim je edina realnost. Mi na to igro<br />
moči ne pristajamo in rinemo naprej.<br />
Leta 2011 smo se kot prvi vrnili v parlament,<br />
od takrat pa na vsakih volitvah<br />
pridobimo kakšnega poslanca. Naša<br />
dolžnost je, da pokažemo, da se to da.<br />
Ostro oz. neizprosno pozicijo pa<br />
ste zavzeli pri Muzeju slovenske<br />
osamosvojitve, kjer ste hoteli<br />
izvesti interpelacijo zoper kulturno<br />
ministrico Asto Vrečko (39).<br />
<strong>Za</strong>kaj je ta muzej tako simbolno<br />
pomembna točka?<br />
Osamosvojitev je za nas svetinja. Gre za<br />
rojstvo naše države, uresničitev tisočletnih<br />
sanj o tem, da bi sami odločali o<br />
svoji usodi. Iz te točke lahko duhovno<br />
črpamo upanje, da lahko skupaj živimo,<br />
četudi ni vse idealno in imamo<br />
lahko diametralno nasprotne poglede.<br />
V nekem ključnem trenutku se je nekdo<br />
ne samo odločil, ampak tudi zbral pogum<br />
in odločnost, da smo pripravljeni<br />
iti po svoji poti. To je podobno kot par,<br />
ki se odloči za svojo družino, čeprav ve,<br />
da bo to težko. Tako gledamo na osamosvojitev.<br />
Politično gledano pa je to<br />
tista točka v zgodovini naroda, ki je dosegla<br />
široko narodno enotnost. Ljudje<br />
različnih političnih nazorov so stopili<br />
skupaj in potegnili Slovenijo v novo<br />
življenje. <strong>Za</strong>to smo ogorčeni nad kulturnim<br />
bojem, ki ga izvaja ta leva koalicija,<br />
še posebej njen najbolj radikalno<br />
levi del. To počnejo iz same nebrzdane<br />
politične moči. Ker lahko. Iz javnosti<br />
želijo umakniti obdobje, ki je temeljno<br />
za formacijo našega naroda. To pa je<br />
revizionizem prve vrste.<br />
Mi želimo slediti poti, ki se je<br />
vzpostavila v času osamosvojitve. <strong>Za</strong>to<br />
smo ostro reagirali že takrat, ko je ministrica<br />
spremembe napovedala. Muzej<br />
je le simbol tega in ni edini problem.<br />
Krščanski demokrati smo dali Sloveniji<br />
prvega predsednika vlade, ki pooseblja<br />
naš odnos do osamosvojitve. Iz tega lahko<br />
<strong>gradi</strong>mo. Ne gre za zaslugarstvo. Gre<br />
za to, kako na nove generacije nevsiljivo,<br />
z ljubeznijo in zdravim domoljubjem<br />
prenesti ta osamosvojitveni duh.<br />
V Sloveniji odmeva aretacija domnevnih<br />
ruskih vohunov. <strong>Za</strong> vlado<br />
je to izjemen uspeh SOVE, spet<br />
drugi opozarjajo, da je takšnih<br />
vohunov še več. Kakšen razplet v<br />
tej vohunski zgodbi pričakujete?<br />
Zunanja ministrica ni zahtevala<br />
nobenih pojasnil od ruskega veleposlaništva,<br />
denimo.<br />
Vsi odzivi ministrice in vsi drugi indici<br />
kažejo na to, da bo vlada to zgodbo uporabila<br />
kot nek navidezen velik uspeh,<br />
reakcije na ta dogodek pa ne bo nobene.<br />
Kot propagandni material bodo skozi<br />
medije dozirali novice v javnost in si<br />
pripeli zasluge. Predvsem gre za odvračanje<br />
pozornosti od nesposobnosti te<br />
vlade, da bi se hitro in učinkovito odzvala<br />
na krizo, odgovorila na realnost<br />
upokojencev, ki so predvčerajšnjim jasno<br />
izrazili svoje mnenje in stiske glede<br />
nizkih pokojnin, da bi uredila zadeve v<br />
javnem sektorju, dolgotrajno oskrbo in<br />
predvsem javno zdravstvo.<br />
Ključno vlogo pri vsem skupaj so<br />
odigrale obveščevalno varnostne<br />
službe, ki so v Državnem zboru<br />
pod nadzorom opozicije, glede<br />
tega pa med NSi in SDS že vse od<br />
aprilskih volitev vlada spor, SDS<br />
pa v komisije ne prispeva svojih<br />
poslancev. Kako si razlagate to<br />
odločitev SDS, da v komisiji ne<br />
prispeva svojih poslancev, zaradi<br />
katerih ena od niju niti ne more<br />
dobro delovati, predsednik Tonin<br />
je to označil za trmarjenje?<br />
Marsikdo glede tega ne razume, za kaj<br />
gre. V javnosti je veliko netočnosti, ki<br />
nas v Novi Sloveniji označujejo kot tiste,<br />
ki blokiramo in sprejemamo gnile kompromise<br />
s sedanjo levo vlado. Vse skupaj<br />
je posledica postavljanja novih razmerij<br />
po koncu skupne vlade. V opoziciji<br />
je potrebno zavzeti določene pozicije<br />
in s tem je povezano to vrenje. Med samostojnimi<br />
strankami v takšnih spremenjenih<br />
razmerjih pride do kakšnih<br />
nesoglasij, ki pa se tudi rešujejo. Tudi v<br />
preteklosti smo jih že nekaj videli, pa so<br />
se vsakič rešila, tako da sem glede tega<br />
dokaj miren. Druga opozicijska stranka<br />
je že večkrat – o upravičenosti ne bom<br />
Ne gre za zaslugarstvo.<br />
Gre za to, kako na nove<br />
generacije nevsiljivo,<br />
z ljubeznijo in zdravim<br />
domoljubjem prenesti<br />
osamosvojitveni duh.<br />
sodil – izrazila protest proti levim vladam<br />
ali drugim krivicam, ki so jim jih<br />
očitali, tudi z nesodelovanjem v določenih<br />
odborih in komisijah. Zdaj je zavzela<br />
podobno držo.<br />
Glede razmerja med SDS in NSi pri<br />
teh komisijah je pa tako. Opoziciji po<br />
poslovniku pripadajo tri mesta: Podpredsednik<br />
Državnega zbora in vodenje<br />
dveh komisij, v katerih naj bi imela<br />
večino opozicija: komisija za nadzor<br />
javnih financ in komisija za nadzor
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
INTERVJU<br />
31<br />
obveščevalno varnostnih služb. Podpredsednik<br />
parlamenta je iz vrst največje<br />
opozicijske stranke, tukaj ni dilem.<br />
Glede komisij pa je naša pozicija,<br />
da vsaka stranka predseduje eni in bi<br />
se dogovorili, kdo vodi katero. Tako je<br />
bilo že v času Šarčeve vlade in je dobro<br />
funkcioniralo. Pa so nas zavrnili, češ,<br />
da so oni toliko večji, da bi vodili obe<br />
komisiji. Na to nismo pristali in oni so<br />
izvedli to blokado, ki jo Matej Tonin<br />
(39) imenuje trmarjenje.<br />
Ta je trajala tako dolgo, da so bile<br />
obveščevalno varnostne službe skoraj<br />
pol leta brez civilnega parlamentarnega<br />
nadzora, kar je nevzdržno. <strong>Za</strong>to smo v<br />
NSi prevzeli odgovornost in sami popolnili<br />
KNOVS. <strong>Za</strong> nas je to velika obremenitev,<br />
saj smo ob tem, da imamo osem<br />
poslancev, v komisijo morali imenovati<br />
štiri, ob siceršnjem rednem parlamentarnem<br />
delu. Kljub temu, da je to za nas<br />
velik napor, smo vzpostavili sicer nepopoln<br />
režim nadzora nad obveščevalno<br />
varnostnimi službami, za katerega<br />
upam, da je začasen. Pri KNJF pa smo<br />
prevzeli vodenje in Jernej Vrtovec (37) je<br />
odličen predsednik komisije, ki pa je žal<br />
ni tako učinkovita, kot bi lahko bila. To<br />
je resno opozorilo. Čeprav komisijo vodi<br />
Jernej Vrtovec iz opozicije, ima večino v<br />
njej trenutno koalicija in vsi predlagani<br />
sklepi so zato zavrnjeni. Na dvanajstih<br />
sejah so pregledovali pereče zadeve, kot<br />
je poraba denarja v zdravstvu, plače v<br />
javnem sektorju, gospodarstvo, kreditiranje<br />
prebivalstva itd. Čeprav se vse<br />
to preiskuje, so sklepi na koncu gladko<br />
zavrženi. Brez ostalih opozicijskih poslancev<br />
imamo zato nepopolno stanje.<br />
Sem pa nekoliko pomirjen, ker kolegi<br />
v opoziciji že omiljujejo svoje pozicije<br />
in že imenujejo svoje člane na nekatera<br />
mesta. Vesel sem, da je podpredsedniško<br />
mesto v Državnem zboru prevzel<br />
Danijel Krivec, ki odlično opravlja svoje<br />
delo in je neka varovalka, ki zmanjšuje<br />
možnosti radikalno levih izpadov<br />
trenutnega vodstva. Verjamem, da bo<br />
prišlo tudi do odblokiranja teh dveh<br />
komisij. Javne finance in obveščevalno<br />
varnostne službe ne morejo biti brez civilnega<br />
in opozicijskega nadzora. Tu ni<br />
prostora za preigravanja.<br />
Vsi odzivi ministrice<br />
in vsi drugi indici<br />
kažejo na to, da bo vlada<br />
to zgodbo uporabila<br />
kot nek navidezen<br />
velik uspeh, reakcije<br />
na ta dogodek pa<br />
ne bo nobene. Kot<br />
propagandni material<br />
bodo skozi medije<br />
dozirali novice v javnost<br />
in si pripeli zasluge.<br />
Ko je do spora prišlo, so nekateri<br />
ocenjevali, da glede na velikost<br />
obe vodstveni funkciji pripadata<br />
SDS, NSi pa je takrat kar z nekakšnim<br />
veseljem »šla na svoje«,<br />
potem ko je na volitvah pretekla<br />
vladna koalicija izgubila.<br />
Je ta vtis točen?<br />
Imamo izkušnjo sodelovanja v treh<br />
vladah pod vodstvom Janeza Janše in<br />
izkušnjo opozicije. Ni primerljivo, koliko<br />
lahko narediš v vladi in koliko v<br />
opoziciji, čeprav ima vsaka svojo vlogo.<br />
Mi smo zelo resno vzeli svoje ministrske<br />
pozicije. Žal pa v Sloveniji volitve<br />
niso zahvalni dan. To smo se že<br />
večkrat naučili. Na našem polu žal trenutno<br />
ni kritične večine, da bi sestavili<br />
vladno koalicijo. Prav nasprotno.<br />
To je za nas zaskrbljujoče in v tem je<br />
tudi vzgib vodstva NSi in predsednika<br />
Mateja Tonina, ki je pozval k samorefleksiji<br />
desnice z enim samim namenom:<br />
da najdemo pot, da pomladni pol<br />
ponovno v nekem doglednem obdobju<br />
vzpostavi razmere, da bomo zmagali<br />
na volitvah in vzpostavili vlado po volitvah,<br />
ne le tako, da jo prevzamemo v<br />
nekih kriznih razmerah.<br />
Nad tem ni bilo navdušenja. To<br />
spoznanje je težko sprejeti. Mnogi ga<br />
še niso, spet drugi so ga in so v stiski<br />
ter potem ostanejo doma, ali pa volijo<br />
nove obraze, ki se v javnosti kažejo<br />
kot sredinski in zmerni. V praksi se<br />
potem izkažejo za bolj leve od etabliranih<br />
levih strank, vedno znova neuspešni.<br />
Ta težka politična realnost nas<br />
sili, da se ne predamo neki depresivni<br />
drži in umiku, ampak da vzpodbudimo<br />
nekakšno vrenje na pomladnem<br />
polu, za katerega pa je potrebna tudi<br />
močna civilna družba in spremembe.<br />
Pri civilni družbi zaznavamo velik<br />
manko. Veliko se lahko naučimo od<br />
leve civilne družbe in njihovih uspehov.<br />
Potrebujemo tudi več medijev,<br />
kakršen je <strong>Domovina</strong>, ki odpirajo medijski<br />
prostor. Medijski mainstream<br />
bo vedno deloval po nekih drugačnih<br />
interesih in političnih ideologijah:<br />
od gender, woke, do kapitalskih ozadij,<br />
ki tudi imajo svoje interese. In na<br />
desnem polu se mora nekaj zgoditi.<br />
Igranje bunkerja ne bo prineslo zmage.<br />
Seveda pa smo, potem ko na to<br />
opozorimo, zasuti z očitki.
INTERVJU<br />
32<br />
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
Vidimo pa, da<br />
programsko mi s to<br />
vlado ne gremo skupaj.<br />
Tudi če bi nas Robert<br />
Golob povabil zraven.<br />
Pa je prvi premier po 10<br />
letih, ki nas po volitvah<br />
ni povabil niti na kavo.<br />
Glede na vse okoliščine, kako<br />
vidite odnose v opoziciji, posebej<br />
še glede na napoved, da z Janezom<br />
Janšo (64) ne greste več v vlado?<br />
Kakšne odnose znotraj opozicije<br />
bi si želeli?<br />
<strong>Za</strong> odnose na najvišji ravni bi morali<br />
vprašati oba predsednika, ker je partnerski<br />
odnos vedno odvisen od obeh<br />
partnerjev. Na ravni parlamenta pa<br />
lahko rečem, da sodelovanje normalno<br />
teče in je korektno. Pri nekaterih<br />
projektih smo skupaj, pri nekaterih<br />
ne. Se dogovarjamo o spremembah,<br />
dopolnitvah, večkrat si drug drugemu<br />
prispevamo podpise. Tako si predstavljam<br />
sodelovanje tudi v prihodnje.<br />
Način reševanja nekaterih zadev v slovenski<br />
družbi pa je pripeljal do tega,<br />
da je naš predsednik s podporo celotne<br />
stranke, vključno s svetom stranke,<br />
rekel, da je izkušnja, ki smo jo imeli,<br />
tako brutalno težka, da je za zmago<br />
pola treba dati še nek nov dejavnik. V<br />
situaciji, kakršno smo imeli, žal nismo<br />
bili na poti proti zmagi, ampak smo<br />
padali. Če bomo še naprej delali enako,<br />
ne moremo pričakovati, da se bo<br />
karkoli spremenilo samo od sebe.<br />
Je bil vstop v vlado leta 2020 za<br />
vas torej napaka? Če bi se danes<br />
znašli v podobni situaciji, kot ste<br />
se znašli leta 2020 po odstopu<br />
vlade Marjana Šarca (44), bi šla<br />
Nova Slovenija v takšno vlado, kot<br />
smo jo imeli zadnji dve leti, ali bi<br />
šli raje na predčasne volitve?<br />
Vstop v vlado leta 2020 je bil naša<br />
dolžnost in odgovornost, čeprav morda<br />
nismo vsega odvodili idealno. Nujno<br />
je bilo iti v vlado in prijeti krmilo,<br />
saj je bila država na epidemijo popolnoma<br />
nepripravljena. Pravzaprav je<br />
bil nepripravljen ves svet. Če bi takrat<br />
državo pustili v prostem teku in odšli<br />
na volitve, bi bilo verjetno to za Novo<br />
Slovenijo oportuno, bilo bi pa zelo slabo<br />
za Slovenijo. To je sicer špekulacija,<br />
ampak lahko ugibamo, da bi iz klene<br />
opozicijske drže takrat izboljšali svoj<br />
rezultat. Ni nam žal, da smo šli v to<br />
vlado. Poleg dolžnosti do domovine, ki<br />
je bila glavni vzgib, smo po desetletju<br />
opozicije morali pokazati in dokazati,<br />
da imamo kadre, ki so sposobni na<br />
najvišjem nivoju operativno in vsebinsko<br />
opraviti svoje delo. Enako kot<br />
večja opozicijska stranka.<br />
S tem kapitalom gremo lahko tudi<br />
naprej, posebej še, ko bomo dosegli določeno<br />
zrelost političnega prostora. Na<br />
podlagi te izkušnje verjamem tudi, da<br />
bomo v prihodnje svoje pozicije tudi<br />
proaktivno zastopali, ne pa samo branili<br />
pred spini, ki jih v nas mečejo drugi.<br />
Postajamo tisti, ki se nas, tudi kaj<br />
vpraša, ker imamo izkušnje in lahko<br />
prispevamo k razvoju te države. Tako<br />
da ni nam žal za to izkušnjo, ki je bila<br />
koristna tako za nas, ki smo sodelovali<br />
osebno, kot tudi za stranko samo. Zdaj<br />
pa iščemo nove priložnosti.<br />
Z Janšo pravite, da v koalicijo več<br />
ne greste, Golob vas ne povabi.<br />
S kom boste torej šli v koalicijo,<br />
dokler sami ne postanete dominantna<br />
stranka, ki bo sama druge<br />
vabila v koalicijo?<br />
Najprej bi opozoril, da ni vedno dominantna<br />
stranka tista, ki sestavlja<br />
vlado. Če se po volitvah izkaže, da<br />
največje stranke ne morejo sestaviti<br />
vlade, bo morda Nova Slovenija tista,<br />
ki bo sestavljala vlado. Mi smo na to<br />
pripravljeni. Čeprav se danes morda<br />
to sliši nerealno, smo pripravljeni<br />
postati vodilna stranka, ki sestavlja<br />
vlado. Trenutno smo v poziciji, kjer<br />
drugih sicer ne izključujemo, pa smo<br />
vseeno v poziciji brez stabilnih partnerjev,<br />
na katere bi se lahko zanesli.<br />
Kljub temu v parlamentu proces normalno<br />
teče in mi nimamo blokade do<br />
ni<strong>koga</strong>r, niti do sedanje vlade, ki jo<br />
vseeno ostro kritiziramo. Vidimo pa,<br />
da programsko mi s to vlado ne gremo<br />
skupaj. Tudi če bi nas Robert Golob<br />
(56) povabil zraven. Pa je prvi premier<br />
po 10 letih, ki nas po volitvah ni<br />
niti povabil na kavo. Tudi sicer vlada<br />
dela praktično vse, kar je v nasprotju<br />
z našim programom. Pod vplivom<br />
radikalne levice se lotevajo totalno<br />
ideoloških tem, ki delijo našo družbo.<br />
Naj omenim samo družinski zakonik,<br />
ki bi mu bolje rekli anti-družinski zakonik,<br />
stvari sprejemajo brez razprave,<br />
po skrajšanih postopkih, na hitro.<br />
Nobeni gasilski ukrepi, ki jih izvajajo<br />
v zdravstvu ne primejo, da ne<br />
govorim o dolgotrajni oskrbi, proti-<br />
-podjetniški in proti-gospodarski politiki<br />
ter posegu v dohodnino. S takimi<br />
politikami enostavno ni mogoče biti<br />
v koaliciji. Morda se razmere res ne<br />
zdijo ravno rožnate, ampak takšna je<br />
realnost. Morda pa ravno to vrenje na<br />
našem polu prinese kaj novega, morda<br />
se kdo opogumi. V preteklosti je že<br />
bilo nekaj perspektivnih projektov, ki<br />
se žal niso razvili.<br />
Eden takih, ki se omenja kot<br />
potencialni tak projekt je Anže Logar<br />
(46), s katerim ste bili skupaj v<br />
predsedniški tekmi. Kakšen je bil<br />
ta vajin odnos? Kot kakšnega potencialnega<br />
partnerja ga vidite?<br />
Anže Logar je izjemno sposoben in<br />
agilen človek, ki pa se me je, ko sem<br />
vstopil v tekmo, najprej nekoliko<br />
ustrašil, češ da ga ogrožam. Tudi nekateri<br />
posamezniki in mediji so to<br />
tako interpretirali. Med kampanjo pa<br />
se je pokazalo, da sva povsem različna<br />
politika. On je zavzel bolj pragmatično<br />
držo, jaz bolj idealistično. Z zanimanjem<br />
pa spremljam dogajanje, kjer se<br />
ga omenja kot generatorja nekih sprememb.<br />
Vidim pa tudi vse več razočaranih<br />
odzivov, češ da ni koval železa,<br />
dokler je bilo vroče. Kljub velikim pričakovanjem<br />
se ni nič zgodilo. Dejstvo<br />
je tudi, da je predsedniška kampanja<br />
precej drugačna od parlamentarne realnosti<br />
politike, kjer je treba prevzeti<br />
več odgovornosti, postaviti stabilno<br />
mrežo, nastopiti na volitvah, prevzeti<br />
politične pozicije in se soočiti z realnostjo<br />
ključnih izzivov v državi, kar je<br />
izjemno težko. Vse dobro mu želim, če<br />
se bo lotil kakšnega takšnega projekta,<br />
česar pa zaenkrat ni videti.
