08.03.2023 Views

Domovina 88: Ali bodo v šoli iz vaše hčere naredili sina (Predogled)

“Po eni strani v katoliških šolah učitelji ne smejo odsloviti učencev, ki kažejo protikrščansko držo. Po drugi strani pa v državne šole prodira ideologija, ki vsem otrokom vsiljuje povsem nove poglede na znanost in našo civilizacijo. LGBT ideologija, ki ženskam jemlje celo njihova stranišča, svoboščino, za katero se je žensko gibanje borilo desetletja, je v svojem bistvu nasilna. Agresivna. Obenem pa še totalitaristična, saj hoče, da vsi ljudje enako mislimo in da je vse pod nadzorom,” piše v uvodniku Tino Mamić, odgovorni urednik tednika. “Če ti krasni novi svet ni všeč, ni dobro, da to poveš glasno. Ne izplača se. Včasih pa se uporništvo tudi plača,” še nadaljuje na prvi strani številke, ki jo tokrat posvečamo vprašanjem, ki jih LGBT ideologija odpira na področju transspolnosti.

“Po eni strani v katoliških šolah učitelji ne smejo odsloviti učencev, ki kažejo protikrščansko držo. Po drugi strani pa v državne šole prodira ideologija, ki vsem otrokom vsiljuje povsem nove poglede na znanost in našo civilizacijo. LGBT ideologija, ki ženskam jemlje celo njihova stranišča, svoboščino, za katero se je žensko gibanje borilo desetletja, je v svojem bistvu nasilna. Agresivna. Obenem pa še totalitaristična, saj hoče, da vsi ljudje enako mislimo in da je vse pod nadzorom,” piše v uvodniku Tino Mamić, odgovorni urednik tednika.

“Če ti krasni novi svet ni všeč, ni dobro, da to poveš glasno. Ne izplača se. Včasih pa se uporništvo tudi plača,” še nadaljuje na prvi strani številke, ki jo tokrat posvečamo vprašanjem, ki jih LGBT ideologija odpira na področju transspolnosti.

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Temne<br />

skrivnosti<br />

Vile Koman<br />

Janša naj<br />

posluša<br />

Gorenaka<br />

Zastave pred<br />

parlamentom<br />

namesto v Planici<br />

Poštnina plačana pri pošti<br />

1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

<strong>Ali</strong> <strong>bodo</strong> v <strong>šoli</strong> <strong>iz</strong> <strong>vaše</strong> <strong>hčere</strong> <strong>naredili</strong> <strong>sina</strong><br />

<strong>88</strong><br />

3,60 €<br />

9. 3. 2023


Oddaje Iskreni<br />

o partnerskih odnosih:<br />

• Zrel človek se vedno vpraša,<br />

kaj bo v odnos prinesel, in ne, kaj bo dobil<br />

• Kako postati najboljši ljubimec?<br />

• Poročeni smo z »dražilom«<br />

• Razmerje 80:20 – pravilo, ki obrne<br />

vajin zakon v pravo smer<br />

• Preprosta skrivnost za boljši zakon<br />

VABLJENI K OGLEDU!<br />

GOSTI:<br />

- dr. Andrej Perko<br />

- Luka in Mirjam<br />

Mavrič, voditelja<br />

tečaja »Ljubezen<br />

in spoštovanje«<br />

VIDEO ODDAJE<br />

ISKRENI<br />

ENA NAROČNINA, OGROMNO ZANIMIVIH IN KORISTNIH VSEBIN<br />

Poučne in zanimive oddaje Iskreni prinašajo odgovore na številne vsakodnevne <strong>iz</strong>zive s področij<br />

medsebojnih odnosov, vzgoje, sobivanja različnih generacij, odnosa med starši in najstniki ter<br />

pomena gibanja za otroke. Na voljo so samo digitalnim naročnikom portalov<br />

Iskreni.net in <strong>Domovina</strong>.je ter naročnikom tednika <strong>Domovina</strong>, ki poleg <strong>iz</strong>obraževalnih<br />

video oddaj dostopajo tudi do drugih ekskluzivnih naročniških<br />

vsebin, kot so zaklenjeni članki, komentarji in druge oddaje na obeh portalih.<br />

PRIDRUŽITE SE NAROČNIKOM ISKRENI TUDI VI! SPLAČA SE.<br />

T: 064 135 136<br />

E: info@iskreni.net<br />

https://www.iskreni.net/<br />

tag/oddaje-iskreniplus/<br />

www.iskreni.net/trgovina/<br />

iskreni-narocnina/<br />

ZA KRISTJANA NI TELEVIZIJE BREZ EXODUS TV!<br />

ZA KRISTJANA NI TELEVIZIJE BREZ EXODUS TV!<br />

vsak dan ob 20.00 uri<br />

POSTNA RAZMIŠLJANJA<br />

sobota 20.15 uri<br />

ZA SKUPNO DOBRO<br />

30 let Slov. škof. konference<br />

v službi evangelija in človeka<br />

ponedeljek 20.15 uri<br />

ZA SKUPNO DOBRO<br />

Spreobrnjenje prostozidarja<br />

Sergeja Abad-Gallardo<br />

do Velike noči imamo na Exodus TV<br />

15 minutna postna razmišljanja. V tem<br />

tednu vas vabimo, da prisluhnete mislim<br />

priljubljenega patra Karla Gržana.<br />

četrtek 21.10 uri<br />

ZEMLJA<br />

dokumentarni film


<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

MOJA BESEDA<br />

3<br />

Mavrični totalitar<strong>iz</strong>em in moški na kolenih<br />

Piše: TINO MAMIĆ,<br />

odgovorni urednik<br />

tednika <strong>Domovina</strong><br />

Pred leti sem v prešernih<br />

dneh takoj po rojstvu<br />

enega od otrok, predzadnjega,<br />

se mi zdi, pred<br />

zlatarno srečal znanega politika.<br />

Levičarja od mladih nog, člana<br />

SD. Uglajenega in kulturnega.<br />

Takega, kot ga danes med njegovo<br />

politično elito iščeš z lučjo pri<br />

belem dnevu.<br />

Vedel je, da je moja draga<br />

rodila, ker sem v svoji takratni<br />

do neba segajoči nečimrnosti<br />

to objavil kar na Twitterju. In<br />

mi je čestital.<br />

Beseda je dala besedo in v<br />

smehu je navrgel: »Vi jih rojevajte, mi jih bomo<br />

pa vzgajali.« Hecal se je. »Oni« namreč nimajo<br />

toliko otrok kot mi. Če jih sploh imajo.<br />

Na to opazko sem se še večkrat spomnil. Pomislil<br />

sem, da se je politik morebiti tudi zarekel, ker<br />

je, kot se reče, v vsaki šali pol resnice. In v tem, da<br />

nam socialisti po socialistično vzgajajo otroke, je<br />

resnice veliko, ne samo pol. V tem so resnično mojstri.<br />

Boljši od učiteljev v katoliških šolah, v katerih<br />

se brez težav in pritiskov šolajo tudi transspolniki.<br />

Na Fakulteti za družbene vede (FDV), valilnici<br />

slovenske politične in medijske elite,<br />

pa večina kristjanov presneto dobro premisli,<br />

komu bo razkrila svojo vero<strong>iz</strong>poved. Sam poznam<br />

kar nekaj kristjanov, ki jih je fakulteta<br />

»spreobrnila« v politično<br />

zagrete socialistične novinarje.<br />

Razumem tudi,<br />

zakaj so tiho in se političnih<br />

debat povsem <strong>iz</strong>ogibajo.<br />

Moji sošolci in sošolke<br />

na FDV so to počeli zaradi<br />

ocen in kariere. Na FDV<br />

namreč lažje prideš do<br />

uspešnega zaključka, če si<br />

rdeč. Če nisi, pa moraš biti v<br />

ključnih trenutkih tiho kot miška.<br />

Po eni strani v katoliških šolah učitelji ne<br />

smejo odsloviti učencev, ki kažejo protikrščansko<br />

držo. Po drugi strani pa v državne<br />

šole prodira ideologija, ki vsem otrokom vsiljuje<br />

povsem nove poglede na znanost in našo<br />

civil<strong>iz</strong>acijo. LGBT ideologija, ki ženskam jemlje<br />

celo njihova stranišča, svoboščino, za katero se<br />

je žensko gibanje borilo desetletja, je v svojem<br />

bistvu nasilna. Agresivna.<br />

Obenem pa še totalitaristična, saj hoče, da vsi<br />

ljudje enako mislimo in da je vse pod nadzorom.<br />

Rdečega, rjavega in črnega totalitar<strong>iz</strong>ma ni več,<br />

»Vi jih rojevajte, mi jih<br />

bomo pa vzgajali.«<br />

skozi vrata demokracije pa vdira<br />

novi, mavrični totalitar<strong>iz</strong>em.<br />

Če ti krasni novi svet ni všeč,<br />

ni dobro, da to poveš glasno. Ne<br />

<strong>iz</strong>plača se. Včasih pa se uporništvo<br />

celo - plača. Tudi Zavod<br />

Iskreni je že pred desetletjem<br />

doživljal pritiske LGBT aktivistov<br />

na njegove sponzorje, naj<br />

prekinejo sponzoriranje.<br />

Če prideš pred parlament in<br />

poveš, da so po tvojem mnenju<br />

pokojnine pren<strong>iz</strong>ke, te oblastniki<br />

in mediji obtožijo, da si politično<br />

opredeljen (kot da v ustavi nimamo<br />

zapisane svobode političnega<br />

<strong>iz</strong>ražanja). Tisti, ki so dobri dve leti redno protestirali<br />

pred parlamentom, ti rečejo, da pretiravaš.<br />

Vodstvo nestrankarske upokojenske organ<strong>iz</strong>acije<br />

pa vseh 20 tisoč ljudi označi za člane vojaškega<br />

krila nacionalsocialistične stranke (SA) Adolfa<br />

Hitlerja. Tako imenovane rjavosrajčnike.<br />

Zato so mnogi raje tiho. A Bog ne daj, da svoj<br />

molk – pokažeš. Tihi molilci, ki prebirajo jagode<br />

rožnega venca pred kliniko za splave, so deležni<br />

kritik levičarskih aktivistov in celo oblasti. Klečeči<br />

moški na hrvaških trgih, ki na prvo soboto<br />

zjutraj molijo rožni venec, doživljajo verbalne<br />

napade domačih politikov. Zdaj pa so zmotili<br />

celo slovenske »osmomarčevke«. So se dekleta<br />

<strong>iz</strong> neomarksističnega krožka, ki se je samooklical<br />

za inštitut, morebiti ustrašila, da <strong>bodo</strong> začeli<br />

na kolenih moliti tudi<br />

slovenski moški?<br />

POST SCRIPTUM<br />

<strong>Domovina</strong> pa ne bo tiho.<br />

Novinar je v službi javnosti<br />

in piše v javnem interesu.<br />

To sicer nekatere bralce<br />

jezi. Ene moti, če objavimo<br />

kaj kritičnega o Cerkvi, drugi<br />

so jezni, če smo kritični do Janše in/ali Tonina.<br />

Zato nas nekateri označujejo za levičarje, drugi<br />

za »janševce«, tretji za »novoslovence«, četrti za<br />

liberalce. Kdor želi poročanje, ki ne bo kritično do<br />

napak levice, ima na voljo celo plejado takih medijev<br />

tudi brez Domovine. Kdor želi poročanje, ki<br />

ne bo kritično do napak škofov, ima na voljo celo<br />

vrsto takih medijev tudi brez Domovine. Kdor želi<br />

poročanje, ki ne bo kritično<br />

do napak Janše ali<br />

SDS, ima tudi veliko tovrstnih<br />

medijev. In tako<br />

dalje in tako dalje.