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023 KOLUMNA<br />
Ali ima (katoliški) novinar, ki ne dela<br />
v katoliškem mediju, tudi zavetnika<br />
33<br />
MARTIN<br />
NAHTIGAL<br />
24. januarja goduje sv. Frančišek Saleški, ki je zavetnik<br />
katoliških novinarjev. Namreč, papež Pij XI. je 26. januarja 1923<br />
Frančiška Saleškega razglasil za zavetnika »vseh katoličanov,<br />
ki z izdajanjem časopisov ali drugih spisov ilustrirajo, spodbujajo<br />
in branijo krščanski nauk« (enciklika Rerum omnium).<br />
Papež Pavel VI. pa je v apostolskem<br />
pismu Sabaudie gemma<br />
ob štiristoletnici njegovega<br />
rojstva (1967) zapisal: »Katoliškim<br />
pisateljem in novinarjem je dan<br />
kot učinkovit nebeški zavetnik, naj jih<br />
opozarja z zgledom, naj jih usmerja z<br />
avtoriteto, da bi, nikoli lažnivi zaradi<br />
dobička ali zavedeni zaradi predsodkov,<br />
ampak prežeti s Kristusovim<br />
duhom in pošteni ljubitelji resnice, izpolnili<br />
svojo dolžnost za skupno dobro<br />
in bili vredni katoliške vere, katere služabniki<br />
so.«<br />
Letos je tako minilo 100 let od te razglasitve.<br />
Stoletje torej imamo (katoliški)<br />
novinarji svojega zavetnika, ki je tekom<br />
svojega življenja s pridom uporabljal<br />
moč pisane besede. Namreč, ko njegovi<br />
pridigarski podvigi niso naleteli na<br />
dovolj plodna tla, se je odločil, da se bo<br />
naslonil na takrat nov izum – tiskarski<br />
stroj. Če ljudje ne bodo prišli na moje<br />
pridige, je pomislil Frančišek, potem<br />
moram jaz prinesti svoje pridige ljudem.<br />
Frančišek Saleški je svoje namene<br />
predstavil v pismu z dne 25. januarja<br />
1595, v katerem je zapisal: »Gospodje,<br />
Božjo besedo pridigam že nekaj časa v<br />
vašem mestu. Vaši ljudje me lahko slišijo<br />
le redko in še to le delno in na skrivaj.<br />
Da ne bi česa spregledal, sem poskrbel,<br />
da sem zapisal nekatere pomembnejše<br />
temelje, ki sem jih izbral za glavno temo<br />
svojih pridig in pogovorov v obrambo<br />
vere Cerkve.« V enem letu je z velikim<br />
uspehom izšla serija približno <strong>85</strong> brošur,<br />
ki jih je objavil in delil po domovih<br />
ter na javnih mestih. V času življenja pa<br />
je spisal preko 20.000 pisem.<br />
V Sloveniji je zavetništvo katoliških<br />
novinarjev še posebej zanimivo. Namreč,<br />
vsakoletni dogodek, ki ga organizira<br />
Slovenska škofovska konferenca<br />
ob godu svetega Frančiška Saleškega,<br />
je pripravljen »za zaposlene, novinarje<br />
in urednike v katoliških medijih«. Po<br />
tradicionalni sveti maši je letos sledil<br />
»pogovor z zgodovinarjem in novinarjem<br />
dr. Jožetom Možino o aktualnih<br />
vprašanjih medijske krajine v Sloveniji«.<br />
Gotovo lep in pomemben dogodek,<br />
ki je dobrodošel na slovenski medijski<br />
sceni. In delo, ki ga opravljajo katoliški<br />
mediji, je nesporno vitalno za naš narod<br />
in vero.<br />
Je v očeh Cerkve (in Boga) novinar<br />
katoliške veroizpovedi drugače kategoriziran<br />
kot novinar, ki dela v mediju<br />
v lasti Katoliške cerkve?<br />
Obenem pa se naravno pojavlja<br />
vprašanje – je sveti Frančišek Saleški<br />
zavetnik katoliških novinarjev? Ali<br />
zaposlenih v katoliških medijih? In<br />
morda »bogokletno« vprašanje: Je v<br />
očeh Cerkve (in Boga) novinar katoliške<br />
veroizpovedi drugače kategoriziran<br />
kot novinar, ki dela v mediju v<br />
lasti Katoliške cerkve? Škof Jamnik je<br />
Matevž Čotar/Novi Glas<br />
v pridigi med drugim dejal: »/…/ potem<br />
različnost, ki vlada tudi v svetu<br />
katoliških medijev, ni moteča, ampak<br />
dopolnjujoča.« Je enako dopolnjujoča<br />
tudi različnost katoliških novinarjev,<br />
ki delamo za različne medije? Kot denimo<br />
gost pogovora, kolega na RTV-ju,<br />
dr. Možina.<br />
V zaključku povzetka dogodka<br />
lahko preberemo, da je dr. Možina govoril<br />
tudi o stanju na javni televiziji in<br />
pomenljiva je zadnja poved povzetka:<br />
»Kaj lahko kristjani naredimo v takšnem<br />
družbenem okolju, ostaja vprašanje,<br />
na katerega lahko odgovorimo<br />
s svojim delom in pogumom priznati,<br />
kaj smo in kako razmišljamo.« Drznil<br />
si bom domnevati, da bi se sveti Frančišek<br />
Saleški strinjal z mojo tezo, da<br />
je ravno to tisto, kar nas druži – kaj<br />
smo in kako razmišljamo, in ne zaposlovalec.<br />
Prvo stoletje Frančiškovega<br />
zavetništva je bilo realpolitično (v Sloveniji)<br />
zamejeno s tem pogojem, morda<br />
bo pa drugo drugačno.<br />
<br />
Slovenski škofje na srečanje katoliških časnikarjev vabijo samo katoliške novinarje iz cerkvenih medijev.
AKTUALNO<br />
34<br />
Komentar<br />
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
Poklukar izbran za ministra,<br />
ker je najboljši „čistilec“<br />
Golobovega kandidata za ministra za notranje zadeve, Boštjana Poklukarja (52),<br />
je bil na zaslišanju pred parlamentarnim odborom za notranje zadeve, na katerem<br />
je predstavil svoje načrte za delo na čelu resorja. Njegovo kandidaturo<br />
je kot ustrezno ocenilo devet članov odbora, šest pa jih je glasovalo proti.<br />
UREDNIŠTVO<br />
Če se ni bati za podporo v državnem<br />
zboru, pa je Poklukarjeva<br />
kandidatura za ministrsko<br />
mesto požela precej nasprotovanja<br />
z različnih strani. Na eni strani<br />
mu nasprotuje opozicija, saj gre za človeka<br />
iz kroga državnega sekretarja na<br />
MORS-u, Damirja Črnčeca (49). Širjenje<br />
njegovega vpliva pa na drugi strani<br />
moti tudi številne nevladnike in celo<br />
novinarje levih medijev.<br />
Da je izbran zato, ker je najbolj<br />
učinkovit čistilec, pa meni nekdanji<br />
notranji minister Vinko Gorenak (67),<br />
ki je v komentarju za Domovino dejal,<br />
da Golob (56) ni imel boljše opcije.<br />
»Sem lojalen in svoje delo sem vedno<br />
opravljal pošteno in transparentno. Trudim<br />
se opravičiti zaupanje ljudi, če mi je<br />
izkazano, tako bo tudi tokrat in lahko<br />
povem, da mi je v veliko čast, da me je<br />
Robert Golob predlagal za notranjega<br />
ministra,« je na zaslišanju dejal Boštjan<br />
Poklukar, ki bo v čevlje ministra stopil<br />
drugič. Ministrstvo za notranje zadeve je<br />
vodil v Šarčevi (45) vladi.<br />
<strong>Za</strong>nj bodo pri ministrskem delu ključne<br />
tri prioritete: boj s korupcijo, upravljanje<br />
migracij ter depolitizacija, profesionalizacija<br />
in modernizacija policije.<br />
»Ob branju poročila o izrednem<br />
nadzoru nad delom policije ob demonstracijah<br />
sem bil zgrožen. Na<br />
Teja Perko, dz-rs.si<br />
Poznavalci navajajo,<br />
da sta pri Golobu<br />
ravno »vrlini«<br />
poslušnosti in<br />
lojalnosti igrali<br />
pomembno vlogo pri<br />
izbiri Poklukarja.<br />
»Sem lojalen in svoje delo sem vedno opravljal pošteno in transparentno. Trudim se opravičiti zaupanje ljudi, če mi je izkazano, tako bo tudi tokrat<br />
in lahko povem, da mi je v veliko čast, da me je Robert Golob predlagal za notranjega ministra,« je na zaslišanju pred parlamentarnim odborom za notranje<br />
zadeve dejal Boštjan Poklukar.
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
AKTUALNO<br />
Komentar<br />
35<br />
tem področju bom predlagal zakonsko<br />
spremembo načina imenovanja<br />
generalnega direktorja policije,« je<br />
dejal Poklukar.<br />
Napovedal je izdelavo nove migracijske<br />
strategije, ki je zanj zelo pomembna,<br />
želi pa si tudi konstruktivnega dialoga z<br />
nevladnimi organizacijami.<br />
NEVLADNIKI SO PROTI<br />
Prav sodelovanje Poklukarja z nevladnimi<br />
organizacijami bo zanj težava,<br />
saj je ob širjenju vesti, da bi bivši<br />
Šarčev minister resor prevzel tudi v<br />
Golobovi vladi, premier prejel pismo<br />
17 nevladnih organizacij s področja<br />
varovanja človekovih pravic, ki njegovemu<br />
imenovanju nasprotujejo. Po<br />
njihovih kriterijih Poklukar za notranjega<br />
ministra ni primeren, ker jih je<br />
v svojem prvem mandatu »sicer poslušal,<br />
a v tistih dveh letih dialog ni dal<br />
nikakršnih rezultatov«. Nevladniki v<br />
pismu premierju navajajo še ključna<br />
področja, na katerih bi želeli sodelovati<br />
z novo ekipo na MNZ, pri čemer<br />
so do Poklukarja in njegovih skeptični.<br />
Poklukar je sicer določeno stopnjo<br />
lojalnosti in poslušnosti do predsednika<br />
vlade pokazal ob Golobovem<br />
sporu s Tatjano Bobnar, ko se je javno<br />
postavil na premierjevo stran z besedami:<br />
»Če minister izgubi zaupanje<br />
premierja, je edino primerno, da<br />
se minister poslovi, ne pa da ta nato<br />
politično mrcvari predsednika vlade.«<br />
Tako je nastopil, čeprav je v času<br />
svojega prvega ministrovanja prav on<br />
izbral Tatjano Bobnar za generalno direktorico<br />
policije. Poznavalci navajajo,<br />
da sta pri Golobu ravno »vrlini« poslušnosti<br />
in lojalnosti igrali pomembno<br />
vlogo pri izbiri Poklukarja.<br />
LOVKE DAMIRJA ČRNČECA<br />
<strong>Za</strong>držanost do Poklukarja veje tudi iz<br />
stališč levih novinarjev in aktivistov,<br />
ki se predvsem bojijo vpliva državnega<br />
sekretarja Damirja Črnčeca. »Zdaj, ko<br />
je Golob za notranjega ministra predlagal<br />
Boštjana Poklukarja, Šarčevega<br />
znanca, prek katerega se je Črnčec<br />
sploh vrnil v politiko, se žal potrjuje, da<br />
so bili vsi namigi resnični. Vemo tudi,<br />
da se tega že zavedajo tudi v poslanski<br />
skupini stranke Svoboda, a le nemočno<br />
vijejo roke in gledajo stran. Tako je bilo<br />
tudi v LMŠ: o nenavadni odvisnosti<br />
Šarca od Črnčeca so v LMŠ začeli govoriti,<br />
ko je bilo že prepozno,« denimo<br />
piše urednik Mladine Grega Repovž v<br />
zadnjem uvodniku.<br />
Dodaja, da so ministri in poslanci<br />
Svobode danes enako zaskrbljeni, kot<br />
so bili Šarčevi, saj naj bi videli, kaj se<br />
dogaja. »A tudi oni molčijo: ker vedo, da<br />
so lahko naslednji na vrsti. Črnčec in<br />
Vukovićeva tako kot Janša uporabljata<br />
celotno paleto barv, spretno rišeta<br />
zarote in počasi ožita krog zaupnikov<br />
Goloba,« še piše Repovž.<br />
REŠEVANJE POKLUKARJA<br />
Negativne vibracije okrog Poklukarjevega<br />
imenovanja so v Gibanju Svoboda<br />
skušali umiriti z novinarsko konferenco<br />
pred samim zaslišanjem kandidata<br />
na pristojnem odboru državnega zbora.<br />
Poslanca Tereza Novak in Lenart<br />
Žavbi sta spomnila, da Poklukar ni<br />
novo ime v politiki. »Pričakovanja, ki<br />
so jih izrazile nevladne organizacije,<br />
so v resnici tudi naša pričakovanja,« je<br />
dejala Novakova. Po njenem, da ne gre<br />
za nič drugega kot to, za kar so se kot<br />
Gibanje Svoboda zavezali. »Pri tem se<br />
absolutno strinjamo z vsem, kar je bilo<br />
napisano, in tudi v Gibanju Svoboda<br />
imamo taka pričakovanja do bodočega<br />
ministra,« je dejala. Poslanec Svobode<br />
Lenart Žavbi pa je dejal, da nevladne<br />
organizacije še nikoli niso podprle predlaganega<br />
ministra za notranje zadeve.<br />
Očitke o morebitni vpletenosti<br />
državnega sekretarja na ministrstvu<br />
za obrambo Damirja Črnčeca v delo<br />
Poklukarja, pa so kategorično zavrnili.<br />
»Mi bomo Damirja Črnčeca ocenjevali<br />
po njegovem delu na Ministrstvu za<br />
obrambo, ima jasne pristojnosti, ki so<br />
v slovenskem političnem sistemu dane<br />
državnemu sekretarju na ministrstvu<br />
za obrambo in to je to,« je dejal Žavbi.<br />
NAJUČINKOVITEJŠI<br />
»ČISTILEC«<br />
O Poklukarju ima svoje mnenje tudi<br />
politični veteran, nekdanji minister za<br />
notranje zadeve, dr. Vinko Gorenak.<br />
<strong>Za</strong> Domovino je dejal, da od njegovega<br />
ministrovanja ne pričakuje veliko, če<br />
sploh kaj.<br />
»V prvi vrsti bo seveda v celoti izvrševal<br />
zahteve Roberta Goloba. Če je<br />
Tatjana Bobnar morala oditi, ker ni<br />
dovolj učinkovito čistila policije, seveda<br />
mislim na tako imenovane Janševe<br />
kadre, potem je jasno, da je Boštjan<br />
Poklukar Robertu Golobu obljubil, da<br />
bo boljši in učinkovitejši ›čistilec‹,«<br />
pravi Gorenak. In »če je kriterij domnevne<br />
Janševe ›politizacije‹ policije<br />
napredovanje posameznikov v času<br />
mandata prejšnje vlade, potem gre za<br />
1500–2000 napredovanj,« izpostavlja<br />
Gorenak in se sprašuje, ali jih bodo<br />
odstranili vse. »Če jih bodo in bodo<br />
nastavili svoje kadre, lahko tudi v tem<br />
primeru rečemo, da gre za politizacijo<br />
policije,« ocenjuje Gorenak.<br />
Opozarja še, da Poklukarjevemu<br />
ministrovanju ne nasprotuje le del levice,<br />
o katerem pišemo v našem prispevku:<br />
»Še ostrejši so mnogi znotraj SD pa<br />
tudi znotraj Svobode, a tega ne povedo<br />
na glas. Znotraj koalicije najbolj nasprotujejo<br />
tisti, ki so že bili v vladi in<br />
koaliciji Marjana Šarca. Prav ti pa opozarjajo<br />
na Damirja Črnčeca in njegov<br />
vpliv, očitno tudi že na Roberta Goloba.«<br />
Dolgoletni politik SDS-a dodaja, da<br />
ne smemo pozabiti tudi dejstva, da je<br />
bil Damir Črnčec mentor Poklukarjeve<br />
magistrske naloge: »Poznavalci jasno<br />
povedo, da bo Damir Črnčec siva eminenca<br />
tako notranjih zadev kot obrambe,<br />
posledično tudi vlade, česar Robert<br />
Golob niti še ne ve.«<br />
Ob tem Gorenak poudarja še, da je<br />
Golobova izbira po svoje logična, saj<br />
je imel na voljo le še sedanja državna<br />
sekretarja Branka Lobnikarja in Tino<br />
Heferle, menda pa tudi nekdanjega<br />
ministra Aleša <strong>Za</strong>larja in policijskega<br />
strokovnjaka Miroslava Žaberla. »Lobnikar<br />
in Žaberl sta bila po moji oceni<br />
za Goloba prenevarna, saj bi, če ne bi<br />
poteptala strokovnih načel, ravnala<br />
enako, kot je ravnala Tatjana Bobnar.<br />
Tega si ni mogel privoščiti. <strong>Za</strong>lar se je<br />
enkrat že sončil na notranjem ministrstvu,<br />
zato je bil za Goloba logična izbira<br />
Boštjan Poklukar. Najboljši čistilec policije<br />
pač bo, sploh če bo na čelo policije<br />
postavil Darka Muženiča,« zaključuje<br />
Gorenak za Domovino.
CASNIK.SI<br />
| <strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
36 Komentar<br />
Na Evrosong pošiljamo<br />
himno generacije<br />
JAKOB PRIMOŽIČ,<br />
CASNIK.SI<br />
Slovenski izbor za pesem Evrovizije je bil vsako leto tema<br />
mnogih pogovorov: če ni bilo govora o primernosti zmagovalca,<br />
je bilo pritoževanje o potrebnosti takega izbora, gledali pa so skoraj vsi,<br />
tudi nasprotniki. Tudi to je del proevropske drže, namreč,<br />
da sodeluješ na šovu, kjer tekmujejo praktično vsi narodi Evrope.<br />
Letos je bil izbor interni – RTV<br />
nam je preprosto povedal, kdo<br />
nas bo zastopal, oni so posneli<br />
pesem in v sobotni oddaji<br />
so nam jo predstavili. In začuda ni<br />
bilo zaznati velikega nasprotovanja<br />
in pritožb o tem, da gledalci nismo<br />
mogli izbirati ali da zadeva ni bila<br />
dovolj transparentna in demokratična.<br />
Izgleda, kot da smo – morda zato,<br />
ker nam je skupina in njihova glasba<br />
všeč – kolektivno pozabili na »pravico«<br />
izbirati. Spominja na diktaturo,<br />
ki pa nam ni v napoto, dokler so nam<br />
njena dejana všeč. Tudi sam sodim v<br />
krog tistih, ki jim ni prehudo, da je bil<br />
letos izbor interni. In priznam, predvsem<br />
zato, ker so mi Joker Out super<br />
skupina, njihova glasba pa je tudi na<br />
mojem seznamu predvajanj.<br />
Bistvo pesmi je vedno<br />
v refrenu – zdaj bomo<br />
mi plesali, ljubili se<br />
in se igrali, kot da nas<br />
jutri več ne bo. Mi bomo<br />
mi. Ne glede na vse,<br />
kar želite za nas<br />
ali od nas.<br />
Na letošnjem izboru za pesem Evrovizije bo Slovenijo s pesmijo Carpe Diem zastopala skupina Joker Out.<br />
eurovision.tv<br />
ZVESTI SAMI SEBI<br />
In zakaj so mi po sobotni oddaji še<br />
nekoliko bolj všeč? Ker je pesem, ki<br />
jo bodo prepevali, tako zelo njihova.<br />
Ostali so do skrajnosti zvesti svojemu<br />
načinu igranja, svojemu konceptu<br />
glasbe. Niso se spreminjali po meri<br />
slovenskih ali evropskih gledalcev,<br />
RTV-ja, YouTube komentatorjev, preteklih<br />
zmagovalk ali letošnjih konkurentov.<br />
Nekaj podobnega sem zelo<br />
cenil že pri lanskih izvajalcih LPS – dijaški<br />
bend, ki ostane tak, kot je. Poleg<br />
avtentičnosti glasbe in izvajalcev pa je<br />
nujno potrebno dodati še avtentičnost<br />
besedila. V naslovu članka jo poimenujem<br />
kar himna generacije. <strong>Za</strong>kaj?<br />
Ker se v njej kot oseba med 20. in 30.<br />
letom starosti najdem. Še več – najdem<br />
praktično celotno mojo družbo z<br />
le redkimi izjemami.<br />
Mi smo tisti, ki bomo še 810 tisoč let<br />
delali. Penzija, ko naj bi duša malo zadihala,<br />
ni še niti na obzorju. In to nas ne<br />
moti zares, mi bomo plesali, ljubili se in<br />
se igrali. Mi bežimo s prepiha front, ki jih<br />
odpirajo vsak dan novi in novi obračuni<br />
dveh, treh ali petnajstih strani, od katerih<br />
pa nobena ni naša. In v kontrastu<br />
z znano pesmijo »Računajte na nas« iz<br />
konca sedemdesetih, Joker Out zapoje,<br />
da hvala lepa, ampak ne računajte na<br />
nas, igra sovraštva je za vas. Kako zelo
| <strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
CASNIK.SI<br />
Komentar 37<br />
jasno sporočilo vsem, ki mlade z vsemi<br />
možnimi prijemi tiščijo na volitve, v vse<br />
vrste participacije, k zavzemanju stališč<br />
in izjavljanju mnenj. Dokler ne boste<br />
ponudili nekaj lepega, prijaznega, dobrega,<br />
plemenitega, se vaših iger mladi<br />
preprosto ne bomo šli. Na vašo srečo ne<br />
bomo večno mladi. Ko bomo 30+, 40+<br />
ali 50+ bodo vaše igre sovraštva postale<br />
naše. Do takrat pa bomo plesali, ljubili<br />
se in se igrali.<br />
SPOROČILO MLADIH<br />
In to niti ni prva pesem mladih s tem<br />
sporočilom – snov je praktično enaka<br />
pesmi Maček v žaklju skupine Bele vrane<br />
– »očala naj vsem nakupijo, morda<br />
skoznje svet pameten bo spet«, »ker pa<br />
nekoč mladi so bili, naj nam dovole, da<br />
sedaj smo mi!« Pol stoletja kasneje je<br />
vse isto. Mladi smo tisti, ki se nočemo<br />
sprijazniti, da je sreča odvisna od naključnega<br />
žreba »An ban, pet podgan, ti<br />
loviš, če preživiš«, mladi smo tisti, ki se<br />
še nismo sprijaznili z odsotnostjo pravičnosti,<br />
»jaz ti bom vzel vse, ti ničesar<br />
ne dobiš«. Ampak vseeno bomo uživali<br />
in »ne bomo šteli ur do zore, preskakovali<br />
bomo gore, da nas objame nebo«.<br />
To pa v prvi vrsti ni pesem upora.<br />
Ker tudi generacija ni generacija<br />
upora. Bistvo pesmi je vedno v refrenu<br />
– zdaj bomo mi plesali, ljubili se in<br />
se igrali, kot da nas jutri več ne bo. Mi<br />
bomo mi. Ne glede na vse, kar želite<br />
SHUTTERSTOCK<br />
za nas ali od nas. Nočemo biti po meri<br />
vas, tako kot pesem ni po meri gledalcev,<br />
RTV-ja, YouTube komentatorjev<br />
ali <strong>koga</strong> drugega. Ravno zato je lahko<br />
naša. Ne se bat, odrasli bomo v točno<br />
tako sovražne, dolgočasne, apatične<br />
in kaj si ga vedi še ljudi, kot ste sami.<br />
Ampak zaenkrat si bomo vzeli pravico<br />
(ne prosili za dovoljenje), da bomo celo<br />
noč plesali, ljubili se in se igrali! <br />
Ob avtorjih<br />
Časnika<br />
še izbrane<br />
dnevne vsebine<br />
slovenskih<br />
medijev!<br />
www.casnik.si
SVET<br />
38<br />
Komentar<br />
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
Nikaragovskega škofa<br />
Álvareza zaradi kritike oblasti<br />
obsodili na 26 let zapora<br />
Sredi noči so politične voditelje, duhovnike, študente in aktiviste,<br />
ki so se znašli v najbolj zloglasnih nikaragovskih zaporih, zbudili, dali so jim oblačila,<br />
v katerih so bili aretirani, in jim naročili, naj se oblečejo. Čez nekaj ur<br />
je 222 političnih zapornikov pristalo na letališču v Washingtonu – bili so deportirani.<br />
UREDNIŠTVO<br />
Katoliški škof Rolando Álvarez,<br />
odkrit kritik nikaragovske<br />
vlade, pa je bil obsojen<br />
na 26 let zapora in mu je bilo<br />
odvzeto nikaragovsko državljanstvo,<br />
kar je zadnji ukrep predsednika Daniela<br />
Ortege proti Katoliški cerkvi in<br />
njegovim nasprotnikom.<br />
Poleg tega je nikaragovsko sodišče<br />
pet katoliških duhovnikov obsodilo na<br />
10 let zapora zaradi t. i. zarote, ki izhaja<br />
iz dolgoletnih vladnih obtožb, da je<br />
Cerkev podpirala nezakonite prodemokratične<br />
proteste.<br />
Izgon 222 oseb je bila presenetljiva<br />
poteza po mesecih Ortegove nepopustljivosti,<br />
ki je vključevala zaigrane<br />
sodne procese in obsodbo petih katoliških<br />
duhovnikov. Ortega ni ublažil svoje<br />
retorike o domnevnem vmešavanju<br />
Jenkijev v njegovo državo in vsaj javno<br />
ni nakazal, da so vse večje sankcije<br />
ZDA proti njegovi družini in ožjemu<br />
krogu dosegle želeni učinek.<br />
PRODEMOKRATIČNI<br />
PROTESTI<br />
Ortega je nekdanji marksistični gverilec,<br />
ki je prvič prišel na oblast leta<br />
1979, ko je sandinistična revolucio-<br />
TWITTER: @dailychretiens<br />
Danijel Ortega, skrajni levičarski diktator, je dal zapreti škofa Rolanda Álvareza in mu celo odvzel državljanstvo,<br />
podobno kot so počeli v času komunistične Sovjetske zveze.
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
Komentar<br />
SVET<br />
39<br />
narna skupina, ki jo je pomagal voditi,<br />
strmoglavila diktaturo predsednika<br />
Anastasia Somoze.<br />
Ortega je trdil, da za uličnimi protesti<br />
leta 2018 stojijo njegovi zaprti<br />
nasprotniki in drugi, ki naj bi kovali<br />
zaroto za njegovo strmoglavljenje.<br />
Odkar so nikaragovske varnostne sile<br />
nasilno zatrle te protivladne proteste,<br />
je več deset tisoč ljudi pobegnilo<br />
v izgnanstvo.<br />
Prodemokratični protesti naj bi po<br />
njegovih obtožbah potekali s tujo podporo<br />
in s podporo Katoliške cerkve.<br />
Lani je izgnal misijonarke ljubezni<br />
(redovnice, ki jih je ustanovila mati<br />
Terezija) in papeškega nuncija. Cerkev<br />
je v bistvu zadnja neodvisna institucija,<br />
ki ji zaupa velik del Nikaragovcev,<br />
zato predstavlja grožnjo Ortegovi vse<br />
bolj avtoritarni vladavini.<br />
ŠKOF OSTAL V DOMOVINI<br />
Álvarez, škof v Matagalpi, približno 80<br />
kilometrov severno od glavnega mesta<br />
Managua, je bil od leta 2018, ko je val<br />
protestov proti Ortegovi vladi privedel<br />
do obsežnega zatrtja nasprotnikov,<br />
ključni družbeni glas v razpravah o<br />
prihodnosti Nikaragve.<br />
»Upamo, da bo prišlo do vrste volilnih<br />
reform, strukturnih sprememb volilnega<br />
organa – svobodnih, pravičnih<br />
in preglednih volitev, mednarodnega<br />
opazovanja brez pogojev,« je mesec<br />
dni po izbruhu protestov dejal Álvarez,<br />
»dejanske demokratizacija države.«<br />
Po poročanju medijev<br />
se je škof Álvarez<br />
ustavil na stopnicah,<br />
ki vodijo do letala,<br />
in dejal: »Naj bodo<br />
drugi svobodni.<br />
Jaz bom prenašal<br />
njihovo kazen.«<br />
Katoliška cerkev na čelu z Álvarezom se v enopartijski Nikaragvi zavzema za demokracijo.<br />
Škof Rolando Álvarez je bil na seznamu<br />
39 zapornikov, ki jih ni bilo na<br />
letalu, ki ga je sestavila nevladna skupina<br />
Mehanizem za priznavanje političnih<br />
zapornikov. Ortega je dejal, da je<br />
Álvarez zavrnil vkrcanje na letalo. Škof<br />
je bil v hišnem priporu, vendar je Ortega<br />
dejal, da je zdaj v zaporu Modelo.<br />
Po poročanju medijev se je ustavil<br />
na stopnicah, ki vodijo do letala, in dejal:<br />
»Naj bodo drugi svobodni. Jaz bom<br />
prenašal njihovo kazen.«<br />
Antonio Garrastazu, regionalni direktor<br />
za Latinsko Ameriko in Karibe<br />
pri Mednarodnem republikanskem inštitutu<br />
v Washingtonu, je pred izrekom<br />
sodbe poudaril pomen Álvarezove odločitve,<br />
da ostane v Nikaragvi.<br />
Potem ko je Ortega izgnal skoraj vse<br />
svoje najglasnejše kritike, je ostal s škofom<br />
v še vedno močno katoliški državi.<br />
»Mislim, da je Katoliška cerkev ena od<br />
glavnih institucij, ki se jih Ortegov režim<br />
resnično boji,« je dejal Garrastazu.<br />
»Katoliška cerkev je v resnici tista, ki<br />
lahko spremeni srca in misli ljudi.«<br />
FLICKR<br />
NAPAD NA CERKEV<br />
Vsi duhovniki so bili obsojeni na sojenjih<br />
za zaprtimi vrati, na katerih so kot<br />
odvetniki nastopali zagovorniki, ki jih<br />
je imenovala vlada.<br />
Nazadnje obsojeni duhovniki so<br />
sodelovali s škofom iz Matagalpe Rolandom<br />
Álvarezom, eden pa je bil rektor<br />
zasebne univerze Janeza Pavla II. v<br />
glavnem mestu Managua.<br />
Obsodili so tudi dva bogoslovca in<br />
snemalca, ki je delal za škofijo. Vseh<br />
šest obtožencev je bilo aretiranih lani,<br />
vsem pa je bila odvzeta pravica do<br />
opravljanja javnih funkcij. Nikaragovski<br />
center za človekove pravice je te<br />
procese obsodil. »To je žalitev prava,<br />
žalitev inteligence ljudi, žalitev mednarodne<br />
skupnosti in mednarodnih<br />
agencij za zaščito človekovih pravic,«<br />
je center zapisal v izjavi.<br />
Msgr. Silvio Báez, nekdanji pomožni<br />
škof v Managui, ki je bil leta 2019 odpoklican<br />
v Vatikan, je sodbo na Twitterju<br />
opisal takole: »Nerazumno in neobvladljivo<br />
sovraštvo nikaragovske diktature<br />
do mons. Rolanda Álvareza.«
KOLUMNA<br />
40<br />
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
Tanja Fajon, sodobne ženske<br />
ne potrebujejo osvoboditve<br />
od štedilnika, temveč osvoboditev,<br />
da bodo lahko za štedilnikom<br />
ANDREJA BARAT<br />
Feminizem je nadvse priročna in moderna beseda. Da se jo odlično<br />
uporabiti za raznorazne manipulacije in tega se politiki zelo dobro<br />
zavedajo. Slovenija ima baje po novem feministično zunanjo politiko,<br />
je povedala zunanja ministrica in okrcala svojega predhodnika,<br />
ki se je obregnil ob njeno predstavljanje Slovenije v svetu.<br />
Kritikom vsebinsko ni odgovorila,<br />
pač pa jih je označila za<br />
nazadnjake, ki skušajo ženske<br />
poriniti nazaj za štedilnik.<br />
»Gre za zavzemanje za zatohlo, nazadnjaško<br />
Slovenijo, v skladu s katero<br />
je ženskam mesto za štedilnikom,« je<br />
zabrusila Anžetu Logarju.<br />
Ker stvari vendarle niso tako zelo<br />
preproste, da bi bili vsi zagovorniki<br />
ženskih pravic skoncentrirani v stranki<br />
SD, nasprotniki ženske dobrobiti<br />
pa v SDS, poglejmo dejstva o tem, kdo<br />
hoče danes ženske poriniti nazaj za<br />
štedilnik in kdo s pojmom feminizem<br />
manipulira za svoje politične točke.<br />
ZLORABA FEMINIZMA<br />
Feministke, ki so se pred stoletjem borile<br />
za ženske pravice, so že davno odložile<br />
kopja in bi bile verjetno zgrožene nad<br />
tem, v kaj se je preobrazil sodobni feminizem,<br />
ki že dolgo ne služi več ženskam,<br />
Vlada RS/Flickr<br />
pač pa je postal ideološki pojem manipulacije.<br />
Postal je bizarno skrajen in<br />
z realnimi težavami sodobnih žensk<br />
nima več nobenega stika. Je pa priročno<br />
orodje, ki se ga lahko poslužimo vedno,<br />
ko želimo doseči svojo agendo in diskreditirati<br />
nasprotnika.<br />
Sodobne zahodne ženske<br />
danes ne potrebujejo<br />
in ne želijo osvoboditve<br />
od štedilnika.<br />
Potrebujejo in želijo<br />
pogoje, da bodo lahko<br />
za štedilnikom,<br />
ko to potrebujejo<br />
in želijo same<br />
in njihova družina.<br />
Fajonova je namesto odgovora na kritiko novih usmeritev zunanjega ministrstva Logarju zabrusila,<br />
da je nazadnjak, ki žensko vidi za štedilnikom.
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023 KOLUMNA<br />
41<br />
OSVOBODITEV ŽENSK<br />
Osvoboditev žensk je bila in je žal še<br />
v mnogih delih sveta potrebna. Toda<br />
skrajni feminizem je danes na zahodu<br />
izgubil stik z ženskami iz realnosti.<br />
Feminizem je danes postal politično<br />
orožje v rokah levice. Ukvarja se s tistim,<br />
kar mu politično ustreza, ženske<br />
in njihov resnični blagor so pri tem<br />
drugotnega pomena.<br />
<strong>Za</strong>to je za zahodne feministke<br />
ženska opolnomočena, če je za drobiž<br />
služkinja delodajalcu, medtem ko<br />
njenim otrokom minevajo ključna leta<br />
brez nje, in zatirana, če svobodno izbere,<br />
da bo služila svojemu možu in otrokom,<br />
ko jo ti najbolj potrebujejo.<br />
<strong>Za</strong>to za feministke danes pomeni, da<br />
ima ženska izbiro, če se znebi svojega nenačrtovanega<br />
otroka, brez da bi ji kdorkoli<br />
celostno predstavil, kaj to pomeni<br />
zanjo in za njenega otroka. Ter zatiranje,<br />
če ji neka organizacija, pred verjetno najpomembnejšo<br />
odločitvijo v njenem (in<br />
otrokovem!) življenju, skuša predstaviti<br />
dejstva in še druge možnosti.<br />
Vlada RS/Flickr<br />
Sodobnih feministk ne skrbi deklica<br />
(in na vsaki šoli je nekaj takih primerov),<br />
ki se bo po otroštvu in končani osnovni<br />
šoli vrnila v Albanijo in se poročila,<br />
skrbijo jo spletni komentatorji, ki se<br />
obregajo ob barvo čevljev nadvse emancipirane<br />
političarke. Ki je slučajno tudi<br />
primerne politične barve. Ob čevlje tiste,<br />
ki to ni, se lahko mirno obregate. V<br />
tem primeru gre za politično satiro.<br />
Sodobnih feministk ne skrbi totalno<br />
razvrednotenje ženskega telesa<br />
v pornografski industriji, niti se<br />
ne ukvarjajo s problemom trgovine z<br />
ljudmi, ki je je v prostituciji tudi v zahodnih<br />
državah veliko. Raje se ukvarjajo<br />
z neposrečeno izjavo političnega<br />
nasprotnika, ki ga je treba pred volitvami<br />
razglasiti za sovražnika žensk.<br />
Ta feminizem je vreden točno toliko<br />
kot natisnjena slika umetnine. Nič.<br />
<strong>Za</strong>hodna civilizacija, zrasla na temeljih<br />
krščanstva, je prehodila dolgo<br />
in naporno pot samovzgoje. Od tega,<br />
da je bilo to, kar doživlja ženska, tako<br />
nepomembno, da si ni zaslužilo niti<br />
prepovedi v deseti božji zapovedi, do<br />
tega, da danes stojimo eden ob drugem<br />
kot ljudje. Danes iz trdnjave konservatizma,<br />
Katoliške cerkve namreč, papež<br />
poziva voditelje tretjih držav, da naj<br />
opolnomočijo ženske in jim dajo mesta<br />
na vodstvenih položajih, sicer njihove<br />
dežele ne bodo imele prihodnosti.<br />
Sodobne zahodne ženske danes ne<br />
potrebujejo in ne želijo osvoboditve od<br />
štedilnika. Potrebujejo in želijo pogoje, da<br />
bodo lahko za štedilnikom, ko to potrebujejo<br />
in želijo same in njihova družina.<br />
»POHAN ŠNICL«<br />
Prva asociacija na to vprašanje je, da<br />
danes to počnejo predvsem Gordon<br />
Ramsay in raznorazni kulinarični<br />
guruji, ki so iz kuharije naredili višjo<br />
obliko umetnosti.<br />
Ker pa je treba jesti vsak dan in<br />
otroci navadno višjo kulinariko takoj<br />
zamenjajo za pomfri in »pohan šnicl«,<br />
cvetijo tudi kuharske »influenserke«,<br />
ki ženski za štedilnikom kažejo, kako<br />
naj skuha preprosto, dobro in zdravo.<br />
Kajti tudi za tisti »pohan šnicl« ni niti<br />
malo vseeno, kako ga pripravite, in<br />
je med enim in drugim zrezkom lahko<br />
kako leto svetlobne razlike. Ki je<br />
v tem, da bo ljubi mož rekel, da je bil<br />
ta zrezek poezija, ali pa v tem, da bo<br />
zvečer iskal Rupurut. Prav tako, kot je<br />
lahko razlika med zrezkoma, je tudi<br />
razlika med tistimi, ki žensko rinejo<br />
za štedilnik. Kakšna?<br />
Nekateri žensko rinejo za štedilnik,<br />
ker jo želijo imeti na varnem, ker mislijo,<br />
da ji ne pripada mesto v družbi, ker<br />
mislijo, da je manjvredna in nesposobna.<br />
Drugi so drugačni. Ženske sicer ne<br />
rinejo v kuhinjo, ji pa ponujajo polno<br />
opremljeno kuhinjo s polnim hladilnikom,<br />
varnostjo in ljubeznijo, če bi morda<br />
imela veselje z oblikovanjem ljubečega<br />
in toplega doma za svojo družino.<br />
Prvih se izogibajte kot zrezka, po<br />
katerem rabite Rupurut. Drugi pa tudi<br />
ravno ne ležijo po cesti, ampak če jih<br />
najdete, se z njimi poročite. (Če ste<br />
moški, pa takšni postanite.) <br />
Komentarji bralcev<br />
Kaj pomaga postaviti emancipirano<br />
gospo oz. gospodično poleg štedilnika,<br />
saj ga ne zna uporabljati. <strong>Za</strong>to potrebuje<br />
gospodinjsko pomočnico. Seveda še<br />
ne sme biti feministka in emancipirana.<br />
<strong>Za</strong> delo in služenje to ni pogoj.<br />
Markec<br />
Zdaj je na pohodu ideologija, ki trdi,<br />
da sta spola enaka, kar je oksimoron,<br />
saj je bistvo spola različnost. S-pol<br />
pomeni polovico. (Če kdo slučajno<br />
misli, da gre za magnetni pol, ima tudi<br />
magnet dva pola, to je, dve polovici.)<br />
Če bi bila spola enaka, bi ju ne bilo.<br />
Imeli bi samo en ne-spol, ki bi bil<br />
celota, ne polovica.<br />
Znanost pozna dva spola in nedvoumno<br />
razlikuje med njima glede<br />
na različne biološke funkcije in tudi<br />
telesne značilnosti.<br />
Ideologija enakosti spolov gre tako<br />
daleč, da trdi, da je spol družbeni konstrukt,<br />
da si lahko spol sam izbereš, da<br />
je spolov več, da ne morejo roditi otrok<br />
samo ženske, temveč tudi moški…<br />
Rasputin<br />
Res, otroka porinemo tujcem za ves dan<br />
in zato še plačujemo, da se lahko nekomu<br />
udinjamo za mezdo. Malo so nas<br />
“našopali”. Spet se je pokazalo, kako<br />
imata leva – kakor progresivna – stran<br />
in korporatizem v bistvu isti interes.<br />
Jana Px
AKTUALNO<br />
42<br />
Komentar<br />
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
Ne verjemite Golobovim obljubam:<br />
humanitarci brez poldrugega milijona<br />
PETER MERŠE<br />
Predsednik vlade Robert Golob (56) svoje 1,4 milijona evrov<br />
vredne nagrade za delovno uspešnost na čelu Gen-I-ja očitno<br />
ne bo podaril devetim humanitarnim organizacijam,<br />
kot se je vehementno zavezal pred volitvami, saj je sploh ne bo prejel.<br />
S podjetjem naj bi namreč po neuradnih podatkih podpisal sporazum,<br />
po katerem se na<strong>gradi</strong> odpoveduje v korist podjetja.<br />
To pa je samo ena izmed Golobovih<br />
obljub, ki bodo očitno<br />
ostale neizpolnjene. K temu<br />
lahko dodamo tudi tisto o transparentnosti,<br />
saj se je premier glede<br />
tega vprašanja sicer zavil v molk. O tem,<br />
kako problematično je, če predsednik<br />
vlade hitreje obljublja kot razmišlja, razmišljamo<br />
v komentarju uredništva.<br />
OBRISALI<br />
SE BODO POD NOSOM<br />
Ko je pred volitvami pricurljalo v javnost,<br />
da se nekdanjemu predsedniku<br />
uprave družbe Gen-I, tedaj pa tudi že<br />
pretendentu za vstop v parlamentarno<br />
politiko, Robertu Golobu, obeta izjemno<br />
visoka nagrada – glede na dobiček<br />
podjetja naj bi ta znašala 1,4 milijona<br />
evrov – se je le ta javnosti zavezal, da<br />
bo nagrado v celoti namenil devetim<br />
humanitarnim organizacijam. »Ker<br />
smo imeli fantastično leto 2021, sem<br />
tudi jaz upravičen do rekordne nagrade.<br />
[…] Pri notarju sem poleg umika iz<br />
podjetja overil tudi drugo izjavo. Odločil<br />
sem se, da bom nagrado v celoti<br />
podelil humanitarnim organizacijam.<br />
Od tu dalje – višja, kot bo nagrada,<br />
srečnejši bom. To nagrado bo prejelo<br />
devet humanitarnih organizacij,« je na<br />
eni izmed svojih famoznih tiskovnih<br />
konferenc pred uradnim vstopom v politiko<br />
napovedal Golob.<br />
Katere humanitarne organizacije<br />
naj bi to bile, Golob ni nikoli razkril.<br />
Odločitev o tem mu bo očitno zdaj<br />
prihranjena. Skupščina Gen-I je decembra<br />
sprejela sklep, da ves razpoložljivi<br />
denar porabi za blaženje posledic<br />
draginje in članom poslovodstva<br />
v podpis ponudi sporazum, s katerim<br />
Katere humanitarne<br />
organizacije naj bi to<br />
bile, Golob ni nikoli<br />
razkril. Odločitev o<br />
tem mu bo očitno zdaj<br />
prihranjena.<br />
se odpovedo na<strong>gradi</strong>. Sporazuma po<br />
poročanju Dela naj ne bi podpisali<br />
še vsi (trije) člani poslovodstva, ki so<br />
do nagrade upravičeni poleg Goloba v<br />
nekoliko manjših zneskih še Igor Koprivnikar<br />
(56) in Andrej Šajn, ga je pa po<br />
V pismu, ki je zakrožilo med gospodarsko<br />
srenjo in ga bi naj domnevno<br />
napisal manager leta 2022, predsednik<br />