Poštnina plačana pri pošti<br />

1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

VSEBINA<br />

<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

4<br />

Moja beseda<br />

Družba — komentar<br />

Temne<br />

skrivnosti<br />

Vile Koman<br />

Janša naj<br />

posluša<br />

Gorenaka<br />

Zastave pred<br />

parlamentom<br />

namesto v Planici<br />

3 Tino Mamić: Mavrični totalitar<strong>iz</strong>em<br />

in moški na kolenih<br />

38 Urban Šifrar: Molitev rožnega venca<br />

na zagrebškem Jelačićplacu<br />

je trn v peti Inštitutu 8. marec<br />

<strong>88</strong><br />

3,60 €<br />

9. 3. 2023<br />

<strong>Ali</strong> <strong>bodo</strong> v <strong>šoli</strong> <strong>iz</strong> <strong>vaše</strong> <strong>hčere</strong> <strong>naredili</strong> <strong>sina</strong><br />

TEDNIK DOMOVINA<br />

ŠT. <strong>88</strong>, LETNIK 3, 9. marec 2023<br />

ISSN številka: 2784-4838<br />

Cena posameznega <strong>iz</strong>voda: 3,60 evra<br />

Uredništvo:<br />

CESTA V LOG 11,<br />

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />

E: tednik@domovina.je<br />

T: 059 020 000<br />

Odgovorni urednik tednika:<br />

TINO MAMIĆ (tino@domovina.je)<br />

Izvršni urednik tednika:<br />

KLEMEN BAN<br />

Odgovorni urednik portala <strong>Domovina</strong>.je:<br />

ROK ČAKŠ<br />

Odgovorna urednica portala Iskreni.net:<br />

ANDREJA BARAT<br />

Uredniški odbor:<br />

ALEKS BIRSA JOGAN,<br />

LUKA SVETINA, URBAN ŠIFRAR<br />

Tehnično in foto uredništvo:<br />

TOMO STRLE<br />

Prelom in tisk:<br />

CITRUS D.O.O.<br />

Naklada: 7700 <strong>iz</strong>vodov<br />

Foto naslovnice:<br />

BORIS OBLAK<br />

Naročnine:<br />

E: narocnine@domovina.je<br />

T: 059 020 001<br />

Izdaja:<br />

DOMOVINA D.O.O., CESTA V LOG 11,<br />

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />

E: tednik@domovina.je<br />

Direktor:<br />

IGOR VOVK<br />

www.domovina.je<br />

@<strong>Domovina</strong>_je<br />

@domovinaJE<br />

Tednik <strong>iz</strong>haja ob četrtkih v slovenščini.<br />

6 Med(ijski) sosedi<br />

8 Pregled tedna<br />

10 Čivkarija<br />

Požareport — komentar<br />

23 Bojan Požar: Vesna Vuković<br />

se ima za drugega človeka države<br />

Šport — komentar<br />

24 Tomaž Kavčič: Po Planici, ki je bila<br />

le še za peščico: lesk zlatih medalj<br />

ne more <strong>iz</strong>brisati blamaže<br />

Aktualno — komentar<br />

26 Vid Sosič: Nepregledna množica ljudi<br />

pred parlamentom namesto v Planici<br />

Anketa — komentar<br />

34 Rok Čakš: Najuspešnejši politiki<br />

februarja: Logar nedotakljiv,<br />

Janša dela po priročniku levice<br />

Intervju<br />

20 Mirko Mayer: Golob ne more,<br />

noče ali ne zna več pojasniti stvari,<br />

zaradi katerih lahko celo pade<br />

Svobodno gospodarstvo<br />

— kolumna<br />

40 Milena Miklavčič: Kje <strong>bodo</strong> Golobovi<br />

vzeli, da <strong>bodo</strong> dali upokojencem:<br />

Vreča, ki jo praznijo, ni brez dna<br />

Družba — komentar<br />

42 Andreja Barat:<br />

Župnik kot ženitni posrednik<br />

Demokracija<br />

44 Teo Petrovič Presetnik:<br />

Demokracija je težka, zato je vprašanje,<br />

ali si jo sploh zaslužimo<br />

Pismo <strong>iz</strong> Furlanije — kolumna<br />

46 Tino Mamić: Maša na »playback«<br />

Evropa — komentar<br />

48 Teo Petrovič Presetnik:<br />

EU težave z rodnostjo rešuje<br />

s podeljevanjem državljanstev<br />

Beremo, gledamo, poslušamo<br />

50 Priporočila<br />

Intervju<br />

28 Valentin Areh:<br />

Ruska vojska me spominja na JLA


<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

VSEBINA<br />

5<br />

Duhovnost<br />

51 Andraž Arko: Evangelij po Mateju<br />

Kolumna<br />

52 Andreja Barat:<br />

<strong>Ali</strong> se starši preveč ukvarjajo s šolo<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Medgeneracijsko sožitje<br />