uprave NLB Blaž Brodnjak<br />
(57), avtor sicer izrazi gnev nad načinom<br />
izračuna nagrad za vodilne<br />
v Gen-I in ga označi za eksces brez<br />
primere v zgodovini Slovenije in Jugoslavije.<br />
<strong>Za</strong>radi stimuliranja zasledovanja<br />
izrazito kratkoročnih ciljev<br />
pa je to v reguliranih panogah celo<br />
izrecno prepovedano. Kritičen je tudi<br />
do odsotnosti transparentnosti glede<br />
nagrajevanja poslovodstva, ki je v<br />
posmeh vsem Slovenkam in Slovencem<br />
in cinična rokavica v obraz vsem<br />
slovenskim podjetnikom in managerjem,<br />
ki se jih lahkotno naziva z<br />
neoliberalci, kapitalisti, tajkuni in<br />
podobno, kar je le del sočnega zapisa.<br />
neuradnih podatkih omenjenega časopisa<br />
že podpisal premier Golob. Ta se je<br />
glede tega zavil v molk. Glede na obljubo<br />
se tako ni odpovedal svoji na<strong>gradi</strong>,<br />
ampak denarju za humanitarce.<br />
GASILCI,<br />
SODNIKI IN JAVNOST<br />
Obljubljen slab milijon in pol za humanitarne<br />
organizacije, za katere niti ne<br />
vemo, katere so, pa ni edina obljuba,<br />
ki jo je Golob vehementno napovedal,<br />
nato pa precej potihoma snedel. Še vedno<br />
denimo odmeva Golobova napoved,<br />
da bodo vsi sodniki in tožilci prejeli<br />
dodatke v bruto znesku 600 evrov, kar<br />
je Golob storil brez vsakršnega posvetovanja<br />
s socialnimi partnerji in socialnega<br />
dialoga (tudi obuditev slednjega je<br />
bila med njegovimi obljubami). Dodatek<br />
ni imel nobene pravne osnove (pri<br />
čemer je aktualna vladajoča garnitura<br />
prejšnji očitala vladanje z odloki).<br />
Ko so nato na pravosodnem ministrstvu<br />
pripravili zakon, ki bi bil zakonska<br />
podlaga za izplačilo dodatka, je bil<br />
ta napisan tako slabo, da ga je najprej<br />
raztrgala zakonodajno pravna služba<br />
državnega zbora, nato pa ga je koalicija<br />
iz obravnave umaknila. Kaj bo zdaj z<br />
obljubljenim dodatkom za sodnike, ostaja<br />
neznanka. Ni pa neznanka, kaj se je<br />
zgodilo z denarnimi nagradami za gasilce,<br />
ki so gasili požar na Krasu. Le tem je<br />
Golob po televiziji najprej vehementno<br />
obljubil 63 evrov za 8 ur gašenja in 94,5<br />
evrov za več kot osem ur gašenja, pri čemer<br />
je izrecno poudaril, da bo nagrada<br />
neobdavčena. Že takrat so mnogi opozarjali,<br />
da izvedba izplačila takšne nagrade<br />
niti ni izvedljiva, niti smiselna, saj<br />
ruši koncept prostovoljnega gasilstva in
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023 AKTUALNO<br />
Komentar<br />
43<br />
Boštjan Podlogar/STA<br />
Ko so nato na pravosodnem ministrstvu pripravili zakon, ki bi bil zakonska podlaga<br />
za izplačilo dodatka, je bil ta napisan tako slabo, da ga je najprej raztrgala zakonodajno<br />
pravna služba državnega zbora, nato pa ga je koalicija iz obravnave umaknila.<br />
ustvarja neenako obravnavo s tistimi<br />
gasilci, ki so bili udeleženi pri gašenju<br />
drugih zahtevnih požarov.<br />
Nekaj dni kasneje je to spoznal tudi<br />
Golob, ki je napovedal izplačilo nagrad<br />
udeleženim gasilskim društvom, Golob<br />
pa je celo zanikal, da je nagrade<br />
sprva obljubljal gasilcem. Celo vlada je<br />
sicer nekaj dni za dano obljubo po dopisni<br />
seji komunicirala, da bodo denar<br />
dobili gasilci in drugi prostovoljci, sicer<br />
prek društev, kar je sicer neizvedljivo.<br />
Kasneje je država za sanacijo in nakup<br />
nove opreme kot pomoč gasilskim društvom<br />
(in ne za plačilo operativcev!)<br />
nakazala 1,5 milijona evrov in sicer na<br />
Gasilsko zvezo Slovenije. Enak znesek<br />
je gasilcem nakazal tudi podjetnik Ivo<br />
Boscarol (66), v kontekstu požarov na<br />
Krasu pa so zbrali še 3,5 milijona evrov.<br />
PREDVOLILNE OBLJUBE<br />
Če k temu dodamo še snedene obljube,<br />
ki jih je Golob dal med volilno kampanjo,<br />
seznam postaja že precej daljši.<br />
Golob je denimo mladim obljubljal, da<br />
prvih deset let ne bodo plačevali dohodnine.<br />
Pri tem pa ne samo, da obljube<br />
ni izpolnil. Vlada je celo odpravila<br />
dohodninsko reformo, sprejeto pod<br />
prejšnjo vlado, ki bi vsem (tudi mladim)<br />
zmanjšala davčno obremenitev<br />
dela. <strong>Za</strong> mlade do 29 let so olajšavo<br />
sicer dvignili za 1.000 evrov, kar je<br />
sicer še vedno manj, kot bi dobili vsi,<br />
če bi še dve leti veljala Janševa dohodninska<br />
reforma. Tudi pri domnevno<br />
osrednjih temah Golobove stranke,<br />
ki naj bi bila zelena in ekološka, se<br />
oddaljujejo od obljub, denimo o tiste<br />
o intenzivnem vlaganju v železniško<br />
infrastrukturo. V proračunu za leto<br />
2023 so sredstva za ta namen celo<br />
zmanjšali glede na znesek, ki ga je za<br />
to predvidela prejšnja vlada.<br />
Komentar uredništva<br />
Jezik predsednika vlade<br />
hitrejši od misli<br />
Da o vnašanju podjetniške miselnosti<br />
v javno upravo, ki jo je podjetnikom<br />
obljubljal Golob, niti ne govorimo.<br />
Celo na osebni ravni ima Golob z<br />
držanjem obljub očitno težave. Marko<br />
Bandelli (55) denimo opozarja, da<br />
mu je Golob obljubil mesto sekretarja<br />
za malo gospodarstvo, nato pa obljubo<br />
brez pojasnil snedel.<br />
<br />
Res da prihaja v politiko z mesta<br />
direktorja, a kljub temu se zdi, da Robert<br />
Golob predvsem na veliko deli obljube in<br />
zagotovila, ki se jih nato ne drži ali pa ne<br />
more držati. Pogosto, v želji da bi določeni<br />
skupini ali javnosti izpadel všečno,<br />
obljublja kar nekaj na pamet, ne da bi zato<br />
obstajala pravna podlaga in možnosti v<br />
sistemu zavor in ravnovesij, ki ga imamo<br />
prav zato, da nihče ne more vladati zgolj<br />
iz same samovolje. A pri Golobu se zdi, da<br />
želi prav to. Ko se znajde v neki situaciji,<br />
enostavno da obljubo, potem pa se z njo<br />
ukvarjajo njegovi podrejeni – pa naj bo<br />
tako neizvedljiva kot izplačilo gasilcem<br />
za prostovoljno delo, ali pa nezakonita<br />
kot dodatek za sodnike, ki ga potem po<br />
hitrem postopku in šlampasto skušajo<br />
uzakoniti – ali pa ob neizpolnitvi enostavno<br />
umolkne in preusmeri pozornost.<br />
<strong>Za</strong> demokratičnega politika in<br />
še posebej za državo, ki jo vodi, pa je<br />
pomembno, da obljube, preden jih da,<br />
dobro premisli in pretehta, šele nato pa<br />
izreče, v kolikor so resnično izvedljive ter<br />
je transparenten pri njihovem izvajanju,<br />
da država predstavlja predvidljivo okolje<br />
za vse, ki v njej živimo in delamo. Pri<br />
Golobu pa je ravno obratno. Na veliko deli<br />
obljube, hitreje kot misli, ko pa pride čas<br />
za njihovo realizacijo, kot denimo z donacijo<br />
humanitarcem, pa bolj spominja na<br />
kakšnega diktatorja, ki se zavije v molk,<br />
kot pa na demokratičnega politika. Pa<br />
toliko je imel povedati o demokraciji, ko<br />
se je podajal na volitve in tudi takrat, ko je<br />
že sedel na premierskem stolčku.
SVET<br />
44<br />
Kolumna<br />
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
Evropski otoček vse manjši, prapor<br />
katolištva vse bolj prevzema Afrika<br />
GABRIEL KAVČIČ<br />
Papež Frančišek se je kar šest dni<br />
– od 31. januarja do 5. februarja – mudil na svojem<br />
petem apostolskem potovanju po Afriki.<br />
Obiskal je Demokratično republiko Kongo in Južni Sudan.<br />
Potovanje se lepo ujema s papeževo<br />
pretežno izbiro periferij za<br />
svoja potovanja, čeprav po enem<br />
kriteriju vendarle ne ustreza: papež<br />
običajno izbira države, v katerih je<br />
Katoliška cerkev v manjšini, tokrat pa je<br />
na dolgo obiskal Kongo, ki denimo predstavlja<br />
eno od afriških držav z največjim<br />
številom katoličanov: okrog petdeset<br />
odstotkov od 95 milijonov prebivalcev<br />
izpoveduje katoliško vero.<br />
RESNIČNE TEŽAVE<br />
Apostolsko potovanje ima vedno en<br />
glavni namen: sveti oče naj bi po bibličnem<br />
zgledu svetega Petra<br />
potrjeval katoličane v veri, kar se na<br />
vsakem potovanju vidi skozi neštete<br />
pogovore in srečanja z verniki in voditelji<br />
krajevnih cerkva.<br />
Je pa tokrat neredkim opazovalcem<br />
vendarle v oči bolj padla papeževa<br />
namera, da jasno in glasno pove tisto,<br />
česar si večina ne upa povedati, ali pa<br />
nima mikrofona, da bi lahko prišla do<br />
besede: svoje potovanje je Frančišek izkoristil<br />
za več ostrih obsodb, predvsem<br />
nasilne kolonialistične zgodovine teh<br />
držav in vseprisotne korupcije; nato<br />
pa je jasno obsodil tudi pohlepno izkoriščanje<br />
afriških virov s strani bogatih<br />
svetovnih elit.<br />
Pri tem pa se težave teh obrobnih<br />
afriških držav šele začno: tisto, kar<br />
prebivalce najbolj pesti, so huda revščina,<br />
nasilje in vojna.<br />
Republiko Kongo, denimo, je po<br />
dolgi zgodovini nasilnega izkoriščanja<br />
s strani kolonialistov zajela še več<br />
kot trideset let trajajoča državljanska<br />
vojna, ki je do danes terjala na milijone<br />
mrtvih in razseljenih ter povzročila<br />
napetosti s sosednjimi državami.<br />
Po Kongu se vojska denimo spopada<br />
Še bolj zanimivo pa je,<br />
da je pa afriška Cerkev<br />
vsak dan večja,<br />
in hkrati tudi bistveno<br />
bolj konservativna<br />
kot prevladujoči glas<br />
Cerkve drugod po svetu.<br />
z več kot sto dvajsetimi uporniškimi<br />
skupinami, ukrepanje pa je sistematično<br />
onemogočeno zaradi visoke<br />
ravni korupcije.<br />
Južni Sudan prav tako že od leta<br />
2013 pretresa državljanska vojna, saj<br />
njegovi voditelji ne morejo premagati<br />
razlik in rivalstva med različnimi plemeni.<br />
Številni sporazumi o prekinitvi<br />
ognja so propadli, tudi poskus mirovnega<br />
sporazuma iz leta 2018 (ki ga je<br />
pomagal doseči Vatikan) je ostal deloma<br />
neuresničen, saj se spopadi na terenu<br />
še kar nadaljujejo.<br />
Skratka, šlo je za pomembno, delikatno<br />
in zahtevno apostolsko potovanje,<br />
verjetno precej bolj zahtevno<br />
kot papeževa pretekla obiska v Keniji<br />
in Ugandi.<br />
Kot je zaslediti na socialnih omrežjih,<br />
je glede opozoril na račun socialne<br />
pravičnosti in potrebe po miru papeževo<br />
potovanje opravilo svojo nalogo: kritike<br />
so bile jasno povedane in želje ljudi<br />
izražene skozi papeževe govore. Če bo<br />
to zadoščalo ali imelo pomembnejši<br />
vpliv v prihodnosti, pa bomo še videli.<br />
SREČANJE Z ŽRTVAMI<br />
<strong>Za</strong>radi vsega povedanega je bil verjetno<br />
najbolj ganljiv trenutek papeževega<br />
obiska prav srečanje z žrtvami vojne<br />
na vzhodu Konga, pri čemer so žrtve s<br />
svetim očetom delile naravnost ostudne<br />
zgodbe o spolnem suženjstvu ter<br />
nezamisljivih zlorabah, ki jih je vojna<br />
prinesla v njihovo državo.<br />
Gregorio Borgia/Guliverimage.com
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023 SVET<br />
Kolumna<br />
45<br />
Papeža so pretresle zgodbe o<br />
nečloveškem nasilju, pri čemer je<br />
zopet pokazal svojo izjemno sposobnost<br />
poslušanja in bližine trpečim:<br />
po grozljivih pričevanjih je objel<br />
ženske, ki so jih paravojaki med nasilnimi<br />
napadi na njihove vasi serijsko<br />
posiljevali in pohabljali, in to je<br />
na prebivalce, kakor se je dalo zaslediti<br />
tudi na družbenih omrežjih, naredilo<br />
izjemen vtis.<br />
Papež se je zaradi tega srečanja<br />
znašel na naslovnicah številnih afriških<br />
časopisov in v vseh pomembnejših<br />
medijih: svet se je ob tem lahko<br />
zavedel, da je trpljenje nekaterih ljudi<br />
na tem planetu neopisljivo, pomaga pa<br />
lahko le pozorno poslušanje, iskanje<br />
resnice, zadoščenje ter molitev.<br />
OKREPITI KATOLIČANE<br />
Sveti oče se je srečal se je tudi s škofi,<br />
duhovniki in verniki v državi ter<br />
s člani dobrodelnih organizacij, ki<br />
Svet se je ob tem lahko<br />
zavedel, da je trpljenje<br />
nekaterih ljudi na tem<br />
planetu neopisljivo,<br />
pomaga pa lahko le<br />
pozorno poslušanje,<br />
iskanje resnice,<br />
zadoščenje ter molitev.<br />
pomagajo žrtvam vojne in tistim, ki<br />
so jih razselili dolgotrajni spopadi v<br />
državi. Katoliška cerkev, predvsem pa<br />
njeni voditelji, bodo skozi prihodnja<br />
leta morali resno pristopiti k reševanju<br />
akutnih vprašanj države, v kateri<br />
Papež Frančišek se je v Kinšasi srečal z žrtvami vojne na vzhodu Konga.<br />
Pretresle so ga zgodbe o nečloveškem nasilju, pri čemer je zopet pokazal<br />
svojo izjemno sposobnost poslušanja in bližine trpečim.<br />
edino – in še to trhlo – enotnost predstavlja<br />
večinsko prisotna veroizpoved.<br />
Ob tem je treba omeniti, da Katoliška<br />
cerkev v Afriki cveti in raste – v<br />
Afriki živi okrog 20 % vseh katoličanov<br />
na svetu. V Kongu, denimo, je<br />
katoličanov skoraj polovica, v Južnem<br />
Sudanu pa okrog 40 odstotkov. Te številke<br />
so toliko bolj zanimive, ko jih<br />
primerjamo z zamirajočimi številkami,<br />
ki Katoliško cerkev pestijo v Evropi<br />
in zahodnem svetu.<br />
Še bolj zanimivo pa je, da je pa afriška<br />
Cerkev vsak dan večja, in hkrati<br />
tudi bistveno bolj konservativna kot<br />
prevladujoči glas Cerkve drugod po<br />
svetu. V tem smislu je papežev obisk<br />
v Afriki vsekakor pomemben in potreben:<br />
številke kažejo, da bo tamkajšnja<br />
Cerkev v prihodnosti nujno igrala<br />
pomembnejšo vlogo tudi na svetovni<br />
ravni. Bolj konkretno: medtem ko se na<br />
naši polobli (npr. na Nemškem) Katoliška<br />
cerkev ponekod nikakor ne more<br />
izviti iz razglabljanj o pravicah skupnosti<br />
LGBTQ+, na drugi strani sveta<br />
živi več-deset-milijonska (in zelo vitalna)<br />
katoliška skupnost, v kateri takšne<br />
teme niti ne pridejo na vrsto.<br />
Ta pomemben razmislek glede konservativnosti<br />
in vitalnosti Cerkve lahko<br />
zaključimo z zanimivo ekumensko<br />
podrobnostjo iz preteklega tedna: papežu<br />
sta se na obisku Južnega Sudana<br />
pridružila tudi dva druga krščanska<br />
voditelja: canterburyjski nadškof Justin<br />
Welby in Iain Greenshields, voditelj<br />
Škotske cerkve.<br />
<strong>Za</strong> canterburyjskega nadškofa je<br />
obisk v Južnem Sudanu minil tudi v<br />
znamenju trde notranje kritike na njegov<br />
račun, saj je že večkrat javno podprl<br />
možnost sprememb anglikanskega<br />
pogleda na istospolne spolne odnose.<br />
<strong>Za</strong>to ga je anglikanski nadškof Justin<br />
Badi Arama, vodja Anglikanske cerkve<br />
v Južnem Sudanu, te dni ob obisku<br />
ostro kritiziral, ker da »ne brani svetopisemske<br />
resnice«.<br />
Kot že tolikokrat ugotovljeno, še<br />
enkrat: Katoliška cerkev se v teh letih<br />
kolje na področju moralnih vprašanj,<br />
in papežev obisk v Afriki nas<br />
opozarja, da bo evropska Cerkev<br />
s svojimi težavami vred – pa četudi<br />
bi bile še tako pomembne – kmalu<br />
le še mali otoček na svetovnem<br />
zemljevidu Katoliške cerkve.