58 Mateja Škropec Šega: Starši,<br />

ki se ne pogovarjajo o dediščini,<br />

delajo veliko napako<br />

Sladko-slane brbončice<br />

60 Selma B<strong>iz</strong>jak: Polnjene tortilje za vse<br />

ljubitelje lahkih mehiških zavitkov<br />

62 Razvedrilo<br />

Slikovito — satira<br />

64 Gregor Čušin: Brez naslova<br />

– Jose de Almada Negreiros<br />

Politična poezija — humor<br />

65 Viktorij Musarjonovič Krivoustin:<br />

S Kegelbana<br />

Tazadnja — humor<br />

66 Svit Podgornik:<br />

Storitve v Nemčiji in Avstriji<br />

so tudi uradno slovansko dvojezične<br />

Tema tedna<br />

12 Peter Merše: Transspolnost postaja<br />

realnost slovenskih šol<br />

14 Gabriel Kavčič: V katoliški <strong>šoli</strong> so ga <strong>iz</strong>ključili,<br />

ker je trdil, da je Bog ustvaril le dva spola<br />

16 Pia Kos: Kako <strong>iz</strong> <strong>vaše</strong> <strong>hčere</strong> naredijo<br />

<strong>sina</strong> in ob tem še dobro zaslužijo<br />

18 Pia Kos: Družbena omrežja<br />

širijo transspolnost med mladimi<br />

Aktualno — komentar<br />

32 Vid Sosič:<br />

Temne skrivnosti Vile Koman<br />

Aktualno — komentar<br />

36 Rok Čakš: Janez Janša bi moral<br />

poslušati Vinka Gorenaka<br />

Intervju<br />

54 El<strong>iz</strong>abeta Tomac: »Največ,<br />

kar so mi dali starši, so delovne<br />

navade in samostojnost«


MED(IJSKI) SOSEDI<br />

6<br />

<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

HRANA CENEJŠA<br />

Indeks cen hrane, ki ga vodi Organ<strong>iz</strong>acija<br />

Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo<br />

(FAO), je februarja znašal 129,8, kar<br />

je 0,6 odstotka manj kot januarja. Z zadnjim<br />

padcem je indeks za 18,7 odstotka nižji<br />

od vrha, ki ga je dosegel marca lani. Gre<br />

za odraz občutnih pocenitev rastlinskih<br />

olj in mlečnih <strong>iz</strong>delkov, in sicer skupaj z<br />

nekoliko nižjimi cenami žita in mesa, kar<br />

je več kot nadomestilo strmo rast cen<br />

sladkorja, piše spletni portal Slovenec.<br />

Po treh zaporednih mesecih padanja<br />

pa so se nekoliko zvišale mednarodne<br />

cene pšenice (za 0,3 odstotka), kar je<br />

posledica zaskrbljenosti zaradi sušnih<br />

razmer na ključnih pro<strong>iz</strong>vodnih območjih<br />

v Združenih državah Amerike in<br />

povečanega povpraševanja v Avstraliji.<br />

Podražila se je tudi koruza, vendar prav<br />

tako samo za desetinko odstotka. V Argentini<br />

se razmere slabšajo, kar prinaša<br />

zamude pri sajenju, poleg tega pa ostaja<br />

velik <strong>iz</strong>voz v Brazilijo.<br />

Rastlinska olja so bila februarja cenejša<br />

za 3,2 odstotka, s čimer so cene<br />

dosegle najnižjo raven od začetka leta<br />

2021. Cene palmovega olja so prejšnji<br />

mesec zabeležile že tretji mesečni padec<br />

zapored, in sicer predvsem zaradi manjšega<br />

povpraševanja. Indeks cen mleka in<br />

mlečnih <strong>iz</strong>delkov pa je februarja padel za<br />

2,7 odstotkov. Na to so vplivale nižje cene<br />

vseh mlečnih <strong>iz</strong>delkov, padec pa je najbolj<br />

opazen pri maslu in posnetem mleku v<br />

prahu, še piše Slovenec.<br />

Cene mesa so se februarja spustile le za<br />

desetinko odstotka in tako ostale za 1,7<br />

odstotkov pod vrednostjo <strong>iz</strong>pred leta<br />

dni. Vseeno pa je to bil že osmi zaporedni<br />

mesečni padec, saj svetovna ponudba trenutno<br />

presega povpraševanje ne glede na<br />

<strong>iz</strong>bruhe ptičje gripe v več vodilnih državah<br />

pro<strong>iz</strong>vajalkah. Sladkor pa se je podražil za<br />

kar 6,9 odstotkov in tako dosegel najvišjo<br />

raven od februarja 2017.<br />

KJE SO NOVI<br />

POLITIČNI VODITELJI<br />

Enrico Fermi je leta 1950 postavil t. i.<br />

Fermijev paradoks. Nobelov nagrajenec<br />

je domneval, da glede na starost vesolja<br />

in število zvezd obstaja veliko zunajzemeljskih<br />

civil<strong>iz</strong>acij, in se vprašal, zakaj<br />

ne vidimo znakov njihovega obstoja.<br />

Podobno vprašanje lahko postavimo<br />

za slovensko politično galaksijo, piše<br />

spletni Portal plus. Anonimni kolumnist<br />

Andrej Capobianco meni, da je sposobnih<br />

Slovenk in Slovencev dovolj, da bi v<br />

zadnjem desetletju lahko zasijala kakšna<br />

nova politična zvezda. Zakaj se na vodilnih<br />

položajih na levici pojavljajo samo breztežni<br />

meteoriti, medtem ko se na desnici<br />

vse vrti okoli Janše? So predsednica<br />

republike Nataša Pirc Musar, predsednik<br />

vlade Robert Golob in predsedniški kandidat<br />

Anže Logar nove zvezde ali kometi?<br />

Slovenija je majhna država in kot taka ni<br />

zmožna nenehno pro<strong>iz</strong>vajati vrhunskih<br />

kadrov na vseh področjih – vsaj na ravni<br />

novih vodji ne. To ne pomeni, da na obeh<br />

straneh političnega spektra ni sposobnih<br />

politikov. V devetdesetih letih je bilo veliko<br />

prvokategornikov, kot so Jože Pučnik,<br />

Lojze Peterle (73), Dimitrij Rupel (76), Ivan<br />

Oman, France Bučar, Janez Drnovšek,<br />

Milan Kučan (81), Janez Janša (64) in Borut<br />

Pahor (64). Verjetno tudi zato, ker je bila<br />

osamosvojitev prelomni trenutek v slovenski<br />

zgodovini in je terjala angažma vseh<br />

intelektualnih sil, piše Portal plus.<br />

Tudi kasneje so občasno na politično sceno<br />

vstopali, bolj ali manj uspešno, nekateri<br />

nepolitiki, ki so veljali za težkokategornike,<br />

na primer Andrej Bajuk, Danilo Türk (71),<br />

Mitja Gaspari (71) in Barbara Brezigar (69).<br />

Nekateri drugi so se na najvišji ravni <strong>iz</strong>kazali<br />

za meteorite, npr. Tone Rop (62), Gregor<br />

Golobič (59), Pavel Gantar (73), brata<br />

Podobnik, Dejan Židan (55), Igor Lukšič (61)<br />

in Ljudmila Novak (63). Med strankarskimi<br />

veljaki in vodilnimi političnimi akterji imamo<br />

tako po mnenju kolumnista trenutno<br />

tri kategorije politikov: rdeče velikane,<br />

supernove in protozvezde.<br />

MAGNA KLIČE<br />

PO OVADBAH<br />

Poseg v prostor, kjer stoji Magnina lakirnica,<br />

je nepovraten. »Sto hektarjev najboljših<br />

kmetijskih zemljišč pa je za vedno <strong>iz</strong>gubljenih,«<br />

so se glasili naslovi medijev potem,<br />

ko je sedanji župan Marko Soršak leta<br />

2017 najlepše kmetijske površine poklonil<br />

avstrijski lakirnici Magna. Povsem neprimerna<br />

umestitev Magnine tovarne v prostor<br />

je botrovala slabi volji potem, ko so takratni<br />

predsednik vlade Miro Cerar (59), minister za<br />

delo Zdravko Počivalšek (65) in župan občine<br />

Hoče - Slivnica Marko Soršak (43) trgovali z<br />

najrodovitnejšimi zemljišči domačinov, piše<br />

spletni portal E-maribor. Zanimivost projekta<br />

Magne pa je bila prav v tem, da se države<br />

z neprimerno več kmetijske zemlje pozidav<br />

branijo, pri nas pa se je tovarnam brez<br />

premisleka dovolilo, da zidajo na najboljših<br />

kmetijskih zemljiščih in vodovarstvenih<br />

območjih ter jih tako trajno uničijo.<br />

Magna je sicer za tovarno porabila približno<br />

68,2 milijona evrov, od Slovenije pa je prejela<br />

18,6 milijonov evrov državnih spodbud.<br />

Ker je bila gradnja prve faze objekta večinoma<br />

končana v letu 2018, so v Magni načrtovali,<br />

da <strong>bodo</strong> pro<strong>iz</strong>vodnjo zagnali v začetku<br />

leta 2019. Zaposlili so okoli 140 delavcev.<br />

Vloga za okoljevarstveno dovoljenje za<br />

drugo fazo je bila vložena na Agencijo RS<br />

za okolje v letu 2018, pozitivno mnenje<br />

pa je bilo <strong>iz</strong>dano novembra 2021. Magnina<br />

vloga se je nanašala na gradnjo dveh<br />

glavnih objektov, pro<strong>iz</strong>vodnjo karoserij in<br />

sestavljalnico vozil. Z obstoječo lakirnico<br />

bi tako vzpostavili celovito pro<strong>iz</strong>vodnjo<br />

avtomobilov, v kateri bi delo v drugi od treh<br />

načrtovanih faz projekta lahko dobilo do<br />

tisoč ljudi. Pot od obljub do real<strong>iz</strong>acije je<br />

dolga, pa tudi ljudje v pravljice, ki so jih<br />

servirali Cerar, Počivalšek in Soršak niso<br />

verjeli, saj je bilo že od začetka projekta<br />

jasno, da je Magna zgrajena na vodovarstvenem<br />

območju in da sta obe okoljevarstveni<br />

dovoljenji <strong>iz</strong>dani prot<strong>iz</strong>akonito. Zdaj<br />

se avstrijski konglomerat očitno umika,<br />

Soršak pa bi vseeno moral odgovarjati,<br />

menijo na spletnem portalu E-maribor.


<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023 FOTO TEDNA<br />

7<br />

Bor Slana/STA<br />

Podnebni aktivisti vdrli na stadion<br />

Protestniki so po shodu »Mladi za podnebno pravičnost«<br />

vdrli na zasebno zemljišče, bežigrajski stadion, in na njem posadili drevesa.<br />

Nasprotovali so kapitalu, ki po njihovo prevzema Ljubljano.<br />

Policisti so popisali 48 aktivistov, med njimi dve mladoletni osebi.


PREGLED TEDNA<br />

8<br />

<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

Končne odločitve o prepovedi avtomobilskih motorjev na bencinski in d<strong>iz</strong>elski pogon zaradi pomislekov<br />