KOLUMNA<br />
46<br />
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
Ob našem neresnem odnosu<br />
do koroških sonarodnjakov<br />
se izpadu avstrijskih<br />
Svobodnjakov ni treba čuditi<br />
RAJKO PODGORŠEK<br />
Ob zadnjem izpadu podmladka koroške veje Avstrijske svobodnjaške<br />
stranke smo se Slovenci znova vrnili v že zdavnaj pozabljene čase<br />
»kraljevanja« Jörga Haiderja. In ker po vstopu Slovenije v Evropsko<br />
unijo pozitivnih novic o sožitju slovenske manjšine z nemško<br />
govorečimi Korošci ni manjkalo, se je zdelo, da se bodo manjšinske<br />
»zadeve« v slovenski neposredni soseščini uredile kar same od sebe.<br />
Ker pa do naših koroških zamejcev<br />
nikoli nismo bili sposobni<br />
izvajati enotne in predvsem<br />
konsistentne manjšinske zunanje<br />
politike, bi morda zato končno veljalo<br />
jemati izpade mladih koroških svobodnjaških<br />
prenapetežev ne samo kot<br />
dramilo za naše »svobodnjake«, temveč<br />
tudi za vso politično elito. Smiselno bi<br />
bilo končno osvojiti lekcijo, da je potrebno<br />
slovensko polpreteklo ideologijo ter<br />
igrice pustiti na tej strani meje (če jih že<br />
pri nas ne moremo dokončno odpraviti).<br />
ODNOS MATICE<br />
DO ZAMEJSTVA<br />
Odziv Ministrstva za zunanje zadeve,<br />
ki se je vmes prav potihoma preimenovalo<br />
v Ministrstvo za zunanje in evropske<br />
zadeve, je bil formalno sicer hiter<br />
in odločen. Prav tako je takoj odločno<br />
reagirala tudi večina slovenskih parlamentarnih<br />
strank, številni izpostavljeni<br />
slovenski politiki pa so svoj račun na<br />
Twitterju končno uporabili za čivke, ki<br />
jih slovenskim »mainstream« medijem<br />
ne bo potrebno v nedogled secirati.<br />
A kaj, ko pohvale sežejo le do tu.<br />
Slovenska zunanja politika ima do<br />
naših zamejcev kljub opozarjanju na<br />
njihov položaj ter zavzemanju za njihovo<br />
dobrobit prepogosto toplo-hladne<br />
odnose. In najhuje je to, da v iskanju<br />
uspešnega odnosa do naših zamejskih<br />
rojakov Slovenci vedno znova spotikamo<br />
prav sami sebe.<br />
Koroške Slovence<br />
sonarodnjaki iz matice<br />
pogosto še vedno<br />
delimo v maniri<br />
že zdavnaj preživete<br />
bipolarne povojne<br />
socialistične delitve.<br />
Slovenski odnos z Avstrijsko Koroško<br />
lepo pokaže nekonsistentnost in<br />
nezrelost slovenskega političnega delovanja,<br />
ki se ga nadalje lahko preslika<br />
na odnos z ostalimi zamejskimi (in izseljenskimi!)<br />
skupnostmi ter v končni<br />
fazi tudi na slovensko zunanjo politiko<br />
nasploh.<br />
V tem oziru je bil edina svetla točka<br />
v zadnjem desetletju bivši predsednik<br />
Borut Pahor, ki je svojo odgovorno zunanjo<br />
politiko s konkretnimi uspehi v<br />
slovenskem zamejstvu <strong>gradi</strong>l na zaupanja<br />
vrednih strokovnjakih, kot sta<br />
dr. Petrič ter dr. Žekš. Njegova naslednica,<br />
za katero vsi upamo, da bo lahko<br />
nadaljevala njegovo uspešno delo, pa je<br />
že takoj zatem, ko je stopila v Pahorjeve<br />
(pre)velike politične čevlje, naletela na<br />
zunanjepolitično »mino« in to ravno<br />
v izjavah na temo Avstrijske Koroške,<br />
čeprav bi kot izkušena pravnica morala<br />
vedeti, da je Avstrijska državna<br />
pogodba izjemen mednarodnopravni<br />
vzvod, ki ga država Slovenija v urejanju<br />
manjšinskih pravic Slovencev poseduje<br />
v odnosu do sosednje Avstrije.<br />
RAZDELJENI<br />
Ta slovenska mednarodna netaktnost,<br />
ki jo je izkazala novoizvoljena predsednica,<br />
za katero upamo, da se bo v okviru<br />
svoje funkcije vendarle jasno zavzela<br />
za slovenske zamejce, je v preteklosti<br />
pri slovenskih politikih že preraščala<br />
malodane v diletantskost ali celo provincialno<br />
napuhnjenost, v smislu nerazumevanja<br />
lastnih širših interesov<br />
slovenske države, ki se niso ustavili na<br />
njenih mejah, ampak skorajda že na<br />
mejah mesta Ljubljane. Čez vase zaverovano<br />
Ljubljano je navsezadnje pogosto<br />
»udrihal« literarni velikan slovenstva iz<br />
Trsta, pokojni Boris Pahor.<br />
Deklarativno se morda zdi, da Slovenci<br />
zaradi nesrečne boleče referendumske<br />
izgube z usodnega 10. oktobra<br />
leta 1920 žalujemo podobno kot še dandanašnji<br />
Srbi za izgubljenim Kosovom,<br />
a slovenska zunanja formalna in neformalna<br />
politika, dirigirana iz Ljubljane,<br />
kot bi temu rekel Pahor »starejši«,<br />
takšnega občutka ne daje.<br />
Ob nastopu desnih, pomladniških<br />
vlad je bila Avstrijska Koroška pogosto<br />
predmet aktivnih političnih obiskov.
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023 KOLUMNA<br />
47<br />
Predvolilni poziv svobodnjakov proti »slovenizaciji« Koroške.<br />
Nasprotno pa so leve vlade preko nekdanjega<br />
upokojenskega zunanjega ministra<br />
rade potovale v danes tako diskreditirano<br />
Moskvo, trenutna zunanja<br />
ministrica iz vrst leve sredine pa si zelo<br />
rada organizira obiske – ne v Korošcem<br />
bližnjih jedrnih državah Srednje Evrope<br />
– temveč v državah Srednje Azije.<br />
Koroške Slovence sonarodnjaki<br />
iz matice pogosto še vedno delimo v<br />
maniri že zdavnaj preživete bipolarne<br />
povojne socialistične delitve. Tako<br />
imamo zamejske Slovence leve provenience<br />
zbrane v Zvezi slovenskih<br />
organizacij ter tiste desno-katoliške<br />
usmeritve zbrane v Narodnem svetu<br />
koroških Slovencev. In če smo prej<br />
omenjali nezrelost slovenskih politikov,<br />
ki »imajo čez« zunanjo politiko,<br />
lahko na tem področju omenimo nezrelost<br />
slovenskih medijev, ki na temo<br />
dogajanja v zamejstvu v javnih objavah<br />
pogosto citirajo le izjave ene, tiste »njihove«,<br />
»prave« zamejske organizacije.<br />
TWITTER<br />
Še v letu 2023 namreč nihče ne pomisli,<br />
da so vsi naši sonarodnjaki na Koroškem<br />
preprosto – Slovenci.<br />
(NE)PODPORA ZAMEJCEV<br />
Slovenska politika ravno zaradi svojih<br />
notranjepolitičnih, zgodovinsko pogojenih<br />
omejitev nikoli ni izkoristila<br />
priložnosti, ki so se ji ponujale, da bi<br />
v zadnjem več kot desetletju izboljšala<br />
položaj slovenske manjšine na Avstrijskem<br />
Koroškem. Velike priložnosti za<br />
oživitev narodno-kulturnih povezav<br />
med matico ter zamejci, ki jo je prineslo<br />
imenovanje šele drugega slovenskega<br />
škofa Krške škofije v Celovcu, Jožeta<br />
Marketza, nikoli ni resnično izkoristila.<br />
Velik prispevek katoliških koroških<br />
zamejcev z vsemi kulturnimi organizacijami<br />
je spregledan. Višarsko srečanje<br />
Treh Slovenij, ki tako močno sije tudi<br />
na Koroško, je s strani slovenske leve<br />
politične ter mnenjske sfere že vsa ta<br />
leta povsem marginalizirano.<br />
In da ne bomo zanemarili pomena<br />
čezmejnih gospodarskih stikov:<br />
namesto, da bi država Slovenija povečala<br />
proračun namenjen priložnostim,<br />
ki jih ponujajo številni radodarni<br />
evropski mehanizmi čezmejnega sodelovanja<br />
ter tako dolgoročno podprla<br />
slovensko prisotnost na Koroškem, slovenska<br />
proračunska sredstva pogosto<br />
poniknejo v »pomembnejših« proračunskih<br />
postavkah. <strong>Za</strong>mejce imamo na<br />
ustih, a v podporo nam je očitno težko<br />
dati vsak evro.<br />
Rezultate tega slovenskega zatohlega,<br />
ideološkega provincializma, ki<br />
s politiko strateškega vodenja zunanje<br />
ter še posebej sosedske politike,<br />
ki pritiče moderni evropski državi v<br />
21. stoletju, nima nobenih skupnih<br />
točk, lepo označuje odnos do ene izmed<br />
najboljših ministric za Slovence<br />
v zamejstvu in po svetu, dr. Helene<br />
Jaklitsch. Ministrica, ki je na področju<br />
odnosa z zamejci in izseljenci po letih<br />
zanemarjanja s strani slovenske države<br />
opravila izjemno delo, je bila od<br />
medijev povsem spregledana – njeno<br />
slovensko-kočevarsko poreklo ter katoliška<br />
vera sta bila očitno preveč.<br />
Ne čudi torej, da proti tako razglašeni<br />
ter vase zaverovani slovenski politiki,<br />
nabriti mladci iz Avstrijske Koroške<br />
dvigujejo glas. Če boste pazljivo<br />
pogledali, imajo preštevilni od njih, če<br />
ne že slovenska imena, pa vsaj slovenske<br />
priimke. Pa čeprav so ti napisani po<br />
fonetičnih pravilih nemškega jezika.<br />
Številni izmed avstrijskih svobodnjakov<br />
morda še vedno znajo govoriti jezik,<br />
ki so ga jih učile njihove mame ter<br />
babice. Cilj Slovenije bi moral biti, da v<br />
njih zopet zbudimo čut in zavest o njihovih<br />
koreninah.<br />
A zdi se, da jim z našim obnašanjem<br />
in mačehovskim odnosom – ne samo<br />
do njih, temveč tudi do lastne domovine<br />
– iz leta v leto sporočamo, da je za<br />
njih bolje, da s takšnim slovenstvom na<br />
južni, sončni strani Karavank prekinejo<br />
vse stike.
ŠPORT<br />
48<br />
Komentar<br />
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
Američani Čeferinu<br />
na svoj način dokazali,<br />
da je finančni fair play mrtev<br />
TOMAŽ KAVČIČ<br />
Ob koncu januarskega prestopnega roka v največjih<br />
evropskih nogometnih ligah se spet dviguje prah, tokrat predvsem<br />
zaradi vrtoglavih zneskov, ki so jih za okrepitve znova namenili<br />
predvsem v angleški Premier ligi. <strong>Za</strong> predstavo, samo en klub,<br />
londonski Chelsea, je za nakupe igralcev porabil več denarja<br />
kot vsi klubi v španski in francoski ligi skupaj, kar smiselnost<br />
nogometnega pravila o fair playju postavlja pod velik vprašaj.<br />
Kako je takšno zapravljanje<br />
vendar mogoče, ko pa imamo<br />
– vsaj na papirju – vzpostavljen<br />
finančni nogometni fair<br />
play, se sprašujejo mnogi ljubitelji nogometa.<br />
A iznajdljivi bogati lastniki<br />
angleških klubov z zanimivimi obvodi<br />
na bejzbolski način izigravajo finančni<br />
fair play in na nek način igrajo »super<br />
ligo«, za katero je predsednik UEFA<br />
Aleksander Čeferin (55) zagotavljal, da<br />
je ne bo.<br />
MILIJARDO IN POL VEČ<br />
Da se predvsem v angleški ligi za<br />
igralce zapravlja enormno več, kot<br />
se je v preteklosti, kaže analiza spletnega<br />
portala Transfermarkt. To so<br />
podatki za tekočo sezono 2022/2023<br />
za prvih deset najbolj zapravljivih<br />
klubov v evropskih ligah. Torej skupno<br />
gre za kar 2,274 milijarde evrov.<br />
Primerjali smo jih s podatki izpred<br />
desetletja, ko je lestvica v sezoni<br />
2012/2013 izgledala tako. Torej skupno<br />
je bilo za <strong>85</strong>7 milijonov izdatkov,<br />
kar je 1,417 milijarde evrov manj od<br />
letošnje sezone. Angleška Premier<br />
League ima v finančnem smislu že<br />
kar nekaj let veliki primat v svetu<br />
nogometa, ta pa je letos še toliko bolj<br />
izstopajoč. Angleški klubi so namreč<br />
za okrepitve v januarju, ko poteka<br />
zimski prestopni rok, namenili kar<br />
890 milijonov evrov. Gre za enormno<br />
presežen zimski rekord, ki je januarja<br />
2018 znašal 530 milijonov evrov. <strong>Za</strong><br />
PROFIMEDIA<br />
Ker je finančni fair play prepad med bogatimi in revnimi samo še povečal, ideja o Superligi živi naprej. <strong>Za</strong>to bo Čeferina (levo) še bolela glava.
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023 ŠPORT<br />
Komentar<br />
49<br />
primerjavo, lani so v istem času Angleži<br />
zapravili 367 milijonov evrov.<br />
»Beremo o ›moči‹ Premier League,<br />
vendar je to tekmovanje, ki temelji na<br />
milijonskih izgubah klubov (njihov<br />
navaden prihodek jim ne zadošča),<br />
večina klubov je finančno dopingiranih,«<br />
je na tviterju zapisal predsednik<br />
španske La Lige, Javier Tebas (60). Letos<br />
prednjači londonski Chlesea, ki je<br />
s prihodom ameriških lastnikov začel<br />
na veliko. Samo v tem prestopnem<br />
roku je zapravil skorajda 400 milijonov<br />
evrov. V zadnjem dnevu prestopnega<br />
roka je tako za najboljšega mladega<br />
igralca nogometnega svetovnega<br />
prvenstva v Katarju, Enza Fernandeza<br />
(22), odštel kar 120 milijonov. Skupno<br />
je Chelsea pod vodstvom novega<br />
lastnika, Američana Todda Boehlyja<br />
(49), samo v tej sezoni za nakupe novih<br />
igralcev odštel 611 milijonov evrov, od<br />
prodaje pa zaslužil vsega 67 milijonov<br />
evrov. Gre torej za 543 milijona evrov<br />
izgube samo iz tega naslova.<br />
Nekateri klubi<br />
z že tako enormno<br />
bogatimi lastniki<br />
izigravajo pravila<br />
in delajo, kar drugi<br />
ne morejo in ne smejo.<br />
S tem pa ne samo,<br />
da izigravajo zakone,<br />
UEFO in Čeferina,<br />
temveč sebi zagotavljajo<br />
neprimerljivo prednost<br />
pred konkurenco.<br />
Živela Superliga!<br />
AMERIŠKA TAKTIKA<br />
Ob vrtoglavih vsotah, ki jih za igralce<br />
plačuje Chelsea, se je mnogim porodilo<br />
vprašanje glede pravil finančnega<br />
fair playa, ki jih je pred leti uveljavila<br />
UEFA, in kako klubu uspeva<br />
krmariti znotraj teh. Odgovor se skriva<br />
v amortizaciji pogodb in nenavadno<br />
dolgih pogodbah, ki jih z igralci<br />
sklepa novo vodstvo. <strong>Za</strong> nakup Ukrajinca<br />
Mihajla Mudrika (22) je Chelsea<br />
plačal okrog 110 milijonov evrov. Z<br />
nogometašem so nato podpisali izjemno<br />
dolgo pogodbo – do poletja 2031.<br />
<strong>Za</strong> nogometna finančna pravila, ki v<br />
tem trenutku veljajo, torej Chelsea ni<br />
zapravil 110 milijonov, ampak le 13,<br />
saj se denar porazdeli glede na število<br />
let v pogodbi. Enako dolgo pogodbo<br />
je podpisal tudi prej omenjeni Enzo<br />
Fernandez, kar vrednost njegovega<br />
prestopa iz 120 milijonov pretvori v<br />
14,2 milijona evrov na sezono. Z obema<br />
bombastičnima nakupoma pa je<br />
tako Chelsea formalno, glede na pravila,<br />
zapravil »le« 27 milijonov evrov,<br />
namesto 230 milijonov.<br />
To prakso so ameriški lastniki londonskega<br />
kluba uvozili iz ZDA, kjer so<br />
na podoben način lastniki bejzbolskih<br />
klubov ostajali znotraj finančnega fair<br />
playa. Ob tem se lastnikom Chelsea in<br />
podobnih potrošnih klubov lahko smeji<br />
tudi zato, ker so kazni za morebitni<br />
prekršek, glede na številke, ki se vrtijo v<br />
prestopih, zanemarljive. PSG iz Pariza je<br />
Zgornje številke so normalnemu<br />
smrtniku nepredstavljive. Ves ta denar in<br />
vsakič večje ter nepregledno trošenje na<br />
dolgi rok ubijata nogomet. To najbolje vedo<br />
ravno angleški klubi, ki so prav na račun<br />
vedno večjega zaslužka že pred leti izgubili<br />
pravo nogometno vzdušje na svojih stadionih.<br />
V angleška nogometna »gledališča«<br />
tako hodijo le še tisti, ki si to lahko privoščijo,<br />
ti pa so daleč od pregovorno glasnih<br />
angleških navijačev.<br />
A to je že zgodba za drugič. Čeferinu se<br />
namreč sesuva sistem ravno tam, kjer je ves<br />
do sedaj prejel najhujšo denarno kazen<br />
v višini 10 milijonov evrov, ki je ob prej<br />
omenjenih številkah smešno nizka. Barcelona<br />
je zaradi finančnih težav dobila<br />
prepoved kupovanja v enem prestopnem<br />
roku, pa se ob vseh nakupih, ki jih<br />
je samo v januarju opravil Chelsea – in<br />
so ekipo povečali za 8 novih nogometašev,<br />
medtem ko sta odšla zgolj dva –, zdi<br />
v posmeh nogometnim veljakom.<br />
TRETJI<br />
ČEFERINOV POSKUS<br />
Mnogo oči je sedaj uprtih v predsednika<br />
UEFA Aleksandra Čeferina (55),<br />
ki obljublja reformo finančnega fair<br />
playa. A o tem UEFA govori že od lanskega<br />
poletja. Od takrat sta minila že<br />
dva prestopna roka, do glavnega, poletnega,<br />
pa je le še nekaj mesecev. Že to,<br />
da se je Chelsea tako poigral s celotnim<br />
nogometnim svetom in da nogometni<br />
veljaki s Čeferinom na čelu vse skupaj<br />
lahko le nemočno opazujejo, je slaba<br />
popotnica za finančni fair play 3.0, ki<br />
ga obljublja Čeferin. Tako 1.0 in 2.0<br />
sta se namreč izkazala za neučinkovita,<br />
čeprav sta bila najavljena kot veliki<br />
rešitvi za svetovni nogomet. Ni čudno,<br />
da se je na spletu pojavilo kar nekaj<br />
zbadljivk o tem, kako neučinkovit je<br />
finančni fair play. Mnogo jih s prstom<br />
kaže ravno na Čeferina.<br />
<br />
Komentar avtorja<br />
Ne bomo imeli Superlige?<br />
Predsednik Čeferin, jo že imamo<br />
čas govoril, da je zmagovalec. Najprej pri<br />
uvedbi finančnega fair playa, nato pa še pri<br />
»zmagi« nad uporniki, ki so želeli ustanoviti<br />
razvpito Superligo. A da esenca tistega,<br />
kar je pri Superligi najbolj sporno, ni mrtva,<br />
lahko vedno znova spoznavamo v vsakem<br />
prestopnem roku. Nekateri klubi z že tako<br />
enormno bogatimi lastniki izigravajo pravila<br />
in delajo, česar drugi ne morejo in ne smejo.<br />
S tem pa ne samo, da izigravajo zakone,<br />
UEFO in Čeferina, temveč sebi zagotavljajo<br />
neprimerljivo prednost pred konkurenco.<br />
Živela Superliga!
SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />
50<br />
Komentar<br />
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
Slovenija po koruptivnosti pristala<br />
precej pod zahodnimi državami<br />
JANI LOVŠIN<br />
Slovenski indeks zaznave korupcije (Corruption Perceptions<br />
Index, CPI), ki ga vsako leto objavi mednarodna nevladna<br />
organizacija Transparency International, je na zgodovinskem dnu.<br />
Po padcu za tri točke leta 2021 je Slovenija lani padla še za dodatno<br />
točko. Slednje seveda ni dobro, saj nižji kot je indeks, bolj je država<br />
skorumpirana in obratno. S 56 točkami od stotih možnih<br />
je Slovenija krepko pod povprečjem razvitih držav.<br />
Korupcija ima številne negativne<br />
učinke. Transparency International<br />
opozarja na povezanost<br />
s konflikti in varnostjo<br />
v državi, močno pa se zajeda tudi v gospodarski<br />
razvoj. V Sloveniji se zaradi<br />
korupcije po nekaterih ocenah na letni<br />
ravni izgubi 3,5 milijarde evrov.<br />
SLOVENSKI REKORD<br />
S 56 točkami zaseda Slovenija 41. mesto<br />
med 180 državami, kar je najslabše do sedaj.<br />
Do najbolj drastičnega padca je sicer<br />
prišlo v letu 2013, ko je izgubila štiri točke<br />
– toliko, kot v zadnjih dveh letih skupaj.<br />
S tem se Slovenija uvršča višje od svetovnega<br />
povprečja (43 točk) in nižje od<br />
povprečja razvitih držav: v članicah EU-ja<br />
je povprečna ocena za leto 2022 64 točk,<br />
v članicah OECD-ja pa 67 točk. So pa lani<br />
občutno nazadovale tudi nekatere države<br />
pri vrhu: Avstrija (71, –3), Luksemburg (77,<br />
–4) in Velika Britanija (73, –5).<br />
Združeno kraljestvo Velike Britanije<br />
in Severne Irske si je v poročilu<br />
prislužilo posebno omembo, saj je<br />
ob izgubi petih točk padlo z 11. na 18.<br />
mesto. »Oster padec ocene Združenega<br />
kraljestva gre razumeti kot obtožnico<br />
nedavnemu padcu standardov znotraj<br />
vlade in nadzora nad porabo davkoplačevalskega<br />
denarja. Na Downing Streetu<br />
bi morali zazvoniti alarmi.«<br />
Prvih šest mest na svetovni lestvici<br />
zasedajo Danska (90), Finska (87), Nova<br />
Zelandija (83), Norveška (84), Singapur<br />
in Švedska (obe 83). Na repu lestvice pa<br />
so Jemen (16), Venezuela (14), Južni Sudan,<br />
Sirija (obe 13) in na zadnjem mestu<br />
Somalija (12). V Evropski uniji imajo<br />
najslabši rezultat Romunija, Bolgarija<br />
in Madžarska.<br />
V Sloveniji (56 točk)<br />
je manj korupcije<br />
od svetovnega<br />
povprečja (43 točk),<br />
a več od povprečja<br />
razvitih držav:<br />
v članicah EU-ja<br />
je povprečna ocena<br />
za leto 2022 64 točk,<br />
v članicah OECD-ja<br />
pa 67 točk.<br />
63<br />
61<br />
59<br />
57<br />
55<br />
Indeks zaznave korupcije, Slovenija (2012–2022)<br />
61<br />
61 61<br />
60<br />
60 60 60<br />
58<br />
57<br />
57<br />
56<br />
2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022<br />
CPI rangira<br />
180 svetovnih<br />
držav glede na<br />
zaznavano korupcijo<br />
v javnem<br />
sektorju. Rezultati<br />
so razporejeni<br />
na lestvici<br />
od 0 (visoka korupcija)<br />
do 100<br />
(brez korupcije)
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023 SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />
Komentar<br />
51<br />
INDEKS<br />
ZAZNAVE<br />
KORUPCIJE 2022<br />
EVROPSKA UNIJA<br />
64/100<br />
POVPREČNA OCENA<br />
OCENA DRŽAVA<br />
90 Danska<br />
87 Finska<br />
83 Švedska<br />
80 Nizozemska<br />
79 Nemčija<br />
77 Irska<br />
77 Luksemburg<br />
74 Estonija<br />
73 Belgija<br />
72 Francija<br />
71 Avstrija<br />
62 Litva<br />
62 Portugalska<br />
60 Španija<br />
59 Latvija<br />
56 Češka<br />
56 Italija<br />
56 Slovenija<br />
55 Poljska<br />
53 Slovaška<br />
52 Ciper<br />
52 Grčija<br />
51 Malta<br />
50 Hrvaška<br />
46 Romunija<br />
43 Bolgarija<br />
42 Madžarska<br />
Visoka<br />
korupcija<br />
OCENA<br />
OCENA<br />
Visoka<br />
korupcija<br />
0-9<br />
10-19<br />
0-9<br />
20-29<br />
30-39<br />
40-49 10-19<br />
Brez<br />
korupcije<br />
50-59 20-29 60-69 70-79 30-39 80-89 90-100 40-49 No Data<br />
50-59<br />
60-69<br />
70-79<br />
80-89<br />
90-100<br />
Brez<br />
korupcije<br />
#cpi2022<br />
www.transparency.org/cpi<br />
This work from Transparency International (2022) is licensed under CC BY-ND 4.0<br />
STOPICLJANJE NA MESTU<br />
Komisija za preprečevanje korupcije<br />
(KPK) je po lanskih rezultatih zapisala,<br />
da se v Sloveniji po nekaterih ocenah<br />
na letni ravni izgubi 3,5 milijarde evrov,<br />
kar predstavlja 7,5 odstotka BDP-ja.<br />
»Posledično vsi skupaj izgubljamo na<br />
vseh ravneh – na področjih zdravstva,<br />
sociale, izobraževanja, pri hitrejšem<br />
razvoju države oziroma pri dvigu kakovosti<br />
življenja,« so še zapisali.<br />
Letos so opozorili na to, da Slovenijo<br />
počasi dohitevajo ali pa že prehitevajo<br />
države, ki so včasih – tudi gospodarsko<br />
– ostajale za Slovenijoi, denimo<br />
Češka, Slovaška in Hrvaška. »Mi pa,<br />
izgleda, kot da stopicljamo na mestu,«<br />
pravi predsednik KPK dr. Robert Šumi.<br />
Prepričan je, da komisija dela dobro, a<br />
da v jedro sistemske korupcije ne morejo<br />
poseči sami. »Na potezi je predvsem<br />
vlada: s spreminjanjem zakonodaje,<br />
z upoštevanjem naših priporočil<br />
in ne zgolj s strinjanjem z njimi, vodenjem<br />
z zgledom. Moralni kapital, da to<br />
stori, ima.«<br />
VPLIV NA BDP<br />
Nevladna organizacija je v letošnjem<br />
poročilu poudarila povezanost korupcije<br />
s konflikti in varnostjo. Države, ki so<br />
uvrščene slabše, dosegajo slabše rezultate<br />
tudi na Globalnem indeksu miru.<br />
Korupcija je prepoznana kot vzrok in<br />
tudi kot posledica krhanja miru. Po eni<br />
strani spodkopava zaupanje v vlade in<br />
njihovo sposobnost, da zaščitijo javnost<br />
– kar vodi do večjih varnostnih groženj.<br />
Po drugi strani pa konflikt ustvarja priložnosti<br />
za korupcijo in onemogoča vladam,<br />
da jo obravnavajo.<br />
Občuten pa je tudi vpliv korupcije<br />
na gospodarsko rast, saj – med drugim<br />
– izkrivlja tržne sile, kar vodi do napačne<br />
razporeditve virov. Ti se – skupaj s<br />
talenti – usmerjajo stran od najproduktivnejših<br />
dejavnosti. Kot kažejo<br />
empirične raziskave, je korelacija med<br />
korupcijo in BDP-jem visoka. Po eni od<br />
raziskav se BDP na prebivalca dolgoročno<br />
zniža za 17 odstotkov, ko se korupcija,<br />
merjena s CPI, poveča za eno<br />
standardno deviacijo.<br />
<br />
KAKO SE MERI<br />
Indeks zaznave (oziroma percepcije)<br />
korupcije (Corruption Perceptions<br />
Index, CPI) je vodilni svetovni<br />
kazalnik korupcije v javnem<br />
sektorju. Izračunan je na podlagi<br />
trinajstih zunanjih baz podatkov,<br />
ki jih priskrbijo Svetovna banka,<br />
Svetovni gospodarski forum, politični<br />
inštituti in zasebna podjetja,<br />
ki se ukvarjajo z oceno tveganj in<br />
svetovanjem.<br />
Na vprašanje, zakaj temelji indeks<br />
na percepciji ljudi, in ne na<br />
kakšnih bolj oprijemljivih podatkih,<br />
pri Transparency International<br />
odgovarjajo takole: »Običajno<br />
zajema korupcija nezakonite in<br />
prikrite dejavnosti, ki pridejo na<br />
dan šele s škandali ali sodnimi<br />
pregoni, zato jo je zelo težko izmeriti.<br />
Viri in ankete, ki sestavljajo<br />
CPI, temeljijo na skrbno oblikovanih<br />
in kalibriranih vprašalnikih,<br />
na katere odgovarjajo strokovnjaki<br />
in poslovneži.«
BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO<br />
52<br />
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
Priporočila<br />
TEO PETROVIČ<br />
PRESETNIK<br />
AYN RAND:<br />
ATLAS SHRUGGED<br />
Kontroverzna in kultna knjiga Ayn Rand, v Rusiji rojene<br />
ameriške pisateljice in filozofinje. Knjiga raziskuje številne<br />
filozofske teme, iz katerih je Randova pozneje razvila<br />
objektivizem, vključno z razumom, lastniškimi pravicami,<br />
individualizmom, libertarnostjo in kapitalizmom, ter prikazuje,<br />
kar je Randova videla kot neuspehe vladne prisile.<br />
Knjiga prikazuje distopične Združene države, v katerih zasebna<br />
podjetja trpijo zaradi vse bolj obremenjujočih zakonov<br />
in predpisov. Uspešni, sposobni, kreativni gospodarstveniki,<br />
umetniki in filozofi izginjajo iz družbe neznano<br />
kam. Družba brez njihovih vizij in podjetnosti vse bolj tone.<br />
Medtem so na oblasti ljudje, ki bi le delili in nič ustvarili.<br />
Naslov se nanaša na mitološkega Atlasa, ki na svojih plečih<br />
nosi nebo. Kaj bi se zgodilo, če bi se svojega bremena otresel?<br />
Knjiga je zelo aktualna zlasti za današnjo Slovenijo, kjer se<br />
uspešnosti ne ceni, kjer nas vodijo ljudje, ki bi le prerazporejali<br />
bogastvo v imenu pravičnosti. Kjer nas mladi, uspešni<br />
zapuščajo, saj ne vidijo perspektivne prihodnosti.<br />
Knjiga žal ni prevedena v slovenščino, kar je tudi po svoje<br />
zanimiv fenomen. Morda pa si kdo ne želi, da bi jo brali? <strong>Za</strong><br />
razumevanje je vsekakor potrebno dobro znanje angleščine.<br />
MONIKA<br />
JEGLIČ<br />
BARRY JONSBERG:<br />
UJEMI ME, ČE PADEM<br />
(žanr: problemski roman; ciljna skupina:<br />
mladostniki in odrasli bralci)<br />
Avstralski pisatelj Barry Jonsberg (ki je slovenski javnosti<br />
znan že z romanoma Pesem, ki jo lahko slišim le jaz in<br />
Moje življenje kot abeceda) svoj najnovejši roman postavi<br />
v prihodnost, kjer se človeštvo sooča s potenciranimi<br />
naravnimi nesrečami, izredno visokimi temperaturami<br />
in posebnimi omejitvami pri načrtovanju družine, ki jih<br />
določa država, saj želi ustaviti naraščanje prebivalstva.<br />
V teh razmerah živita dvojčka Ashleigh in Aiden Delatour,<br />
ki odraščata v premožni družini, v kateri je oče gospodinjec<br />
in mama ugledna znanstvenica.<br />
V negotovem svetu, v katerem živita, jima predstavlja<br />
svojevrstno trdnost obljuba, da bosta vedno skrbela<br />
drug za drugega.<br />
Pa jima bo to res uspelo, da se bosta ujela pred padcem?<br />
Roman odpira vprašanja ne le o naših odnosih in obljubah,<br />
pač pa tudi o (morda) ne tako daljni prihodnosti, ko bo naš<br />
ranjeni svet preplavila umetna inteligenca. Kot je v spremni<br />
besedi zapisala Tina Bilban: »Kdo bo ujel Zemljo, če pade?«<br />
V sklopu festivala Bralnice pod slamnikom je bil z avtorjem<br />
knjige posnet tudi pogovor, ki je dostopen na Youtubu.<br />
Z avtorjem se je pogovarjal Boštjan Gorenc Pižama.
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023 DUHOVNOST<br />
Skladnost pripovedi<br />
ANDRAŽ ARKO<br />
800 let jaslic<br />
Ob pogledu na jaslice se nam odpre ozadje božične zgodbe, ki sta jo zapisala<br />
evangelista Matej in Luka v prvih dveh poglavjih svojih evangelijev. Toda<br />
božična zgodba, kakršno poznamo s sveto družino v hlevčku s pastirji in<br />
svetimi tremi kralji, je dejansko »kompilacija« poročil obeh evangelistov.<br />
53<br />
<strong>Za</strong>to se ob tem poraja vprašanje o<br />
zgodovinskem ozadju pripovedi<br />
o Jezusovem otroštvu, saj vsebujeta<br />
pripovedi obeh evangelistov<br />
nekaj skupnih točk, seveda pa tudi razhajanj.<br />
Kdo od njiju je torej zapisal zgodovinska<br />
dejstva – Matej ali Luka?<br />
NAVDIHNJENOST<br />
SVETEGA PISMA<br />
Če bi želeli iz besedila dokazati zgodovinska<br />
dejstva in podatke, ki jih je imel<br />
vsak od evangelistov, se pri tem seveda<br />
ne smemo sklicevati na to, da je Sveto<br />
pismo navdihnjeno (kar je sicer izročilo<br />
in nauk Cerkve). Preprosto zato ne, ker<br />
od Boga navdihnjena zgodba ni nujno<br />
zgodovinska, ampak duhovna. Dejstvo<br />
je, da so v Svetem pismu poleg zgodovine<br />
zapisane tudi domišljijske zgodbe,<br />
prilike in ljudsko izročilo. Prav zato ne<br />
moremo trditi, da morajo biti pripovedi<br />
Če bi želeli iz besedila<br />
dokazati zgodovinska<br />
dejstva in podatke,<br />
se pri tem seveda ne<br />
smemo sklicevati na<br />
to, da je Sveto pismo<br />
navdihnjeno. Preprosto<br />
zato ne, ker od Boga<br />
navdihnjena zgodba<br />
ni nujno zgodovinska,<br />
ampak duhovna.<br />
o Jezusovem otroštvu zgodovinske, ker<br />
bi sicer ne bile pridružene osrednjemu<br />
delu evangeljskega <strong>gradi</strong>va, ki pa ima<br />
svojo osnovo v zgodovini. Evangelisti<br />
namreč niso pisali zgodovine ali biografije<br />
o Jezusu, zato je teološki vidik nad<br />
zgodovinskim. In v tej luči je potrebno<br />
gledati tudi na pripovedi o otroštvu.<br />
KATERA JE ZGODOVINSKA<br />
Evangelista Matej in Luka naj bi pisala<br />
neodvisno drug od drugega, ne da bi<br />
poznala delo drugega. Čeprav pripovedi<br />
o Jezusovem otroštvu pri Mateju in<br />
Luku obravnavata isto obdobje Jezusovega<br />
življenja, se pristopa obeh pri obeh<br />
pripovedih lahko razlikujeta. Možno<br />
je, da sta obe pripovedi zgodovinski, ali<br />
pa, da je ena lahko zgodovinska, druga<br />
pa napisana bolj prosto. Morda pa celo<br />
za obe pripovedi velja, da nista zgodovinski.<br />
Ob podrobni primerjavi obeh<br />
pripovedi lahko ugotovimo, v čem se<br />
potrjujeta, v čem pa si nasprotujeta.<br />
Skladnosti med obema pripovedma o<br />
otroštvu lahko tako nakazujejo obstoj<br />
nekega starejšega skupnega izročila<br />
o otroštvu in lahko tudi kažejo na<br />
konkretno zgodovinsko ozadje.<br />
11 SKUPNIH TOČK<br />
Ob natančnem branju prvih dveh poglavij<br />
Matejevega in Lukovega evangelija<br />
torej vidimo, da imajo pripovedi o<br />
Jezusovem otroštvu 11 skupnih točk,<br />
in sicer: (1) da sta bodoča starša Marija<br />
in Jožef, ki sta zaročena ali poročena,<br />
vendar še ne živita skupaj in nimata<br />
spolnih odnosov; (2) da je Jožef iz rodbine<br />
kralja Davida; (3) da angel poda<br />
oznanilo o skorajšnjem rojstvu otroka<br />
ter (4) naroči naj bo otroku ime Jezus<br />
in (5) pove, da bo Jezus Odrešenik;<br />
Sebastijan Žvipelj<br />
Tomaž Fantoni: Sveti Jožef.<br />
(6) da se Marijino spočetje otroka ne<br />
zgodi s spolnim odnosom z možem,<br />
(7) ampak po Svetem Duhu; (8) da se<br />
potem, ko starša zaživita skupaj, (9)<br />
otrok rodi v Betlehemu, in to (10) v obdobju,<br />
ko je vladal Herod Véliki; (11) da<br />
slednjič otrok odrašča v Nazaretu.<br />
Tako vidimo, da imata pripovedi o<br />
otroštvu pri Mateju in Luku skupne<br />
najbolj temeljne teme. Kaj pa tiste, ki<br />
niso skupne?
DRUŽINA IN ODNOSI<br />
54<br />
Nasvet<br />
| <strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
Kaj podariti ob obisku<br />
po rojstvu novorojenčka<br />
TADEJA ZABRET<br />
Ob prvem obisku novorojenčka in novorojene mamice<br />
navadno tudi nekaj podarimo. A marsikdo se sprašuje, katero darilo<br />
za dojenčka in starše izbrati, da bo družini prišlo kar najbolj prav.<br />
Zbrali smo kup predlogov, med katerimi boste zagotovo<br />
našli nekaj, česar bo družina gotovo vesela.<br />
Kaj torej podariti?<br />
• Pripravljena hrana. Ne bi si<br />
mislili, koliko to pomeni novopečenim<br />
staršem. Seveda je<br />
super, da je domače (če ste vešči kuhanja)<br />
in okusno, še toliko bolje, če<br />
tudi zdravo. Lahko je sveže kosilo, košarica<br />
sadja in/ali zelenjave, staršem<br />
ljubo domače pecivo ali sladkarija,<br />
sveže pečen kruh, zelo dobrodošli so<br />
pripravljeni obroki za v skrinjo ali pa<br />
prigrizki … Lahko gre tudi za čaj za<br />
dojenje, domača zelišča za okrevanje<br />
po porodu oz. spodbujanje dojenja. Če<br />
pa niste kuharski tip, pa je dobrodošel<br />
tudi bon (glej točko dve) za katero od<br />
bližnjih gostiln ali katero od podjetij,<br />
ki se ukvarjajo z dostavo hrane (če je v<br />
kraju ta možnost).<br />
• Bon. Pri bonih je možnosti veliko,<br />
z njimi pa boste zelo težko zgrešili.<br />
SHUTTERSTOCK<br />
<strong>Za</strong> katerokoli darilo<br />
že se boste odločili,<br />
bodite pri prvem obisku<br />
pozorni, da ni predolg.
| <strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
DRUŽINA IN ODNOSI<br />
Nasvet<br />
55<br />
Prav bodo prišli vsi od tistih za živilske<br />
trgovine, drogerije pa do tistih<br />
za trgovine z artikli za dojenčke<br />
in igračami. Potem so pa tu še boni<br />
za razvajanje mamice (npr. kozmetični<br />
salon, masažo), kosilo v bližnji<br />
restavraciji, fotografiranje dojenčka<br />
ali družinsko fotografiranje, šolo za<br />
starše (npr. kaj takega), čistilni servis,<br />
spletni tečaj (najdejo se tudi pri<br />
nas) ali delavnico. Prav pridejo tudi<br />
»domači« boni s ponujenim varstvom<br />
novorojenčka ali starejšega otroka,<br />
za starševski zmenek, vozičkanje, čiščenje<br />
stanovanja, pranje perila …<br />
• Perosnalizirana darila. Tukaj obstaja<br />
res marsikaj; od dekic, bodijev, copatkov,<br />
kapic, albumov, škatlic, priponk<br />
za dudo, do torbic za pleničke, rutk,<br />
gnezdec, kitk, ninic, naglavnih trakcev<br />
… Kar boste že izbrali, je lahko<br />
čudovito darilo tako za novorojenčka<br />
kot za starše – še posebej, če ga<br />
izdelate sami. Dobro je biti pozoren<br />
le na to, da izberete pravo velikost<br />
– bolje nekoliko večjo kot katero od<br />
prvih številk za novorojenčka. Lahko<br />
pa v iskanju primernega personaliziranega<br />
darila podprete katerega od<br />
slovenskih podjetnikov, kar nekaj jih<br />
izdeluje tovrstna darila. ?<br />
• Denar. Lahko tudi v drugih oblikah,<br />
precej priljubljene so denimo<br />
ploščice zlata. Nekateri se odločijo<br />
tudi za naložbe.<br />
• Uporabne reči za dojenčka. Staršem<br />
prav pridejo tetra plenice, kopalna<br />
brisača, zimska vreča (prilagojeno<br />
letnemu času), vlažilni robčki, precej<br />
priljubljene so torte iz pleničk (če<br />
starši ne uporabljajo pralnih, sicer<br />
lahko podarite tudi te ). Lahko podarite<br />
tudi trak ali nosilko za nošenje<br />
otroka ali gugalnik. Pri kozmetiki ne<br />
boste zgrešili z univerzalnimi mazili<br />
(Bepanthen, Ribodermin, Pavlovičevo<br />
mazilo), sicer pa pri kozmetiki<br />
svetujemo previdnost (otroku namreč<br />
lahko povzroča alergije).<br />
• Uporabne reči za mamo: od krem za<br />
telo, priboljškov, laka za nohte, izdelkov<br />
za osebno nego … Tudi nekatere<br />
trgovine ponujajo darilne pakete z<br />
izdelki za mamo in otroka, ki vsebujejo<br />
kar nekaj uporabnih artiklov.<br />
• Igrače. Pri igračah iščite kaj čim bolj<br />
trajnega, zanimivega in po možnosti<br />
prej preverite, če bo res prišlo prav<br />
(npr. igrače za izboljšanje motorike,<br />
lego kocke, montessori igrače …)<br />
• Šopek cvetja. Mama ga bo (verjetno)<br />
zelo vesela.<br />
• Knjiga. Lahko z vzgojno tematiko, o<br />
dojenju, negi novorojenčka, zdravju,<br />
lahko je pravljica ali zbirka pravljic,<br />
slikanica, enciklopedija … Odličen<br />
izbor najdete tudi na tej povezavi.<br />
• Rastlina. Nekateri starši se ob rojstvu<br />
otroka odločijo za posaditev drevesa<br />
ali kakšne druge rastline, ki nato raste<br />
skupaj z otrokom. O izbiri večjih<br />
rastlin se je najbolje posvetovati s<br />
starši, verjetno pa ne boste zgrešili<br />
s kakšnim lončkom Družinske sreče<br />
Če ima dojenček že<br />
starejše sestrice ali<br />
bratce, ob obisku<br />
družine ne pozabite<br />
tudi nanje.<br />
ali cvetoče lončnice.<br />
• Telegram. Ta možnost je posebej<br />
uporabna, če ne morete priti na<br />
obisk oz. boste prišli čez čas. Pozornost<br />
družini namreč lahko pošljete<br />
takoj ob rojstvu. Kar nekaj podjetij<br />
ponuja možnost pošiljanja telegrama<br />
že v porodnišnico, pa tudi na<br />
dom, večinoma pa ponujajo tudi darilne<br />
pakete, ki jih je mogoče hitro in<br />
enostavno izbrati.<br />
<strong>Za</strong> katerokoli darilo se že boste odločili,<br />
bodite pri prvem obisku pozorni,<br />
da ni predolg, da si ob prihodu umijete<br />
roke, da novopečenim staršem<br />
daste vedeti, da ste jim na voljo, ko<br />
vas bodo potrebovali ter jim vlili zaupanje,<br />
da sta dobra mama in oče ter<br />
da zmoreta izzive, ki jih prinaša starševstvo.<br />
Če ima dojenček že starejše<br />
sestrice ali bratce, ob obisku družine<br />
ne pozabite tudi nanje?<br />
<br />
Komentarji bralcev<br />
Prej se pozanimajte, kaj starši potrebujejo.<br />
Nima smisla kupovati nekaj, kar<br />
že imajo, ker potem imajo samo še eno<br />
šaro več. Kar se tiče hrane – če sami<br />
izrazijo željo, da si želijo kaj skuhanega,<br />
spečenega, potem to tudi naredite.<br />
Danes so nekateri ljudje zelo izbirčni in<br />
razvajeni in je vsega preveč. Nekateri<br />
ne jedo kruha, drugi ne sladkega, torej,<br />
vprašajte in pripravite tisto, kar jim je<br />
všeč. Nima smisla npr. speči peciva, ki<br />
bo potem romalo v odpadke. Če je pri<br />
hiši že več otrok, nima smisla kupovati<br />
otroških oblačil, ker otroci ponosijo<br />
oblačila eden za drugim. Najbrž pa se<br />
nikoli ne pogreši s košarico sadja in<br />
šopkom rož za mamo. Zlate ploščice pa<br />
se ponavadi podari ob krstu.<br />
samo barcaffe
MEDGENERACIJSKO SOŽITJE<br />
56<br />
Nasvet<br />
| <strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
Osem poudarkov,<br />
ki jih je dobro vedeti, če živite<br />
v isti hiši s tastom in taščo<br />
MOJCA BELCL<br />
MAGDIČ<br />
Verjetno marsi<strong>koga</strong> zanima, kaj imata na temo dobrih medgeneracijskih<br />
odnosov povedati zakonca, ki sta poročena 37 let, imata štiri odrasle<br />
otroke, pet vnukov in ki v večnadstropni hiši sobivata še z dvema<br />
mlajšima družinama. Da se torej izrazimo malce bolj matematično:<br />
1 hiša, 3 družine, 12 ljudi in 1 vhod.<br />
Govorimo o Alešu (73) in Marinki<br />
Čerin, voditeljskem in<br />
pričevalskem paru pri Družini<br />
in Življenju, ki sta pred dnevi<br />
na Srečanju zakoncev in zakonskih<br />
skupin v Kančevcih imela predavanje<br />
z naslovom: »K ‘ta mladim’ v copatih«.<br />
Predavanje je vredno, da se ga sliši (in<br />
tudi doživi) v živo, vseeno pa se nam<br />
je zdelo vredno, da izpostavimo nekaj<br />
poudarkov, ki so nas med predavanjem<br />
močno nagovorila.<br />
PRIORITETNI ODNOSI<br />
Aleš Čerin nas je spomnil, da v Svetem<br />
pismu kar na štirih različnih mestih<br />
piše, naj mož zapusti očeta in mater, se<br />
pridruži svoji ženi, da bosta eno meso.<br />
Ob tem je povedal, da z ženo več let<br />
nista v celoti razumela sporočilo tega<br />
stavka. Kot dobro razlago sta dala primer<br />
ne<strong>koga</strong>, ki se sicer lahko »odseli«<br />
od svojih staršev, a še vedno svoje odločitve<br />
presoja preko tega, »kaj si oče in<br />
mama mislita« oziroma kakšna bi bila<br />
Težave pri družinskem<br />
življenju se pojavijo<br />
takrat, ko imamo odnos<br />
z očetom ali mamo<br />
za bolj pomemben<br />
kot tistega s svojim<br />
zakoncem.