Italije in Nemčije v Bruslju še ne bo.<br />

AVTOV NA BENCIN (ŠE)<br />

NE BODO PREPOVEDALI<br />

Države članice Evropske unije so se<br />

odločile, da preložijo dokončno odločitev<br />

o prepovedi vozil z motorji na notranje<br />

zgorevanje po letu 2035, je sporočilo<br />

švedsko predsedstvo. Razloga za preložitev<br />

sicer niso navedli, čeprav sta Svet<br />

Evropske unije in Evropski parlament<br />

načelni dogovor o tej uredbi dosegla že<br />

konec oktobra lani. Uredba določa cilj<br />

55-odstotnega zmanjšanja emisij CO2 za<br />

nove avtomobile in 50-odstotnega zmanjšanja<br />

emisij za nove kombije do leta 2030<br />

v primerjavi z ravnmi <strong>iz</strong> leta 2021. Popolna<br />

prepoved motorjev na notranje zgorevanje<br />

po letu 2035 pa je glavni cilj EU.<br />

Kot poroča bruseljski spletni portal Euractiv,<br />

so nekatere članice po glasovanju<br />

v parlamentu spremenile svoje stališče.<br />

Med njimi je Italija, ki trdi, da bo ta<br />

zakonodaja škodovala tako pro<strong>iz</strong>vajalcem<br />

kot potrošnikom. Nemčija pa svoj<br />

glas za pogojuje z zahtevo, da Evropska<br />

komisija pripravi predlog, v skladu s<br />

katerim bo mogoče v novih vozilih z<br />

motorji na notranje zgorevanje tudi po<br />

letu 2035 uporabljati sintetična goriva,<br />

pridobljena s pomočjo obnovljivih virov<br />

energije. Zakonodaji nasprotujeta tudi<br />

Poljska in Belgija.<br />

SHUTTERSTOCK SHUTTERSTOCK<br />

TRUMP:<br />

III. SVETOVNA VOJNA<br />

Ob zaključku letne Konference za konservativno<br />

politično akcijo (CPAC), ki je potekala<br />

v Marylandu, je nekdanji ameriški<br />

predsednik Donald Trump (76) v svojem<br />

govoru dejal, da je edini predsedniški<br />

kandidat, ki lahko prepreči tretjo svetovno<br />

vojno. Da so imeli republikansko<br />

stranko, ki so ji vladali čudaki, neokonservativci,<br />

globalisti, fanatiki in bedaki<br />

– je bil kritičen do svojega političnega<br />

pola – demokratsko stran pa je obtožil<br />

vojnega hujskaštva.<br />

Javnomnenjske ankete Donaldu Trumpu zaenkrat<br />

dobro kažejo glede njegove namere o povratku<br />

v Belo hišo.<br />

Trump obljublja, da <strong>bodo</strong> dokončali, kar<br />

so začeli, po ocenah političnih poznavalcev<br />

pa ima dobre možnosti, da se na<br />

prihodnjih volitvah zopet zavihti na čelo<br />

države. Na konferenci, ki so jo številni<br />

morebitni republikanski kandidati za<br />

predsednika preskočili, je nastopil tudi<br />

bivši brazilski predsednik Jair Bolsonaro<br />

(67), ki je velik Trumpov podpornik –<br />

in obratno.<br />

VRNITEV PROGRAMSKEGA<br />

SVETA RTVS<br />

Programski svet Radiotelev<strong>iz</strong>ije Slovenije<br />

(RTVS) se je v ponedeljek sestal prvič po<br />

objavi ustavne odločbe, ki je začasno<br />

zadržala <strong>iz</strong>vrševanje dela novele zakona<br />

o RTVS, ki se nanaša denimo na konstituiranje<br />

novega sveta zavoda. Na podlagi<br />

odločbe člani programskega sveta<br />

opravljajo delo skladno s pristojnostmi,<br />

ki so jih imeli do uveljavitve novele, je<br />

dejal predsednik programskega sveta<br />

Peter Gregorčič (42). Pri tem znotraj teh<br />

pristojnosti opravljajo le tekoče posle, ki<br />

omogočajo nemoteno delovanje RTV in<br />

zagotavljajo <strong>iz</strong>polnjevanje profesionalnih<br />

standardov na področju <strong>iz</strong>vajanja radijske<br />

in telev<strong>iz</strong>ijske dejavnosti.<br />

Sicer pa je Komisija za preprečevanje<br />

korupcije (KPK) sporočila, da pri obravnavi<br />

prijave zoper organ<strong>iz</strong>atorje referendumske<br />

kampanje, generalnega direktorja RTV<br />

Slovenija Andreja Graha Whatmougha<br />

(38), predsednika programskega sveta<br />

Petra Gregorčiča, člana programskega<br />

sveta Janeza Juhanta (75) in člana nadzornega<br />

sveta Aleksandra Kotnika, ni potrdila<br />

dejanskega nasprotja interesov.<br />

NUJNA SEJE O KANALU C0<br />

Poslanska skupina SDS zahteva sklic nujne<br />

skupne seje parlamentarnih odborov<br />

za notranje zadeve in za infrastrukturo,<br />

na kateri bi obravnavali problematiko<br />

ukrepanja za zaščito pitne vode na<br />

območju ljubljanskega vodonosnika ter<br />

zlorabo moči in uporabo nasilja pri tem.<br />

Prepričani so, da bi moralo ministrstvo<br />

za naravne vire in prostor gradnjo<br />

kanala C0 zadržati. Po njihovem mnenju<br />

je obravnava te teme nujna, saj naj bi<br />

številni občani Mestne občine Ljubljana


<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

PREGLED TEDNA<br />

9<br />

nasprotovali <strong>iz</strong>gradnji kanala C0, ker ta<br />

ogroža pitno vodo, občina pa poleg tega<br />

nima ustreznih dovoljenj za gradnjo na<br />

njihovih zemljiščih.<br />

Kanal<strong>iz</strong>acijski kanal C0 je sicer v zaključni<br />

fazi <strong>iz</strong>gradnje, med Brodom in<br />

Klečami ostajata nezgrajena še dobra dva<br />

kilometra cevi z zaščitnimi kinetami. Pred<br />

dvema tednoma je na tem delu prišlo do<br />

f<strong>iz</strong>ičnega obračuna med enim <strong>iz</strong>med varnostnikov,<br />

ki ni bil oblečen v uniformo, in<br />

lastniki zemljišč ter njihovimi podporniki,<br />

ki so poskušali podreti varovalno ograjo,<br />

potem ko so njihovi geodeti <strong>iz</strong>merili, da<br />

MOL cev gradi po zemljišču, kjer sploh nikoli<br />

ni zaprosil za gradbeno dovoljenje, o<br />

čemer smo podrobneje poročali v prejšnji<br />

številki Domovine.<br />

MANJ KAJENJA V ITALIJI<br />

V Italiji se napoveduje prepoved kajenja<br />

na številnih lokacijah na prostem. Po<br />

poročanju dnevnika La Stampa si kadilci<br />

cigarete, tudi elektronske, ne <strong>bodo</strong><br />

smeli privoščiti na terasah lokalov ter<br />

na avtobusnih in železniških postajah.<br />

Ob prisotnosti nosečnic in otrok pa bo<br />

kajenje prepovedano tudi v parkih, globa<br />

za kršitelje pa bo znašala 275 evrov. V<br />

skladu z osnutki odlokov naj bi prepoved<br />

veljala za zunanje prostore barov, razen<br />

tam, kjer bi lastniki del terase namenili<br />

le za kadilce. Prepoved prihaja 20 let po<br />

prepovedi kajenja v notranjosti lokalov in<br />

v zaprtih javnih prostorih.<br />

VRTIČKARJI<br />

PREMAGALI PEČEČNIKA<br />

Višje sodišče je potrdilo odločitev prvostopenjskega<br />

sodišča, da se parcela z vrtovi<br />

ob Plečnikovem stadionu prisodi etažnim<br />

lastnikom naselja Fond. Prebivalci blokov<br />

zdaj upajo, da bo odločitev sodišča<br />

vplivala na reševanje stadiona, in sicer na<br />

način, da se ga obnovi v <strong>iz</strong>virni, Plečnikovi<br />

obliki, ter vrne v uporabo.<br />

Spomnimo se: Stanovalci Fondovih<br />

blokov so vrsto let bili pravno bitko s<br />

podjetjem Bežigrajski športni park športni<br />

marketing, ki vodi projekt prenove<br />

stadiona in katerega lastnik je poslovnež<br />

Joc Pečečnik (53). Mestna občina Ljubljana<br />

skupaj s podjetji OKS in GSA nastopa<br />

kot eden <strong>iz</strong>med družbenikov. Sosedje<br />

stadiona so poudarjali, da ne nasprotujejo<br />

prenovi stadiona, ne strinjajo pa<br />

se s predvideno projektno zasnovo, ki<br />

po njihovih stališčih premočno posega<br />

v samo Plečnikovo zapuščino in jo kot<br />

tako močno spreminja. Na parceli z vrtovi<br />

je bila namreč predvidena gradnja treh<br />

poslovnih objektov.<br />

VEČ O TEM<br />

PREBERITE NA SPLETU<br />

PREDLOGI NSI ZA SPOMINE<br />

NA OSAMOSVOJITEV<br />

Potem, ko v Novi Sloveniji niso uspeli z<br />

interpelacijo zoper ministrico za kulturo<br />

Asto Vrečko (39), so namesto tega v<br />

parlamentarni postopek vložili predlog<br />

priporočil vladi, saj si, kot so zapisali,<br />

vprašanje vrednot slovenske osamosvojitve<br />

zasluži poglobljeno razpravo. S<br />

priporočili želijo odpreti širšo razpravo<br />

o tem, kako krepiti spomin na ključno<br />

dogajanje v slovenski zgodovini. Janez<br />

Janša (64) je v Planici <strong>iz</strong>javil, da bo SDS te<br />

predloge podprla.<br />

Sicer pa se opozicijski pingpong nadaljuje.<br />

Spomnimo se, do vložitve interpelacije<br />

prvotno ni prišlo, ker je stranka<br />

SDS podpise pogojevala s podpisi NSi-ja<br />

k interpelaciji vlade. Na koncu v največji<br />

opozicijski stranki vsebine interpelacije<br />

Novi Sloveniji sploh niso poslali. Podpise<br />

za ustanovitev preiskovalne komisije o<br />

poslovanju družbe Gen-I – kar postaja vse<br />

bolj vroča tema – pa pogojuje NSi, in sicer<br />

s tem, da poslanci SDS zasedejo mesta v<br />

nadzornih komisijah državnega zbora.<br />

VEČ O TEM<br />

PREBERITE NA SPLETU<br />

EVFORIJA PO ZMAGI<br />

ZAJCA V PLANICI<br />

Potem, ko je Timi Zajc (22) v Planici postal<br />

svetovni prvak v smučarskih skokih, se je<br />

z zmago postavil ob bok Franciju Petku<br />

(1991) in Roku Benkoviču (2005) ter postal<br />

tretji Slovenec z zlato medaljo na svetovnem<br />

prvenstvu. Po 137 metrov dolgem<br />

drugem skoku je namreč za dobrih deset<br />

točk premagal drugouvrščenega Rjojuja<br />

Kobajašija. Dan pozneje so svetovni prvaki<br />

Slovenci postali še na moški ekipni tekmi. <br />

VEČ O TEM<br />

PREBERITE NA SPLETU<br />

Zlata moška skakalna reprezentanca v Planici je na tribune privabila tudi večje število gledalcev kot<br />

v preteklih dneh svetovnega prvenstva.<br />

Anže Malovrh/STA


ČIVKARIJA<br />

10<br />

<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

Uroš Urbanija @UrosUrbanija<br />

Zanima me, kaj bi pisali, če bi se RTV Slovenija odločila<br />

prenašati sobotno prireditev Nove24TV. Ker<br />

gre za komercialno prireditev, bo za dober denar<br />

verjetno interes tudi na komercialni TV.<br />

Večer @vecer<br />

Bob leta 2022: "TV Slovenija podelitve noče<br />

prenašati, zanimanje za vstopnice pa je zelo<br />

veliko. In še so na voljo!"<br />

Čivk tedna<br />

Tomaž Štih @Libertarec<br />

Jaz pa bi ga interpeliral za tole fr<strong>iz</strong>uro. Pa ne<br />

morete tako, no ...<br />

Bojan Požar @BojanPozar<br />

Skratka, če nasilno vdreš na tuje zasebno zemljišče<br />

(npr. v hišo ali stanovanje), te policija ne sme niti<br />

popisati, lastnik pa niti slučajno ovaditi?<br />

Ula Podojstrsek @lisicamica<br />

Moj oče živi zakopan v snegu in ledu. Upravlja malo<br />

smučišče. Po treh mesecih spanja v strojnici je prišel<br />

domov, objel ženo, obul superge Luke Dončića,<br />

nastavil TV na košarko in – zasmrčal. Materi se je<br />

tako zasmilil, da je pospravila ločitvene papirje. Že<br />

tridesetič.<br />

Exploring Slovenia @ExploringSlo<br />

Spektakularni pogledi z najvišjega vrha Karavank,<br />

Stola.<br />

Aljoša Dragaš @AljosaDragas<br />

Pretekli teden so minila tri leta od pričetka epidemije<br />

(pandemije), zato nikar ne pozabimo, kdo je<br />

bil v prvih vrstah in nas rešil pred pogubo. Pogumno<br />

srce.