| <strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023 MEDGENERACIJSKO SOŽITJE<br />
Nasvet<br />
57<br />
njuna pričakovanja. To pa po besedah<br />
zakoncev Čerin nikakor ne pripomore<br />
h gradnji edinosti s svojo ženo, saj je<br />
pri njunih odločitvah vedno prisoten<br />
nekdo »tretji«. Moramo se namreč zavedati,<br />
da obstajata dve vrsti odnosov:<br />
odnos s starši in odnos z zakoncem.<br />
Prvi je začasen (vsaj, kar se vzgoje tiče),<br />
drugi pa je trajen in celo zakramentalen.<br />
»Težave pri družinskem življenju<br />
se pojavijo takrat, ko imamo odnos z<br />
očetom ali mamo za bolj pomemben<br />
kot tistega s svojim zakoncem,« sta pojasnila.<br />
»Ko se odrasel moški poroči, je<br />
zanj Bog na prvem mestu. S tem odnos<br />
s staršema pade na tretje mesto. In ko<br />
SHUTTERSTOCK<br />
se mu rodi prvi otrok, odnos s starši<br />
pade na četrto mesto.«<br />
Prav tako pa sta še omenila težave,<br />
ki se lahko pojavijo na drugi strani,<br />
in sicer, ko imata starša (ali eden od<br />
njiju) lastniški odnos do otrok. »Nekateri<br />
starši težko sprejmejo dejstvo, da<br />
niso več prvi v otrokovem življenju, da<br />
je sedaj prva oseba mož ali pa žena. V<br />
takšnem primeru je bolje, da mlad par<br />
že v samem začetku gre na svoje, da bo<br />
zmogel med seboj vzpostaviti trden odnos,«<br />
sta svetovala.<br />
KULTURA MIDVA<br />
Kot nadaljevanje prejšnje misli sta Čerinova<br />
izpostavila, da mora par takoj<br />
po poroki začeti ustvarjati kulturo<br />
»midva«. Če je prej veljala kultura »jaz<br />
in moji starši« ali samo »jaz«, se po poroki<br />
to mora spremeniti. Kar pa nikakor<br />
ni samoumevno, še manj pa lahko.<br />
Vendar zakonsko in družinsko življenje<br />
zahteva, da mož in žena na mnogih<br />
področjih vedno bolj izoblikujeta »en<br />
glas« – kar se tiče vzgoje otrok, odnosa<br />
do staršev, stila življenja, odločitev glede<br />
porabe denarja itd.<br />
PONIŽNOST »TA STARIH«<br />
Aleš je na tem mestu govoril o t. i. »izgubi<br />
moči«, ki jo še posebej doživljajo tasti,<br />
ko se morajo delu svojega posestva<br />
»odpovedati« oziroma ga dati nekomu<br />
drugemu na razpolago. Da se nečemu<br />
odpoveš (in tega ne daš le deloma), potrebuješ<br />
ponižnost. V kontekstu predaje<br />
»posestva«, pa je predavatelj omenil še<br />
posebno tastovo odgovornost: »Da lahko<br />
mladi pridejo v hišo, je odgovornost<br />
tasta. Če je on copata, mladim ne priporočam,<br />
da si sploh upajo priti v hišo,<br />
ker bodo drugače zakraljevala čustva.<br />
Tast pa je tisti, ki določi meje, poskrbi,<br />
da pride do dogovora, kako bodo z<br />
‘mladimi’ skupaj živeli. Ne gre zato, da<br />
bi bilo vse po njegovem, ampak da je<br />
nekdo varuh teh dogovorov.«<br />
DRUŽINA KOT DRŽAVA<br />
Pomembno je tudi, kako naj mlada družina<br />
»dojema« staro in obratno. »Smo<br />
dve družini, imamo se radi, se spoštujemo<br />
in se ne vtikamo drug v drugega.<br />
Smo dve entiteti, ki imata določene<br />
vrednote in načela.« <strong>Za</strong>konca Čerin ob<br />
tem priporočata, da se družine med seboj<br />
pogovorijo, katere vrednote in načela<br />
si želijo, da bi vladala med njimi.<br />
Če je tast copata,<br />
mladim ne priporočam,<br />
da si sploh upajo priti<br />
v hišo, ker bodo drugače<br />
zakraljevala čustva.<br />
POGOVOR O VSEM<br />
»Načela in vrednote, ki jih želimo zasledovati,<br />
moramo potem uresničiti v<br />
praksi,« sta jasna. »Kako si bomo razdelili<br />
stroške, kako si bomo prihajali na<br />
obisk (da potrkaš, s tem pokažeš temeljno<br />
spoštovanje do druge družine), kako<br />
bomo skrbeli za skupne prostore, za kateri<br />
del okolice bo kdo skrbel itd.« Jasna<br />
meja se tudi mora videti v tem, kdo primarno<br />
vzgaja otroke (vnuke) in da stari<br />
starši niso samoumevne varuške.<br />
SKUŠNJAVE<br />
Nedvomno imajo starejši več izkušenj<br />
in v marsičem tudi več znanja. Ravno<br />
zaradi tega pa imajo večkrat skušnjavo,<br />
da bi mladim dajali nasvete ali naredili<br />
kaj namesto njih. Tukaj se Čerinova<br />
strinjata, da se stara starša morata<br />
»držati nazaj« in pomagati ter svetovati<br />
šele, ko mladi za to prosijo. In če bi<br />
vseeno rada kdaj pa kdaj svetovala ali<br />
pomagala? Aleš malo za šalo malo za<br />
res namigne: »Marinki svetujem, naj<br />
jim reče, da ji rečejo.«<br />
KDO IMA PRAV<br />
Ne da bi se kdorkoli moral posebej<br />
truditi, se v vsakem (tako v mladih<br />
kot v starih) naselijo neizrečena pričakovanja.<br />
»Jaz pričakujem, da bodo<br />
živeli tak način življenja, kot ga živim<br />
jaz. Toda oni živijo svoje življenje. Kdo<br />
tukaj pravi, da je moj način življenja<br />
edini pravi in da je drugi napačen? Ni<br />
pravih in napačnih stilov življenja, so<br />
le drugačni,« še povesta.
PORNOGRAFIJA<br />
58<br />
Komentar<br />
| <strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
Pornografija je brezplačna droga,<br />
ki jo drago plačamo z izkrivljeno<br />
samopodobo in s težavami v odnosih<br />
MIHA NOVAK<br />
V svoji terapevtski praksi imam veliko primerov mladih moških, ki poročajo<br />
o težavah, ki jih imajo zaradi uporabe spletne pornografije. Svojo<br />
težavo na začetku večkrat omenijo zelo postransko, kot nekaj, kar bodo<br />
zlahka rešili, vendar večinoma kasneje odkrijemo, da ima ta v rokah zelo<br />
velik del njihovega življenja.<br />
Pornografija zavzame veliko miselnega<br />
prostora, sproža veliko<br />
čustev ter oblikuje njihove navade<br />
in urnike. Kljub gromozanski<br />
količini samega pornografskega<br />
materiala na spletu pa je nesorazmerno<br />
manj informacij, za kaj pri spletni<br />
pornografiji sploh gre in kako se z njo<br />
spopasti. Dejstvo je, da je spletna pornografija<br />
danes postala ena najbolj<br />
razširjenih ne-kemičnih ali vedenjskih<br />
zasvojenosti. Gre za zasvojenosti, pri<br />
katerih mesto substance nadomesti vedenje;<br />
odigra vlogo spreminjanja stanja<br />
zavesti. Povzroči stanje omamljenosti,<br />
s katerim se zasvojeni izognejo neprijetnim<br />
čustvom.<br />
RAZŠIRJENA IN ZASTONJ<br />
K razširjenosti zasvojenosti s spletno<br />
pornografijo je največ prispevala kombinacija<br />
treh dejavnikov. Preko pametnih<br />
naprav (telefoni, računalniki) je<br />
postala dostopna povsod. Uporaba preko<br />
spleta je popolnoma anonimna, prav<br />
tako je tudi finančno zelo dostopna.<br />
Porast primerov ljudi, ki so imeli težave<br />
z obvladovanjem spletne pornografije,<br />
se je zgodil istočasno z odkritjem hitrega<br />
interneta. Prvi, ki so poročali o<br />
Jeza in bes sta lahko<br />
zelo močno povezana<br />
s spolnostjo oz. spolno<br />
vzburjenostjo.<br />
SHUTTERSTOCK<br />
V osebi se zbudi<br />
nekaj drugega,<br />
kar v resnici čuti.<br />
Oseba čuti spolno<br />
vzburjenost,<br />
ne čuti<br />
pa čustva.
| <strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023 PORNOGRAFIJA<br />
Komentar<br />
59<br />
težavah z obvladovanjem spletne pornografije,<br />
so bili programerji, ki so prvi<br />
dostopali do hitrega interneta (leta<br />
2006). Poročali so o tem, da so zaradi<br />
uporabe spletne pornografije razvili<br />
nenavadne spolne apetite, pojavile so<br />
se težave erektilne disfunkcije in zapoznela<br />
ejakulacija.<br />
KAJ LJUDI PRIVLAČI<br />
Pri zdravljenju in obravnavi klientov je<br />
izredno pomembno, da se dokopljemo<br />
do motiva, ki posameznika sili k uporabi<br />
pornografije. Izraz »sili« se mogoče<br />
zdi pretiran, vendar postane zelo<br />
logičen, če se zavedamo dejstva, da je<br />
Dejstvo je, da je<br />
spletna pornografija<br />
danes postala ena<br />
najbolj razširjenih<br />
ne-kemičnih<br />
ali vedenjskih<br />
zasvojenosti.<br />
Povzroči stanje<br />
omamljenosti,<br />
s katerim<br />
se zasvojeni izognejo<br />
neprijetnim<br />
čustvom.<br />
spletna pornografija eno od najlažje<br />
dostopnih »pomirjeval« potlačenih čustev.<br />
Motiv za ogledovanje pornografskih<br />
vsebin velikokrat niti ni povezan<br />
z željo po seksualni aktivnosti. V večji<br />
meri gre za iskanje blažilcev bolečine<br />
ali obvladovanje nekaterih čustev, ki<br />
jih posameznik ne zmore, ne zna ali ne<br />
sme izražati. V večini primerov pa se<br />
jih sploh ne zaveda: jeza, sram, krivda,<br />
žalost, bes, gnus …<br />
EROTIZIRANA JEZA IN BES<br />
Jeza in bes sta lahko zelo močno povezana<br />
s spolnostjo oz. spolno vzburjenostjo.<br />
V realnem življenju to pomeni, da jeza<br />
postane sprožilec spolne vzburjenosti.<br />
V neki situaciji, v kateri bi bilo dobro,<br />
da bi se posameznik primerno razjezil<br />
oz. izrazil jezo na funkcionalen način<br />
(kar pomeni, da je sposoben postaviti<br />
neke meje), oseba čuti neko vzburjenost.<br />
Pri tem ne govorimo o zdravi in<br />
prijetni vzburjenosti, ampak o nečem,<br />
kar je za posameznika neprijetno. Ključ<br />
na odgovor, zakaj se to zgodi, je v naši<br />
nevrološki-biološki povezanosti. V osebi<br />
se zbudi nekaj drugega, kar v resnici<br />
čuti. Oseba čuti spolno vzburjenost, ne<br />
čuti pa čustva (npr. jeze). Teh primerov<br />
je več, kot si mislimo. Poglejmo dva plastična<br />
primera.<br />
Ste mlad, zgleden študent. Aktiven<br />
v domačen okolju in župniji.<br />
Ljudje vas imajo radi, ker ste prijetni,<br />
se trudite za komunikacijo<br />
in predvsem nikoli ne rečete NE.<br />
Imate veliko obveznosti na faksu<br />
in tudi tam prevzamete dodatno<br />
delo, ker želite svet spremeniti na<br />
bolje. Ko naredite kaj narobe, se<br />
ljudje hitro oglasijo, drugače pa<br />
vas le redko pohvalijo. Dobro se<br />
znajde v odnosih, razen v odnosu<br />
do punce, ki vam je simpatična,<br />
ker ste zanjo le prijazen fant.<br />
Prostora, da bi funkcionalno izrazili<br />
vašo jezo, v vašem urniku<br />
ni oz. se niti ne upate jeziti, ker<br />
to ni prav.<br />
Lahko ste zgleden oče. V službi<br />
vam sicer gre, ampak za to vlagate<br />
ogromno dela in truda, da<br />
se posel obrestuje. Ste poročeni<br />
in imate tri majhne otroke. Vse<br />
štiri imate neskončno rad. Imate<br />
pa v družini skoraj vsakih 14 dni<br />
kašno prehodno bolezen, ker otroci<br />
hodijo v vrtec. Neprespanih<br />
noči, obiskov zdravnikov, vseh<br />
obveznosti za hišo, avto in dom<br />
ne štejete. Tudi vaša žena ima<br />
službo, v kateri se ne počuti najbolje.<br />
Podpirate jo. Z ženo skrbita<br />
za vse, ampak nekako se vam zdi,<br />
da je premalo. Pogrešate pohvalo<br />
in podporo svoje žene.<br />
Vsekakor ne vsi, a marsikdo se v<br />
situacijah, ki so podobne zgoraj naštetim,<br />
zateče k »tolažbi pornografije«.<br />
V ogledovanju spletne pornografije izživlja<br />
… nekaj. Niti sam ne ve, da svojo<br />
jezo, nemoč, utrujenost. Tu govorimo o<br />
erotizirani jezi ali besu.<br />
PASTI PORNOGRAFIJE<br />
Bi lahko potem rekli, da je uporaba<br />
spletne pornografije dobra, saj lahko<br />
služi kot morfij – ubijalec bolečine, da<br />
človek lažje prestane bolj naporna obdobja<br />
v življenju? Ravno tu leži velika<br />
past pornografije. Ob njeni uporabi se<br />
določene podobe ali vedenja zelo hitro<br />
preoblikujejo v vsiljive misli, ki začnejo<br />
vdirati v zavest in motijo običajen tok<br />
misli. Klienti govorijo o tem, da ne morejo<br />
nehati razmišljati o določenih vsebinah,<br />
slikah, ki so jih videli na spletu.<br />
Povzročajo jim lahko zelo veliko dozo<br />
vzburjenosti, čeprav jim ta niti ni prijetna<br />
ali je čisto nasprotje njihovega<br />
vrednostnega sistema. Sram in strah<br />
jih je, da bi o tem kdo izvedel, kar lahko<br />
še povečuje intenziteto vzburjenosti.<br />
Znašli so se v začaranem krogu, v katerem<br />
drsijo samo še navzdol. Svoj odvisniški<br />
krog lahko prekinejo, ko odkrijejo,<br />
pred katerimi nezavednimi čustvi<br />
ali čustvenimi situacijami bežijo.<br />
Namen tega zapisa ni, da bi obtožili<br />
mlade moške, ki so se ujeli v pasti pornografije.<br />
Prav tako jih ne želi razbremeniti<br />
odgovornosti, da se iz rok odvisnosti rešijo.<br />
Namen je predvsem pokazati, kako<br />
kompleksen je lahko problem. <strong>Za</strong>stonj<br />
podarjeno drogo – pornografijo – namreč<br />
drago plačujemo s svojimi čustvenimi<br />
stiskami, z izkrivljeno samopodobo<br />
in s težavami v odnosih.
SLADKO-SLANE BRBONČICE <strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
60<br />
Istrski fuži s špinačo<br />
v omaki iz brieja in orehov<br />
SELMA BIZJAK<br />
Ena od značilnih jedi tako slovenske kot sosednje<br />
hrvaške Istre so fuži. Gre za valjane testenine, ki<br />
se jih nareže na kvadratke in ovije okrog lesenega<br />
ročaja kuhalnice.<br />
Najbolj poznani<br />
so fuži s tartufi.<br />
Okusno pa se<br />
povežejo tudi z<br />
različnimi mesnimi ali<br />
sirnimi omakami. Velja<br />
pa nenapisano pravilo, da<br />
mora biti omake veliko,<br />
saj se fužev zaradi njihove<br />
oblike lepo oprime.<br />
Tokrat sem pripravila<br />
omako iz sira brie,<br />
posebno hrustljavo noto<br />
pa jedi doda pečena slanina<br />
in grobo strti orehi.<br />
Jed je pripravljena v<br />
dobrih 15 minutah in njen<br />
okus je res božanski.