<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023 KARIKATURA<br />

11<br />

Darko Mršić @DarkoMrso<br />

Mehki ć ne more biti simbol <strong>iz</strong>brisanih oz. prebrisanih.<br />

Nihče ni bil <strong>iz</strong>brisan zaradi mehkega ć. Ogabna<br />

manipulacija. Eden od prebrisanih je leta 1991 prostovoljno<br />

zapustil Slovenijo. Avgusta 1992 je v BIH<br />

<strong>iz</strong>ropal hišo mojih starih staršev.<br />

Legebeceda<br />

Rok Viškovič @Rok_Viskovic<br />

Tina Šutej se bori za naslov evropske atletske prvakinje,<br />

na RTV pa planiški studio. Zelo nespoštljivo<br />

do kraljice športov. Resda smo postali svetovni prvaki,<br />

ampak za odzive bo čas tudi pozneje, evropski<br />

prvaki na dvoranskem atletskem evropskem<br />

prvenstvu pa smo bili do zdaj enkrat. Pred 21 leti.<br />

Aleksander Hribovšek @AleksHribovsek<br />

Ljudje z dobrimi nameni dajejo obljube, ljudje z<br />

dobrim značajem pa se jih držijo.<br />

BORIS OBLAK<br />

Marijan Smode @msmode20<br />

Za vse, ki me sprašujete: "Seveda obstaja CD Moja<br />

domovina. Če vas zanima, se obrnite na društvo<br />

trbonjskadolina@gmail.com."<br />

Žiga Turk @ZigaTurk<br />

Še nikoli se ni tako jasno pokazalo kot v primeru<br />

ukrajinske vojne, kako <strong>iz</strong>ven vseh evropskih<br />

civil<strong>iz</strong>acijskih okvirjev je postavljen vrednostni<br />

kompas tiste Slovenije, ki ima tukaj čast in oblast<br />

od leta 1945.<br />

Vladimir Smrtnik @SmrtnikVladimir<br />

Zgodovinski dan za koroške Slovence: Franc Jožef<br />

Smrtnik je prvi neodvisni predstavnik narodne<br />

skupnosti v deželnem zboru. Zahvala gre Gerhardu<br />

Köferju, ki je to s svojim gibanjem Team Kärnten –<br />

Koroška omogočil. Se veselimo!<br />

Katarina Jenko @KatarinaJenko<br />

Danes sem poskusila <strong>iz</strong> Dravelj do glavne avtobusne<br />

postaje v pol ure spraviti mlado dekle <strong>iz</strong> Beograda.<br />

Ni šlo drugače, kot da se "šverca" na busu. Jaz<br />

brez dobroimetja na Urbani, nikjer urbanomata,<br />

ona brez urbane. Taksi bi rabil ravno toliko časa kot<br />

avtobus. Ljubljana je raj za tujce.


TEMA TEDNA<br />

12<br />

Komentar<br />

<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

Transspolnost postaja<br />

realnost slovenskih šol<br />

PETER MERŠE<br />

Zgodb učencev in dijakov, ki spreminjajo spol, zgodb deklet,<br />

ki si šport in sanitarije delijo z biološkimi fanti, zgodb ljudi,<br />

ki so suspendirani zaradi <strong>iz</strong>ražanja svojega mnenja in zgodb staršev,<br />

ki so se uprli hormonski kastraciji svojih otrok in se zato znašli<br />

pred sodiščem, smo običajno vajeni z Zahoda. Med njimi prednjačijo<br />

predvsem Kanada, nekatere zvezne države ZDA in Velika Britanija.<br />

A<br />

tudi Slovenija v praksi za temi<br />

»zgledi« <strong>iz</strong> tujine ne zaostaja<br />

toliko, kot bi si marsikdo mislil.<br />

Želje po spremembi spola<br />

in z njimi povezane dileme vse bolj<br />

postajajo realnost slovenskih srednjih,<br />

pa tudi že osnovnih šol.<br />

Hitrejše napredovanje ideologije<br />

LGBT je do nedavnega zavirala zakonska<br />

ureditev ter jasno <strong>iz</strong>ražena referendumska<br />

volja ljudi na kar dveh (oziroma<br />

treh, če upoštevamo še tistega <strong>iz</strong><br />

leta 2001) družinskih referendumih. S<br />

spremembo družinskega zakonika in z<br />

nastopom vlade Roberta Goloba pa so<br />

transspolni aktivisti dobili nov veter v<br />

jadra tudi pri nas.<br />

Število ljudi v Sloveniji, ki si želijo<br />

spremeniti spol, je v zadnjih letih v porastu.<br />

Med letoma 1991 in 2005 je bilo<br />

uradno zabeleženih 9 sprememb spola,<br />

manj kot ena na leto. Med letoma<br />

2005 in 2009 jih je bilo zabeleženih<br />

Bolj kot na spremembi<br />

spola bi bilo v takšnih<br />

primerih delati na<br />

sprejemanju svojega<br />

telesa, ki je v času<br />

pubertete v intenzivnem<br />

razvoju, kar za mnoge<br />

učence in dijake<br />

predstavlja stres.<br />

7, že leta 2012 pa je pokojni kirurg dr.<br />

Franc Planinšek v intervjuju navedel,<br />

da v povprečju opravi štiri operacije<br />

spremembe spola na leto. Med letoma<br />

2014 in 2017 so v Ljubljani obravnavi<br />

60 primerov ljudi s težavami s spolno<br />

identiteto, vendar vsi niso nadaljevali<br />

v spremembo spola.<br />

A število tistih, ki bi danes radi spremenili<br />

spol, je bistveno višje. Samo na<br />

dveh katoliških gimnazijah so po naših<br />

podatkih imeli v zadnjih dveh letih tri<br />

dekleta, ki so želela spremeniti spol, na<br />

drugih šolah pa naj bi bilo takšnih primerov<br />

še bistveno več. Svetovalne službe<br />

na večini šol se sicer na naša po<strong>iz</strong>vedovanja<br />

večinoma (še) niso odzvale.<br />

(NE)OBIČAJNE<br />

MLADOSTNIŠKE TEŽAVE<br />

Ne le v srednjih, primeri želja po naslavljanju<br />

z zaimki in imeni, drugačnimi<br />

od dejanskega spola posameznika,<br />

se pojavljajo tudi že v osnovnih šolah.<br />

Zgodbo nam je zaupala svetovalna<br />

delavka ene <strong>iz</strong>med slovenskih javnih<br />

osnovnih šol.<br />

»Imeli smo primer učenke, ki se je<br />

iskala in je želela, da jo kličemo s fantovskim<br />

imenom. Starši so jo pri tem<br />

podpirali, prav tako terapevtka, h kateri<br />

je hodila.« Ker v tem primeru ni bilo<br />

uradne odločbe o spremembi spola, so<br />

v <strong>šoli</strong> učenko še vedno naslavljali z ženskim<br />

imenom, prav tako je uporabljala<br />

ženske sanitarije. Kot nam je povedala<br />

svetovalna delavka, je učenka to dokaj<br />

dobro sprejela, z nekaj nejevolje tudi<br />

njena mama.<br />

Se je pa učenka sicer soočala tudi z<br />

več drugimi problemi, med drugim tudi<br />

z občutkom, da imajo starši njenega<br />

brata rajši od nje. »Bolj kot na spremembi<br />

spola bi bilo v takšnih primerih delati<br />

na sprejemanju svojega telesa, ki je v<br />

času pubertete v intenzivnem razvoju,<br />

kar za mnoge učence in dijake predstavlja<br />

stres,« opozori socialna delavka, ki<br />

ocenjuje, da je v danem primeru šlo bolj<br />

za pre<strong>iz</strong>kušanje meja in iskanje, kot pa<br />

za primer spolne disforije.<br />

Čeprav je bil omenjeni primer<br />

na <strong>šoli</strong>, kjer deluje naša sogovornica,<br />

prvi tak primer, pa opozarja, da<br />

se podobni primeri pojavljajo tudi<br />

na okoliških šolah, pogosto pa so v


<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

TEMA TEDNA<br />

Komentar<br />

13<br />

ozadju povsem drugi vzroki, ki pa jih<br />

je treba poiskati in nasloviti.<br />

ADMINISTRATIVNA<br />

SPREMEMBA SPOLA<br />

Na uradno pr<strong>iz</strong>nani spol in ime so se pri<br />

ravnanju naslonili tudi v primeru obeh<br />

gimnazij, s katerih smo uspeli pridobiti<br />

informacije. Obe dijakinji, ki sta želeli,<br />

da ju naslavljajo z moškim imenom, sta<br />

še naprej uporabljali ženske sanitarije,<br />

sobe na ekskurzijah sta delili z dekleti,<br />

prav tako športno vzgojo. Dokler<br />

namreč sprememba ni bila uradna, na<br />

šolah niso želeli spreminjati odnosa<br />

do dijakinj. So ga pa, ko je ena dijakinja<br />

uradno spremenila spol.<br />

Postopek za to v Sloveniji zaenkrat<br />

še vedno poteka prek zdravstvene stroke,<br />

saj posameznik, ki v uradnih dokumentih<br />

želi spremeniti svoj spol, za<br />

to potrebuje zdravniško potrdilo. Tega<br />

sicer lahko pridobi tudi brez kirurške<br />

preobrazbe, ob predpostavki, da obstaja<br />

dokumentirano življenje in obravnava<br />

v želenem spolu. Sprememba spola v<br />

dokumentih je ob soglasju staršev možna<br />

tudi za mladoletne.<br />

Zdravniško potrdilo v Sloveniji <strong>iz</strong>daja<br />

konzilij, ki deluje v okviru Centra<br />

Kako <strong>bodo</strong> ravnale šole, ko se <strong>bodo</strong> pojavili<br />

pritiski, da bi biološko moški učenci in dijaki<br />

uporabljali ženske sanitarije in garderobe?<br />

(Fotografija je ilustrativna.)<br />

SHUTTERSTOCK<br />

za mentalno zdravje v Ljubljani, zanj<br />

pa je potrebna psihiatrična obravnava.<br />

V praksi sicer, sodeč po dokumentih,<br />

ki smo jih pridobili <strong>iz</strong> Ambulante za<br />

spolno zdravje v Ljubljani, sledijo<br />

doktrini z Zahoda, uporabljajo identično<br />

terminologijo (npr. »potrditev<br />

spola« namesto sprememba spola).<br />

Aktivno sodelujejo tudi s transspolnimi<br />

organ<strong>iz</strong>acijami, kot sta Legebitra<br />

in TransAkcija.<br />

A tudi varovalka zdravniškega potrdila<br />

in časa za premislek, saj proces<br />

uradne spremembe spola oz. »potrditve<br />

želenega spola« traja običajno vsaj<br />

eno leto, celotna tranzicija pa več let,<br />

utegne kmalu <strong>iz</strong>giniti.<br />

Tedaj opozicijska stranka Levica je<br />

že leta 2017 predlagala spremembo zakonodaje,<br />

prek katere bi uradno spremembo<br />

spola <strong>iz</strong>vajali kar na podlagi<br />

<strong>iz</strong>jave posameznika o njegovem spolu.<br />

Takšno prakso že pozna več držav Zahoda,<br />

neuradno pa naj bi pr<strong>iz</strong>adevanja<br />

v to smer nadaljevali tudi v aktualni<br />

vladajoči koaliciji, kjer naj bi skušali tematiko<br />

tudi aktivneje vsiliti v šole prek<br />

spremembe šolskih programov. Predlog<br />

spremembe zakonodaje v to smer je<br />

tedaj podprla tudi predstojnica ambulante<br />

za spolno zdravje dr. Irena Rahne<br />

Otorepec, ki je odgovorna tudi za <strong>iz</strong>dajo<br />

zdravniških potrdil za administrativno<br />

spremembo spola.<br />

V STISKI TUDI OKOLICA<br />

Primeri spremembe spola pa prinašajo<br />

širše družbene posledice. Stiske predstavljajo<br />

tudi pri sošolcih, saj ne vedo,<br />

kako naj se v takšnih primerih obnašajo.<br />

Po eni strani jim je jasno, da gre<br />

za dekle, in ne za fanta, zato jo težko<br />

naslavljajo z moškim imenom in zaimki,<br />

po drugi strani pa bi radi ugodili<br />

želji sošolke oz. prijateljice oz. bi se radi<br />

<strong>iz</strong>ognili konfliktom, na kar opozarja<br />

tako svetovalna delavka, s katero smo<br />

govorili, kot tudi več dijakov, ki imajo<br />

trans-spolne sošolce.<br />

Bojijo se tudi situacije, ko se <strong>bodo</strong><br />

pojavili pritiski, da bi biološko moški<br />

dijaki uporabljali ženske sanitarije in<br />

garderobe. Slednjih primerov sogovorniki<br />

zaenkrat še niso doživeli. Trenutna<br />

ureditev tudi svetovalnim službam<br />

Če živiš v zmedeni<br />

družbi, z zmedenimi<br />

starši … se v iskanju<br />

lastne identitete<br />

v puberteti hitro<br />

zmedeš in znajdeš<br />

na drugi strani.<br />

še omogoča, da pomagajo razreševati<br />

probleme, ki jih ti učenci in dijaki imajo<br />

v ozadju. Če so le ti pomoč pripravljeni<br />

sprejeti, opozarja terapevt dr. Andrej<br />

Perko, ki ga porast posameznikov, ki bi<br />

radi spremenili spol, ne preseneča.<br />

ZMEDENA DRUŽBA,<br />

ZMEDENA IDENTITETA<br />

»Če živiš v zmedeni družbi, z zmedenimi<br />

starši, ob propagandi, ki ti<br />

govori, da je to nekaj normalnega, se<br />

v iskanju lastne identitete v puberteti<br />

hitro zmedeš in znajdeš na drugi<br />

strani, čeprav za to nimaš nobene<br />

predispozicije v genih,« ugotavlja<br />

Perko, ki opozarja, da je danes to v<br />

veliki meri tudi posledica <strong>iz</strong>ražanja<br />

pripadnosti določeni skupini, <strong>iz</strong>ražanja<br />

različnosti, čemur je družba<br />

silno naklonjena in mlade v to usmerja.<br />

Majhen delež teh je, kot opozarja,<br />

sicer res gensko pogojen, saj so<br />

se posamezniki s takšnimi nagnjenji<br />

pojavljali skozi vso zgodovino.<br />

Vendar je takšnih le peščica, večina pa<br />

kasneje ugotovi, da so <strong>naredili</strong> »hudo<br />

neumnost in spremembo spola kasneje<br />

obžalujejo.« Pomoč tem otrokom in mladostnikom<br />

tako ni »potrjevanje njihove<br />

identitete« pač pa jasno postavljene<br />

vrednote pri vzgoji, ki pomagajo k vzpostavitvi<br />

zdrave identitete. Mladostniki,<br />

ki še nimajo <strong>iz</strong>delane identitete, se hitro<br />

zlijejo s tem, kar promovira družba<br />

okoli njih. »Naša družba pa gre proti<br />

razumu in proti naravi. To niso ›heci‹.<br />

To se nam že maščuje in ti ljudje že plačujejo<br />

ceno za to, samo da se o tem še<br />

ne govori,« pogovor zaključi Perko.


TEMA TEDNA<br />

14<br />

Komentar<br />

<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

V katoliški <strong>šoli</strong> so ga <strong>iz</strong>ključili, ker je<br />

trdil, da je Bog ustvaril le dva spola<br />

GABRIEL<br />

KAVČIČ<br />

Februarja so v Kanadi aretirali dijaka katoliške srednje šole svetega<br />

Jožefa, ker se je prikazal pri pouku kljub temu, da so ga novembra<br />

začasno suspendirali. Ta vzgojni ukrep ga je doletel zaradi protesta<br />

proti šolskemu pravilniku o transspolnih osebah in ker naj bi jih<br />

s svojim obnašanjem preganjal. Vmes je bil sicer že <strong>iz</strong>puščen,<br />

vendar do konca šolskega leta ne sme obiskovati pouka.<br />

Januarja, ko naj bi se začasni suspenz<br />

<strong>iz</strong>tekel, je svet šole ponovno<br />

<strong>iz</strong>dal vzgojni ukrep, tokrat <strong>iz</strong>ključitev<br />

vse do konca šolskega leta. Kljub<br />

temu je dijak 7. februarja prišel k pouku<br />

in bil zato aretiran. Iz medijev je razbrati<br />

predvsem dva razloga za njegovo <strong>iz</strong>ključitev:<br />

najprej že omenjeni protest proti<br />

šolskemu pravilniku glede uporabe sanitarij<br />

s strani transspolnih oseb v <strong>šoli</strong>.<br />

Omenjena katoliška srednja šola namreč<br />

dovoljuje fantom, ki se identificirajo<br />

kot transspolna dekleta, da uporabljajo<br />

sanitarije, namenjene dekletom,<br />

in obratno.<br />

Drugi razlog pa naj bi bil ta, da Josh<br />

Alexander še naprej javno <strong>iz</strong>raža svoje<br />

(versko) prepričanje, namreč, da je Bog<br />

ustvaril le dva spola. Dijakov odvetnik<br />

James Kitchen ob tem navaja, da je šola<br />

njegovo stranko obtožila ustrahovanja<br />

transspolnih učencev, pri čemer pa<br />

trdi, da to nikakor ni res, saj da njegova<br />

Josh Alexander je sliko svoje aretacija objavil na Twitterju.<br />

stranka drugih dijakov ni in ne bo iskala,<br />

jih žalila ali se <strong>iz</strong> njih norčevala, javno –<br />

tako na <strong>šoli</strong> kot na internetu – pa <strong>iz</strong>raža<br />

svoje odklonilno mnenje do prilagojenih<br />

šolskih pravilnikov in vztraja pri svojem<br />

mnenju o obstoju zgolj dveh spolov.<br />

Alexander, sicer baptist po vero<strong>iz</strong>povedi,<br />

je pojasnil, da so ga po začetku<br />

obiskovanja katoliške šole sošolke »zelo<br />

hitro obvestile, da moški učenci uporabljajo<br />

ženska stranišča; to je bilo vprašanje,<br />

ki se je pojavilo v razredni razpravi,<br />

in <strong>iz</strong>koristil sem to priložnost, da sem<br />

povedal svoje mnenje, kot ga je lahko<br />

povedal vsak drug učenec, in navedel<br />

sem nekaj besed <strong>iz</strong> Svetega pisma ter dejal,<br />

da obstajata samo dva spola. In ker<br />

so v razredu tudi transspolni učenci, se<br />

je to očitno štelo za ustrahovanje.« Šola<br />

mu je po njegovih besedah sporočila,<br />

da bi njegova prisotnost lahko »škodovala<br />

telesnemu in duševnemu počutju«<br />

transspolnih dijakov.<br />

TWITTER<br />

Z odvetnikom je zadevo sedaj vložil<br />

na sodišče v prepričanju, da gre za<br />

versko diskriminacijo, saj da je v razredu<br />

<strong>iz</strong>razil svoja verska prepričanja in da<br />

ni nikogar nadlegoval ali ustrahoval.<br />

»Oni <strong>iz</strong>ražajo svoja prepričanja in jaz<br />

<strong>iz</strong>ražam svoja. Moja očitno niso v skladu<br />

z občim mnenjem,« je povzel svojo<br />

plat zgodbe. Ob tem njegov odvetnik ni<br />

preveč optimističen, saj da sta tako<br />

verska svoboda kot svoboda <strong>iz</strong>ražanja<br />

v Kanadi v zatonu.<br />

VERSKA SVOBODA<br />

Najprej je treba poudariti, da je brez<br />

odziva šole – ki pa pravi, da konkretnih<br />

situacij dijakov ne more javno komentirati<br />

– težko razbrati, kaj vse se je<br />

dogajalo. Morda vse ni tako črno-belo,<br />

kot se zdi na prvi pogled, in je vendarle<br />

šlo tudi za medvrstniško nasilje. Je pa<br />

v vsakem primeru porazno, da se mora<br />

nekdo, ki se ne strinja z določeno ideologijo,<br />

pri tem sklicevati na svojo vero. Ko<br />

gre za vprašanje menjav spola, namreč<br />

ne moremo sklepati in se zanašati na<br />

argumente te vrste – ki so nedvomno<br />

pravilni, ker si vera in razum ne moreta<br />

biti v pravem nasprotju – ampak je treba<br />

pogledati na realnost stvari in uporabljati<br />

osnovne argumente, ki se jih učimo<br />

pri biologiji. Dva spola ne obstajata, ker<br />

nekdo tako veruje, ampak zato, ker je to<br />

osnovno biološko dejstvo, ne glede na<br />

kasnejše interpretacije, ki nam jih danes<br />

omogoča zahodna kultura.<br />

RESNICA<br />

Zaplete pa se pri odnosu med čustvi in<br />

resnico; med dojemanjem stvarnosti<br />

in dejanskostjo; med subjektivnim in


<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

TEMA TEDNA<br />

Komentar<br />

15<br />

FACEBOOK<br />

Dva spola ne obstajata,<br />

ker nekdo tako veruje,<br />

ampak zato,<br />

ker je to osnovno<br />

biološko dejstvo,<br />

ne glede na kasnejše<br />

interpretacije,<br />

ki nam jih danes<br />

omogoča zahodna<br />

kultura.<br />

Z odvetnikom je zadevo sedaj vložil na sodišče v prepričanju, da gre za versko diskriminacijo, saj da je v razredu <strong>iz</strong>razil svoja verska prepričanja in da ni nikogar<br />