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />
61<br />
PRIPRAVA:<br />
1. Slanino narežemo na<br />
tanke rezine.<br />
2. Orehe grobo stremo.<br />
3. V ponvi na oljčnem olju na<br />
hitro pocvremo slanino,<br />
da postane hrustljava in jo<br />
odstranimo iz ponve. Odložimo<br />
jo na papirnato brisačko, ki<br />
popivna odvečno maščobo in<br />
ohrani hrustljavost.<br />
4. V isto ponev prilijemo<br />
smetano, mleko in na kocke<br />
narezan sir brie.<br />
5. Na zmerni temperaturi<br />
kuhališča omako segrevamo<br />
in nenehno mešamo dokler se<br />
sir ne raztopi in se poveže<br />
s smetano.<br />
6. Omako po okusu solimo<br />
in popramo.<br />
7. Medtem v slani vodi skuhamo<br />
istrske fuže po navodilu<br />
proizvajalca.<br />
8. Omako malce zgostimo.<br />
9. Naribamo parmezan.<br />
10. Svež peteršilj operemo,<br />
osušimo in sesekljamo.<br />
11. Kuhane istrske fuže odcedimo<br />
in jih takoj vmešamo v sirovo<br />
omako.<br />
12. Postrežemo v večjih, globokih<br />
krožnikih.<br />
13. Po vrhu jedi posujemo grobo<br />
strte orehe, sveže sesekljan<br />
peteršilj ter riban parmezan.<br />
Dober tek!<br />
Selma Bizjak, kulinarični blog Sladko Slane<br />
Brbončice www.sladkoslanebrboncice.si<br />
RECEPT ZA PRIPRAVO<br />
<strong>Za</strong> 2 osebi potrebujemo:<br />
• 240 g istrskih fužev s špinačo,<br />
• 125 – 150 g sira brie,<br />
• 200 ml smetane za stepanje,<br />
• 50 ml mleka,<br />
• 150 g pečene slanine<br />
ali kuhanega pršuta,<br />
• 50 g grobo mletih orehov,<br />
• sol,<br />
• poper,<br />
• oljčno olje,<br />
• svež peteršilj,<br />
• parmezan.<br />
4<br />
2 5 8<br />
5 6 4<br />
8 4<br />
6 3 8<br />
5<br />
9<br />
2<br />
6 3<br />
6<br />
3<br />
9 5<br />
9<br />
2<br />
5<br />
1 2 9<br />
1<br />
3 5<br />
7<br />
2<br />
7<br />
4<br />
8<br />
1<br />
REŠITVE str. 62-63:<br />
Rešitev magičnega kvadrata:<br />
VPISNINA, POGLAVAR, IGNORANT, SLOVANKA, NARAŠ-<br />
ČAJ, IVANČAN, NANKANG, ARTAJ.<br />
Rešitev anagrama: OSEL GRE SAMO ENKRAT NA LED.<br />
Rešitev križanke (vodoravno): pismo, Oglej, krat, radar, dolina,<br />
Pavel, ventilator, Cook, knjigovodja, KI, LO, lokalpatriot, Oton,<br />
PO, Levpa, papila, Angela, ikona, Cetinje, gos, Gančani, čar,<br />
RD, kostim, krema, Epir, tipi, askar, nadtlak, Adi, osveta, del,<br />
diakon, Aka, žar, PT. Glavno geslo: Svetovno prvenstvo.<br />
4 6 7 1 2 5 8 3 9<br />
2 8 3 4 9 7 1 6 5<br />
5 1 9 8 6 3 2 7 4<br />
6 5 8 9 7 2 3 4 1<br />
9 7 4 3 1 6 5 8 2<br />
3 2 1 5 8 4 7 9 6<br />
7 3 5 6 4 1 9 2 8<br />
8 4 2 7 5 9 6 1 3<br />
1 9 6 2 3 8 4 5 7<br />
5 7 6 2 1 8 4 9 3<br />
2 3 1 5 4 9 7 8 6<br />
4 9 8 6 7 3 2 1 5<br />
6 1 2 9 8 4 3 5 7<br />
3 8 7 1 5 2 9 6 4<br />
9 4 5 3 6 7 1 2 8<br />
7 6 9 8 3 1 5 4 2<br />
8 2 4 7 9 5 6 3 1<br />
1 5 3 4 2 6 8 7 9
RAZVEDRILO<br />
62<br />
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
6 1 2<br />
2<br />
1 6 3<br />
5 7 2<br />
4<br />
2 5 8<br />
5 6 4<br />
8 4<br />
6 3 8<br />
8<br />
6 5<br />
4<br />
5<br />
9<br />
2<br />
6 3<br />
5 7 1<br />
1<br />
8 6 3 2<br />
6<br />
3 1 2 9<br />
9 5 1<br />
2<br />
5<br />
9<br />
7<br />
3<br />
2<br />
5<br />
9<br />
1<br />
7<br />
3<br />
4<br />
8<br />
1<br />
MAGIČNI KVADRAT<br />
4 6 7 1 2 5 8 3 9<br />
VPISNINA SLOVANKA<br />
2 8 3 4 9 7 1 6 5<br />
5 1<br />
POGLAVAR<br />
9 8 6<br />
NARAŠČAJ<br />
3 2 7 4<br />
6 5 NANKANG 8 9 IVANČAN 7 2 3 ARTAJ 4 1<br />
9 7 4 3 1 6 5 8 2<br />
navpično, tako da se bodo med seboj ujemale.<br />
3<br />
Ko<br />
2<br />
boste<br />
1<br />
vpisali<br />
5<br />
vse,<br />
8<br />
se bo<br />
4<br />
prikazala<br />
7 9<br />
beseda,<br />
6<br />
7 le 3 še dodajte 5 pravo 6 črko. 4 V 1 liku je 9 pet črnih 2 polj. 8<br />
8 4 2 7 5 9 6 1 3<br />
1 9 6 2 3 8 4 5 7<br />
Vsako gornjo besedo vpišite v lik dvakrat, vodoravno in<br />
ki je končna rešitev. V polju, kjer se ta beseda križa s seboj,<br />
5 DOPOLNJEVANKA<br />
7 6 2 1 8 4 9 3<br />
2 3 1 5 4 9 7 8 6<br />
B R E Z P _ _ _ L N O S T<br />
4 9 8 6 7 3 2 1 5<br />
P O _ _ _ U N T A R<br />
6 1 2 9 8 4 3 5 7<br />
3 8 7 C _ 1 _ _ 5 R S 2 T V O9 6 4<br />
9 T 4 E R 5 _ _ 3 _ L 6 E K 7 T R A 1 R N 2 A 8<br />
7 6<br />
K O<br />
9<br />
_ _<br />
8<br />
_ E<br />
3<br />
T I Z<br />
1<br />
A C<br />
5<br />
I J A4 2<br />
8 2 4 7 9 5 6 3 1<br />
P L _ _ _ _ R S T V O<br />
1 5 3 4 2 6 8 7 9<br />
S P O G _ _ _ O V A N J E<br />
Na vsako črtico vpišite pravo črko, tako da boste dobili<br />
znane besede. Potem črke po vrsti prepišite v spodnja polja.<br />
Tu boste prebrali poučen pregovor.<br />
Dopolnjevanki in sudoku je sestavil Jože Petelin.
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023 KRIŽANKA<br />
63<br />
SHUTTERSTOCK<br />
SESTAVIL<br />
ANDREJ<br />
PRAZNIK<br />
OVOJNICA<br />
S POPI-<br />
SANIM<br />
LISTOM<br />
MESTO NA<br />
SEVERO-<br />
VZHODU<br />
ITALIJE<br />
GRAFIČNO<br />
ZNAMENJE<br />
ZA MNO-<br />
ŽENJE<br />
NAPRAVA<br />
OB CESTI<br />
PEVKA<br />
ŠVAJGER<br />
POKLOP<br />
10<br />
ČLOVEK,<br />
KI NASTO-<br />
PA V GLE-<br />
DALIŠČU<br />
SNOV, KI<br />
DAJE HRA-<br />
NI SLADEK<br />
OKUS<br />
14<br />
SESTAVI-<br />
NA ZE-<br />
MELJSKE-<br />
GA PLINA<br />
4<br />
OTON<br />
JUGOVEC<br />
ROBERT<br />
ALTMAN<br />
DOMOVINA<br />
NAPRAVA<br />
ZA<br />
MEŠANJE<br />
ZRAKA<br />
ČLOVEK,<br />
KI KNJIŽI<br />
POSLOVNE<br />
DOGODKE<br />
LIDIJA<br />
OSTERC<br />
KNJI-<br />
ŽEVNIK<br />
ŽUPANČIČ<br />
BRBON-<br />
ČICA<br />
DOMOVINA<br />
VELIKA<br />
DOMAČA<br />
PTICA<br />
RAJMOND<br />
DEBEVEC<br />
POKRA-<br />
JINA<br />
NA SZ.<br />
GRČIJE<br />
NADPRI-<br />
TISK<br />
PEVEC<br />
SMOLAR<br />
KOS<br />
CELOTE<br />
PRISTA-<br />
NIŠČE NA<br />
SEVERU<br />
IZRAELA<br />
VKLJU-<br />
ČITEV<br />
DEL<br />
VOJSKE<br />
NINA<br />
JERANČIČ<br />
ZADNJI<br />
DEL<br />
VRATU<br />
PESNIK<br />
GRUDEN<br />
INDIJAN-<br />
SKO<br />
OROŽJE<br />
AMERIŠKA<br />
FILMSKA<br />
IGRALKA<br />
GARDNER<br />
APOSTOL<br />
NARODOV<br />
BANDA<br />
2<br />
POMORŠČ.<br />
(JAMES)<br />
OTOŠKA<br />
SREDNJE-<br />
AMERIŠKA<br />
DRŽAVA<br />
NABOŽNA<br />
SLIKA<br />
NERABEN<br />
PREDMET<br />
ČLOVEK,<br />
KI LJUBI<br />
DOM. KRAJ<br />
ORIS<br />
7<br />
LOGOTIP<br />
OBLIKA<br />
IMENA<br />
ANASTA-<br />
ZIJA<br />
KRALJICA<br />
ŠPORTA<br />
16<br />
AVTOMO-<br />
BILSKO<br />
TEKMO-<br />
VANJE<br />
PEDRO<br />
OPEKA<br />
POLITI-<br />
9<br />
ČARKA<br />
MERKEL<br />
STARINAR<br />
MESTO V<br />
5<br />
ČRNI GORI<br />
VAS PRI<br />
BELTINCIH<br />
PODZEMNI<br />
SESALEC<br />
ŽENSKO<br />
OBLAČILO<br />
MIRNO<br />
SOŽITJE<br />
MAŠČE-<br />
VANJE<br />
(STAR.)<br />
12<br />
PRIPRAV-<br />
NIK ZA DU-<br />
HOVNIŠKI<br />
POKLIC<br />
RAŽENJ<br />
INDIJAN-<br />
SKI ŠOTOR<br />
POLJSKO<br />
MESTO<br />
INTEGRIR.<br />
VEZJE<br />
VAS V. OD<br />
KANALA<br />
DEDNA<br />
OSNOVA<br />
1 MAZILO<br />
ZA NEGO<br />
KOŽE<br />
EMA<br />
KLINEC<br />
MOČNO<br />
STRELNO<br />
OROŽJE<br />
15<br />
OČARLJI-<br />
13<br />
VOST<br />
RISTO<br />
SAVIN<br />
VOJAK V<br />
KOLONIJI<br />
IZ VRST<br />
DOMAČIN.<br />
PRIPADNIK<br />
VZHODNO-<br />
SLOVAN.<br />
PLEMENA<br />
KATARINA<br />
IVANOVIĆ<br />
MOŠKO<br />
IME, IVAN<br />
6<br />
GLAVNO<br />
GESLO<br />
VOJAŠKI<br />
OBRAMBNI<br />
NASIP<br />
8<br />
SLOV.<br />
SLIKAR<br />
(MATIJA)<br />
SPLET<br />
LAS<br />
DRŽAVNA<br />
BLAGAJNA<br />
3<br />
1 2<br />
11 3 4 5 6 7<br />
PRIMOŽ<br />
TRUBAR<br />
17 8 9 10 11 12<br />
13 14 15 16 17
SLIKOVITO<br />
64<br />
Satira<br />
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
Izložbeni zajec – Michael Sowa<br />
GREGOR ČUŠIN<br />
oči, kaj je tam?«<br />
»Ne vem, sine.«<br />
»Kaj delajo tisti ljudje<br />
»Oči,<br />
tam?«<br />
»Ne vem, sine. Nekaj gledajo.«<br />
»Kaj pa gledajo, oči?«<br />
»Res ne vem, sine.«<br />
»A greva lahko še midva pogledat?«<br />
»Pa pojdiva. Če je zastonj, zakaj<br />
pa ne?«<br />
»Oči, glej, kaj je to?«<br />
»Ne vem, sine. Zgleda kot zajec.«<br />
»<strong>Za</strong>jec? Ne, pa ni zajec, no.«<br />
»Ja, sine, mislim, da je.«<br />
»Oči, zajec ne more stati na ušesih.«<br />
»Vem, sine.«<br />
»Ta pa stoji na ušesih. Kako?«<br />
WIKIART<br />
Michael Sowa, Izložbeni zajec.<br />
»Ne vem, sine. Mogoče je nagačen.«<br />
»A zajec?«<br />
»Ja.«<br />
»Samo … to pomeni, da je zajec<br />
mrtev.«<br />
»Ja. Saj.«<br />
»Ampak oči, ta zajec ni mrtev.<br />
Premika se.«<br />
»Ne, pa se ne.«<br />
»Ja, pa se. Pa še hrano ima. A vidiš zelje?«<br />
»Zelje vidim, ne vidim pa, da bi se zajec<br />
premikal.«<br />
»In praviš, da je mrtev?«<br />
»Bojim se, da res.«<br />
»<strong>Za</strong>kaj pa je potem v izložbi? V izložbi<br />
so stvari, ki so naprodaj in jih lahko<br />
kupiš. Če je zajček mrtev, bi ga morali<br />
pokopati. <strong>Za</strong>kaj bi kdo dal mrtvega zajca<br />
v izložbo? In nikar mi ne reci, oči, da<br />
bi kdo hotel kupiti mrtvega nagačenega<br />
zajca, ki stoji na glavi!«<br />
»O, se najdejo tudi taki.«<br />
»Res?«<br />
»Res, res … Veš, sine, mogoče je pa to,<br />
kar gledava, umetnost.«<br />
»Umetnost? Oči, kaj pa je to?«<br />
»Umetnost: to je stvar konteksta.«<br />
»Konteksta?«<br />
»Ja. Da neko reč, dogodek ali postopek<br />
prepoznamo kot umetnost, jo moramo<br />
postaviti v določen čas in prostor.«<br />
»Čas in prostor?«<br />
»Ja. Kontekst. Naj ti razložim. Tvoj<br />
stric Jože je mesar. Če kolje prasca na<br />
našem dvorišču, je to zakol na črno. Če<br />
ga zakolje v svoji mesnici, je to njegovo<br />
delo. Če bi klal v galeriji, je to umetniška<br />
inštalacija, če pa na odru, pa gledališka<br />
predstava. Razumeš? Čas in prostor določata,<br />
kaj stric Jože je in kaj dela.«<br />
»Ampak stric Jože je mesar.«<br />
»Seveda. A če kolje pri nas – je prestopnik,<br />
če kolje v mesnici – je v službi,<br />
če kolje v galeriji ali na odru – je umetnik.«<br />
»V čem je razlika?«<br />
»Jaz mu za zakol dam petdeset evrov<br />
in liter šnopca, v mesnici dobi plačo, v<br />
galeriji in gledališču pa dobi honorar in<br />
morda celo državno nagrado.«<br />
»Ne razumem.«<br />
»Nič hudega, to je prvi pogoj za sodobno<br />
umetnost.«<br />
»Oči, kaj pa zajec? <strong>Za</strong>kaj praviš, da je<br />
to umetnost?«<br />
»Kontekst, sine. A vidiš tisto staro<br />
gospo zraven zajca? Ona je umetnica.«<br />
»A je tudi nagačena?«<br />
»Ne, ni.«<br />
»A je sploh še živa?«<br />
»O, živa je, živa.«<br />
»Kako veš, oči, saj se ne premika.«<br />
»Kaj, da ne?! Samo poglej, kako vrti<br />
svojo gofljo.«<br />
»U, oči, a vidiš listek s ceno, ki visi z<br />
njenega plašča?!«<br />
»Ja, sine, umetnost je naprodaj in<br />
ni poceni!«
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
POLITIČNA POEZIJA<br />
Humor<br />
65<br />
MARTIN KRPAN<br />
Z VRHA<br />
Z vrha, z brda so se oglasili<br />
tisti, ki za blagobit skrbijo,<br />
tisti, ki za narod vse storijo,<br />
družno spet so ljudstvu zatrobili.<br />
Z vrha, z brda so prišle novice,<br />
da je vreme tam pri vrhu jasno,<br />
to ponavljali so vse bolj glasno,<br />
da bi zdelo se odsev resnice.<br />
Z vrha, z brda so takole rekli,<br />
da lopate nove so v pripravi,<br />
stanovanje sámo se postavi,<br />
brž ko bodo dobro posli stekli.<br />
Z vrha, z brda, so še sporočili,<br />
da za plače ni skrbi nobene,<br />
analize bodo narejene,<br />
kaj lahko bi kdaj kje naredili.<br />
Z vrha, z brda so nas pomirili,<br />
da o dejstvih zdaj se že pogaja,<br />
tečejo pogajanja, ostaja<br />
da po starem vse v največji sili.<br />
Z vrha, z brda hkrati so dejali,<br />
nič nas po detajlih ne sprašujte,<br />
meglo po kotlinah le kupujte,<br />
ki na vrhu bomo jo sejali.<br />
Daniel Novakovic/STA<br />
Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si
TAZADNJA<br />
66<br />
Humor<br />
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
Jaša Jenull odpira<br />
agencijo za spremstvo<br />
Podelitev Prešernovih nagrad je požela nadpovprečno zanimanje za kulturo,<br />
ki se pri Slovencih večinoma konča pri frajtonarici. Po podelitvi Prešernovih<br />
nagrad se je na oder ob Svetlani Makarovič povzpel J. Jenull, bolj znan<br />
kot voditelj iniciative Glas ljudstva.<br />
SVIT PODGORNIK<br />
Mnogi so bili zmedeni, kaj<br />
počne na odru, vendar se<br />
je izkazalo, da se Jenull podaja<br />
na novo podjetniško<br />
pot. »Vsak, ki je kdaj nastopal, se je že<br />
spoznal s tremo. In vsi vemo, da je lažje,<br />
kadar nisi sam. <strong>Za</strong>to sem se odločil,<br />
da bom odprl agencijo namenjeno<br />
spremljanju ljudi na oder. Ni važno ali<br />
je glasbeni recital, nastop ›slam‹ poezije<br />
ali nagovor kmetijske zadruge. Jaz<br />
bom z vami,« piše na spletni strani JJ,<br />
novega podjetja za psihološko podporo<br />
nastopajočim. Podjetje ponuja mnogo<br />
storitev. Makarovičeva je očitno izbrala<br />
tiho spremljanje, najcenejšo opcijo,<br />
pri kateri se nudi samo tiha statična<br />
podpora. Vendar stranka lahko za malenkost<br />
več denarja izbere tudi »dinamično<br />
kolesarsko opcijo«, »dinamično<br />
kolesarsko opcijo s plakati«, ali pa<br />
»glasno kolesarsko opcijo«, pri kateri<br />
bo množica kolesarjev skandirala poljubna<br />
gesla po naročilu.<br />
ZA VSE JE KRIV JJ<br />
Vendar pa je Jenullovo podjetje lahko<br />
zanimivo tudi za vas. Če slučajno iščete<br />
službo v javnem sektorju, podjetje JJ<br />
ponuja tudi podpis na vaš življenjepis,<br />
z dodatnim doplačilom pa lahko skupaj<br />
z vami pride na razgovor, kar ne samo<br />
da vam zagotovi službo, pač pa vam<br />
zagotovi celo povišico. Morda ima vaš<br />
otrok tremo pred govornim nastopom<br />
v šoli? Ni problema! Jaša Jenull ne bo<br />
samo pomagal pri nastopu, pač pa vam<br />
Borut Živulović/BOBO<br />
zagotovi izdelan projekt, v katerem<br />
bo jasno poudaril, da je za problem na<br />
nekem področju zagotovo kriva vlada<br />
Janeza Janše. Naša raziskovalna ekipa<br />
je tako na temo biologije dobila projekt<br />
z naslovom »Kako so ekstremofili<br />
(organizmi, ki uspevajo v fizikalnih in<br />
geokemičnih razmerah, škodljivih za<br />
večino drugih živih bitij, op. a.) uspevali<br />
v obdobju med 3. 12. 2004 in 21.<br />
11. 2008«. Druga opcija pa je bila »<strong>Za</strong>kaj<br />
je Janševa vlada kriva za razširitev<br />
plevela na mojem vrtu«.<br />
<br />
NAVIJAŠKE STORITVE<br />
Interes za novo storitev je velik. Po tem,<br />
ko je Jaša Jenull dokazal, kako velik<br />
vpliv ima lahko športna aktivnost kolesarjev,<br />
(Spomnimo se, slovenski opoziciji<br />
je bila lani podeljena celo nagrada)<br />
je odprtje agencije za spremstvo sprožilo<br />
veliko zanimanje. Najbolj zainteresirani<br />
so športni navijači. »Mislim,<br />
da lahko izjemno popestrimo slovenski<br />
šport s tem, da se namesto navijačic<br />
pripeljejo kolesarji z Jenullom na čelu<br />
na monociklih in skandirajo gesla v<br />
podporo naših zmajev,« je bil navdušen<br />
navijač košarkarskega kluba Olimpija,<br />
ki jim z Jenullovo pomočjo naslov prvakov<br />
Evrolige gotovo ne uide.<br />
Svetlana Makarovič je pri podjetju za psihološko podporo nastopajočim JJ naročila najcenejšo storitev:<br />
tiho statično podporo.
Podprite neodvisno<br />
novinarstvo.<br />
Pridružite se naročnikom<br />
tiskanega tednika <strong>Domovina</strong>.<br />
Sklenite letno naročnino<br />
in prihranite: namesto<br />
187,20 € samo 159 €<br />
-15 %<br />
Ne splača se vam odlašati,<br />
saj si z naročilom DANES<br />
lahko zagotovite fiksno<br />
ceno za eno leto!<br />
<strong>Domovina</strong><br />
DA, računajte name, naročam tednik <strong>Domovina</strong>.<br />
(ustrezno označite)<br />
12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 187,20 € samo 159 €)<br />
želim plačilo na 4 obroke po 39,75 €<br />
<strong>Domovina</strong> je<br />
ta hip najboljši<br />
slovenski<br />
družbenopolitični<br />
tednik.<br />
dr. Žiga Turk, profesor in publicist<br />
6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 93,60 € samo 86,50 €)<br />
Ime in priimek * :<br />
Ime podjetja (poslovni naročnik):<br />
Ulica in hišna št. * :<br />
Poštna št. in kraj * :<br />
Telefon * :<br />
E-mail * :<br />
Podpis * :<br />
S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.<br />
Kako postanete naročnik?<br />
Izberite način, ki vam je najlažji.<br />
POKLIČITE<br />
059 020 001<br />
(vsak dan od 9.00 do 15.00)<br />
Poštnino za tednik plača <strong>Domovina</strong>.<br />
Podatki za plačilo naročnine: Cesta v Log 11, 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
Številka TRR: SI56 0284 3026 4323 628<br />
Namen: Naročnina na tednik <strong>Domovina</strong><br />
Sklic: 00 2023-2145 • Koda: SUBS • Koda banke: LJBASI2X<br />
SKENIRAJTE<br />
QR KODO<br />
in izpolnite<br />
elektronsko<br />
naročilnico<br />
PIŠITE<br />
narocnine@domovina.je<br />
POŠLJITE<br />
<strong>Domovina</strong> d.o.o.<br />
Cesta v Log 11, 1351<br />
Brezovica pri Ljubljani<br />
OBIŠČITE<br />
www.domovina.je<br />
Všeč mi je to,<br />
da ni tem, ki bi<br />
se jih uredništvo<br />
Domovine<br />
izogibalo.<br />
Rado Pezdir, ekonomist in publicist<br />
S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.