nadlegoval ali ustrahoval. Josh je vse o tem objavil na spletnih omrežjih.<br />

objektivnim pogledom na stvarnost.<br />

V iskanju ravnotežja med tema dvema<br />

poloma v današnji zahodni kulturi brez<br />

<strong>iz</strong>jeme zmaga prvi, subjektivni, osebni<br />

pol. Vedno zmaga osebni pogled na<br />

resničnost in temu se je podredila tudi<br />

država in dobršen del strokovnih služb.<br />

Zato pa danes pri vprašanju spola ne<br />

govorimo več o (psihičnih) težavah, o<br />

posebnostih nekoga, ki jih je treba razrešiti<br />

itn., ampak gremo vedno bolj v<br />

smer »potrjevanja«, pri čemer prednjači<br />

prav Kanada: »Terapevti za potrjevanje<br />

spola«, kot se jim reče, praktično brez<br />

<strong>iz</strong>jeme potrjujejo spremembe spola pri<br />

svojih klientih in jih s tem potrjujejo<br />

tudi v njihovem pogledu na svet, namesto<br />

da bi poskušali gledati resničnost<br />

in pri tem reševati skrite probleme, ki do<br />

motnje identitete sploh pripeljejo.<br />

Zaradi tega je treba Kanado in podobne<br />

države spremljati z vso zaskrbljenostjo<br />

in poskrbeti, da se pri nas ne<br />

začne dogajati kaj podobnega: Če niti<br />

katoliške ustanove ne zaščitijo otrok,<br />

ampak jih potrjujejo v njihovi zmedenosti,<br />

potem imamo sistem, ki otrok ne<br />

vzgaja, ampak pritrjuje njihovim (pogosto<br />

čisto razumljivim) motnjam identitete.<br />

To je sistem, ki torej potrjuje, ne<br />

da bi resnično pomagal, generacije otrok<br />

pa vstopajo vanj prav zdaj.<br />

KATOLIŠKO ŠOLSTVO<br />

Nelagodje torej zbuja tudi podatek, da<br />

se vse skupaj dogaja na »katoliški« <strong>šoli</strong>.<br />

Pri tem je sicer treba biti previden, saj so<br />

javne ustanove v večini držav zahodnega<br />

sveta v vedno večjih škripcih, kako <strong>iz</strong>vajati<br />

javni program in pri tem ohranjati<br />

svojo identiteto. Razni zakoni kot »Equality<br />

act« (ZDA), »Legge Zan« (Italija) in<br />

podobni močno omejujejo delo tistih, ki<br />

se s katero <strong>iz</strong>med ideološko prisiljenih<br />

predpostavk mainstream sveta ne strinjajo,<br />

zato se zelo zatika delo katoliških<br />

Zahodni svet briše mejo med normalnim<br />

in patološkim oziroma, še več, patološkemu<br />

daje prednost pred običajnim,<br />

normalnim. Posledice te politike <strong>bodo</strong><br />

katastrofalne. Namesto, da bi stremeli<br />

k vedno bolj urejenim odnosom, ustvarjamo<br />

kaos. Nekje v eni <strong>iz</strong>med grških dram<br />

piše : quod deus perdere vult, dementat<br />

prius. Kogar hoče Bog pogubiti, mu<br />

najprej vzame pamet.<br />

Na isto temo, v Španiji je bil , ne dolgo<br />

tega, en profesor biologije suspendiran<br />

zaradi trditve, da sta samo dva spola.<br />

Siromak je zdaj brez službe.<br />

Friderik<br />

Komentarji bralcev<br />

pedagoških in zdravstvenih ustanov. Na<br />

mestu je vprašanje, kje se bo čez nekaj<br />

let v tem oziru znašla Slovenija s peščico<br />

katoliških šol in ustanov. Bi se pa na<br />

katoliški <strong>šoli</strong> v konkretnem kanadskem<br />

primeru verjetno marsikaj dalo storiti<br />

drugače, če bi se hotelo. Se bo pač treba<br />

navaditi, da vse, kar nosi naziv »katoliški«,<br />

ne ustreza nujno temu <strong>iz</strong>razu, ampak<br />

je zgolj ostanek nekega drugega časa,<br />

v katerem je Katoliška cerkev brezskrbno<br />

opravljala svoje pristne pastoralne dejavnosti<br />

tudi v javnem življenju. <br />

Odličen dokaz za zbeganost v navidezno<br />

katoliških okoljih. Eden od takih norosti je<br />

ustvarjanje pogleda v postsocialistični družbi,<br />

da mora teološka fakulteta tekmovati z<br />

norimo Čačinovičevimi pogledi na družbo.<br />

Mihec<br />

Vse civil<strong>iz</strong>acije doslej so pripovedovale o<br />

sreči, ki <strong>iz</strong>haja <strong>iz</strong> dvo(s)polnosti in so imele<br />

motnjo na tem področju za nesrečo.<br />

Naša pa je pozabila, zakaj sta dva spola<br />

in je rodovitnost zamenjala s pro<strong>iz</strong>vodnjo.<br />

Samo upamo lahko, da nam bo<br />

pr<strong>iz</strong>aneseno s pro<strong>iz</strong>vodnjo ljudi po vzoru<br />

Huxsleyevega Krasnega novega sveta.<br />

Jože Kurinčič


TEMA TEDNA<br />

16<br />

Komentar<br />

<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

Kako <strong>iz</strong> <strong>vaše</strong> <strong>hčere</strong> naredijo <strong>sina</strong><br />

in ob tem še dobro zaslužijo<br />

PIA KOS<br />

Oktobra 2022 so starši v zvezni državi Indiana <strong>iz</strong>gubili skrbništvo<br />

nad svojim 17-letnim sinom, ki se je začel identificirati kot dekle.<br />

Starši niso želeli potrjevati njegove nove identitete. Včasih se otrokova<br />

»transspolna« identiteta sprevrže v bitko med ločenima staršema.<br />

naslavljanje<br />

spola je na nekaterih<br />

univerzah v ZDA<br />

»Napačno«<br />

legitimen razlog za<br />

preklic delovne pogodbe profesorjev,<br />

po kanadski zakonodaji pa ga imajo<br />

za diskriminacijo v okviru zločina <strong>iz</strong><br />

sovraštva, saj naj bi bil spol po trditvi<br />

Komisije za človekove pravice v Ontariu<br />

»potencialno eden od najpomembnejših<br />

dejavnikov osebne identitete«.<br />

WPATH, največja mednarodna organ<strong>iz</strong>acija<br />

in avtoriteta za zdravstveno<br />

obravnavo transspolnih oseb, je lani <strong>iz</strong><br />

zdravstvenih smernic odstranila starostne<br />

omejitve. Mladostniki vse več<br />

časa preživijo na družbenih omrežjih,<br />

tam pa je vse več LGBT vplivnežev in<br />

vsebin, povezanih z LGBT.<br />

DOBER POSEL<br />

Podporniki ideologije spola so že<br />

leta 2020 odkrito pisali o dobičkonosnosti<br />

zdravstvene trans industrije.<br />

Po navedbah The Daily Caller<br />

je industrija spremembe spola otrok<br />

ogromna in v porastu, bolnišnicam<br />

in special<strong>iz</strong>iranim ustanovam<br />

pa naj bi prinašala velike dobičke.<br />

Med letoma 2017 in 2019 naj bi<br />

v okviru transspolnega zdravstva<br />

med mladoletnimi v ZDA vsaj 56<br />

oseb prestalo posege na genitalijah,<br />

vsaj 776 mladoletnim deklicam pa so<br />

odstranili prsi.<br />

Dr. Stanley Goldfarb je za The<br />

Daily Caller ocenil vlogo finančne<br />

motivacije pri vpeljavi tovrstne zdravstvene<br />

oskrbe: »Bolnišnice in zdravniki<br />

ustvarjajo znatne dobičke <strong>iz</strong> zavarovalnine<br />

ali od samoplačnikov, ko<br />

v protokole tranzicije vstopijo otroci.«<br />

Večina otrok,<br />

ki <strong>iz</strong>kuša spolno<br />

disforijo, svoje težave<br />

s spolom preraste brez<br />

zdravstvenih posegov.<br />

Kaj vse v dobi ideologije spola grozi<br />

mladoletnim osebam?<br />

KAJ JE »ŽALJIVO«<br />

Kot smo pisali že na portalu <strong>Domovina</strong>.je,<br />

so založniki <strong>iz</strong> del otroškega<br />

pisatelja Roalda Dahla odstranili<br />

»žaljive« vsebine in besede, kot je na<br />

primer »debel«.<br />

Po drugi strani pa se v zadnjih<br />

letih uveljavljajo tako imenovane<br />

»bralne urice s kraljico preobleke«<br />

(ang. drag qeen), na katerih moški,<br />

našemljeni v karikature žensk (v<br />

okviru pogosto erotične umetnosti<br />

s plesnimi nastopi), otrokom v šolah<br />

in drugod berejo zgodbe in jih drugače<br />

zabavajo. Včasih pa se nastopov<br />

kraljic preobleke skupaj z otroki udeležujejo<br />

tudi liberalni starši, in sicer<br />

prostovoljno, <strong>iz</strong>ven šolskega okolja.<br />

V Združenem kraljestvu so v Srednji<br />

<strong>šoli</strong> kraljice El<strong>iz</strong>abete II. konec februarja<br />

prekinili spolno vzgojo, saj naj<br />

bi kraljica preobleke učencem povedala,<br />

da obstaja 73 spolov, ter jih »travmat<strong>iz</strong>irala«<br />

z opisi posegov za spremembo<br />

spola, poroča The Daily Mail.<br />

Liberalni mediji so nekatere sveže<br />

republikanske zakonske predloge v<br />

ZDA, ki želijo omejiti določene LGBT<br />

trende povezane z otroki, obravnavali<br />

kot napad na transspolne osebe,<br />

čeprav je šlo zgolj za reakcijo na stvari,<br />

kot so denimo otrokom dostopne knjige<br />

v knjižnicah in pri spolni vzgoji, ki<br />

vsebujejo problematične vsebine.<br />

Druga točka spora je na primer dejstvo,<br />

da je ponekod v ZDA učiteljem<br />

dovoljeno prikrivanje otrokove (trans)<br />

spolne identitete staršem.


<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

TEMA TEDNA<br />

Komentar<br />

17<br />

ZDRAVSTVENA OSKRBA<br />

V večini zahodnih držav se otroka, ki<br />

<strong>iz</strong>raža težave s spolno identiteto, napoti<br />

na pedopsihiatrično obravnavo<br />

in k special<strong>iz</strong>iranim terapevtom. Po<br />

strokovni presoji gre lahko k endokrinologu,<br />

ki mu predpiše zaviralce hormonov<br />

oziroma pubertete, da se lahko<br />

kasneje odloči za bolj drastične intervencije,<br />

kot so operacije ali hormoni,<br />

kar pa lahko povzroči dolgoročne posledice<br />

na posameznikovih reproduktivnih<br />

organih, kardiovaskularnem<br />

sistemu in kosteh.<br />

Aktivisti zaviralce pubertete označujejo<br />

za popolnoma reverzibilno<br />

»terapijo«, a tudi ta prinaša tveganja.<br />

Švedske zdravstvene avtoritete so glede<br />

na raziskave presodile, da tveganja<br />

krepko presegajo koristi. Zabeležili so<br />

hude stranske učinke, kot so osteoporoza,<br />

poškodba jeter, <strong>iz</strong>razito povečanje<br />

telesne teže in depresija. Kljub<br />

temu se na starše »transspolnih« otrok<br />

pritiska, da dovolijo terapijo, in se<br />

Postopki<br />

za obravnavo<br />

»transspolnih«<br />

najstnikov<br />

so kemična kastracija.<br />

Začenjajo se pojavljati osebe, ki so si po spremembi spola v mladih letih glede spolne identitete premislile,<br />

danes pa se soočajo s trajnimi posledicami svojih odločitev.<br />

SHUTTERSTOCK<br />

jim postavlja ultimat, v smislu: »Želite<br />

mrtvo hčer ali živega <strong>sina</strong>?«<br />

V nekaterih državah veljajo strožji<br />

standardi, spet drugje, denimo v nekaterih<br />

zveznih državah v ZDA in provincah<br />

v Kanadi, pa omogočajo precej<br />

lažjo in hitrejšo »tranzicijo« otrokovega<br />

spola, kar naj bi bil po mnenju aktivistov<br />

kazalec ravni človekovih pravic.<br />

Konec januarja je dr. Rittakerttu Kaltiala,<br />

psihiatrinja in ena največjih strokovnjakinj<br />

za pediatrično medicino spola<br />

na Finskem, za liberalni finski časopis<br />

Helsingin Sanomat povedala, da večina<br />

otrok, ki <strong>iz</strong>kuša spolno disforijo, svoje težave<br />

s spolom preraste brez zdravstvenih<br />

posegov. Ker se starše v odobritev posegov<br />

pogosto prepričuje z grožnjo otrokovega<br />

samomora, je razložila, da si otroci<br />

v primeru odklonitve zaviralcev hormonov<br />

ne <strong>bodo</strong> vzeli življenja.<br />

Nekatere države se glede ideologije<br />

spola radikal<strong>iz</strong>irajo. Španija je nedavno<br />

omogočila zakonsko spremembo spola<br />

na osebnem dokumentu brez kakršnihkoli<br />

omejitev za vse, ki so starejši od 16 let.<br />

Dr. Johanna Olson-Kennedy, vodja<br />

spolne klinike v pediatrični bolnišnici v<br />

Los Angelesu, je odstranitev prsi pri najstnicah<br />

označila za neproblematično:<br />

»Če si zaželiš prsi v poznejšem obdobju<br />

svojega življenja, jih lahko dobiš.«<br />

NA STRANI RAZUMA<br />

A v ZDA so se poleg republikanske »protiuteži«<br />

vzpostavile tudi progresivne<br />

organ<strong>iz</strong>acije, ki so uperjene proti aspektom<br />

ideologije spola, ki napadajo pravice<br />

žensk ali otrok. Združenje »Gays<br />

Against Groomers« (Geji proti ljudem,<br />

ki navezujejo stike z otroki z namenom<br />

spolne zlorabe) je na primer skupnost<br />

istospolno usmerjenih posameznikov,<br />

ki nasprotujejo indoktrinaciji, seksual<strong>iz</strong>aciji<br />

in medikal<strong>iz</strong>aciji (<strong>iz</strong>mišljevanje<br />

novih bolezni, zdravljenje nebolezni)<br />

otrok pod pretvezo LGBTQIA+.<br />

Po hitri rasti zanimanja mladoletnih<br />

za tovrstne posege so se na Švedskem<br />

začele pojavljati osebe, ki so si po<br />

posegih premislile glede spolne identitete,<br />

danes pa se soočajo s trajnimi<br />

posledicami svojih odločitev. Švedski<br />

pediatrični endokrinolog Ricard<br />

Nergårdh je za nacionalni medij pred<br />

kratkim dejal, da meni, da so postopki<br />

za obravnavo »transspolnih« najstnikov<br />

kemična kastracija.<br />

Tudi nevroznanstvenica in seksologinja<br />

dr. Debra Soh je v oddaji Dr.<br />

Phil opozorila na tveganja in neustreznost<br />

sodobne zdravstvene obravnave<br />

transspolnih otrok.<br />

Dr. Phil Levine, psihiater in strokovnjak<br />

za transspolnost, je na Zdravstveni<br />

komisiji Floride pričal, da so bili stroki<br />

za duševno zdravje »oprani možgani«.<br />

Zakaj se torej medicinska tranzicija<br />

še vedno vsiljuje otrokom in njihovim<br />

staršem?


TEMA TEDNA<br />

18<br />

Komentar<br />

<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

Družbena omrežja širijo<br />

transspolnost med mladimi<br />

PIA KOS<br />

»Vedno bolj se uveljavlja ideja, da imamo vsi neki podzavestni spol,<br />

drugim povsem neznan, mi sami pa ga moramo samo odkriti.<br />

Če so pred desetletji želeli postopoma, preko raznih zakonodaj ali preko<br />

učno-vzgojnega sistema spremeniti mišljenje glede razumevanja spola,<br />

je to v zadnjih letih bliskovito uspelo družbenim omrežjem.«<br />

Tako je ideologijo spola na<br />

družbenih omrežjih povzela<br />

teologinja, ki je magistrirala <strong>iz</strong><br />

družine in zakona Mojca Belcl<br />

Magdič. Ivan Illich, avstrijsko-ameriški<br />

filozof in rimokatoliški duhovnik,<br />

je že leta 1975 v svoji kritiki moderne<br />

medicine vpeljal pojem iatrogeneze,<br />

obolenja, povzročenega<br />

in vzdrževanega s strani<br />

zdravniške diagnoze ali<br />

obravnave. Bi danes kot<br />

primer navedel tudi zdravstveno<br />

prakso na področju<br />

transspolnosti? Drugo<br />

plat predstavlja sociogeneza<br />

ali »družbena nalezljivost«,<br />

ki po besedah mag.<br />

Mojce Belcl Magdič opisuje<br />

»širjenje vedênja, odnosov<br />

in vpliva skozi množice<br />

od enega člana do drugega«.<br />

Po navedbah The Washington<br />

Post <strong>iz</strong>pred dveh<br />

let naj bi se že šestina odrasle<br />

generacije Z (rojeni<br />

20 %<br />

1997–2002) identificirala<br />

kot LGBT. Iz zgodovine 15 %<br />

poznamo več primerov<br />

»družbene nalezljivosti«;<br />

že konec 20. stoletja je bila<br />

to anoreksija. V zadnjem<br />

desetletju pa se jih je, domnevno<br />

zaradi družbenih<br />

omrežij, zvrstilo kar nekaj.<br />

10 %<br />

5 %<br />

0 %<br />

SAMODIAGNOZA<br />

IN DIAGNOZA<br />

Predlani so med najstnicami<br />

opazili porast<br />

»družbeno nalezljivega«<br />

psevdo-Tourettovega sindroma<br />

oziroma nekakšnih »Tiktok tikov«.<br />

Ti tiki naj bi bili posledica prekomernega<br />

ogledovanja takih vsebin<br />

na omrežju Tiktok. Najstniki se na<br />

družbenih omrežjih na podlagi duševnih<br />

motenj združujejo v nekakšne<br />

subkulture in se celo samodiagnosticirajo,<br />

kot so poročali na CBS News in<br />

Delež prebivalcev ZDA,<br />

ki se leta 2022<br />

identificira kot LGBT:<br />

7,2 %<br />

Vir: Gallup<br />

Rolling Stone. Zdravnik, ki je na Redditu<br />

komentiral skrbi v zvezi s tem, je<br />

pojav poimenoval »Dr. Tiktok«. Kljub<br />

številnim primerom tega pojava pa<br />

progresivni ideologi menijo, da to za<br />

transspolnost ne drži. Žvižgačka <strong>iz</strong><br />

pediatričnega transspolnega centra,<br />

Jamie Reed, je v prispevku za The<br />

7,2 odstotka odraslih Američanov<br />

se identificira kot LGBT<br />

Delež odraslih Američanov,<br />

ki se identificirajo kot LGBT, po letu rojstva<br />

generacija Z<br />

(1997 - 2004)<br />

generacija »baby boom«<br />

(1946 - 1964)<br />

milenijci<br />

(1981 - 1996)<br />

generacija X<br />

(1965 - 1980)<br />

tradicionalisti<br />

(pred 1946)<br />

2017<br />

2014 2020 2022


<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

TEMA TEDNA<br />

Komentar 19<br />

Free Press navedla <strong>iz</strong>razit porast števila<br />

»transspolnih« mladostnikov – a<br />

v centru vpliva kulture in vrstnikov<br />

nikakor niso bili pripravljeni pr<strong>iz</strong>nati<br />

kot možnega vzroka.<br />

Opozorila različnih strokovnjakov<br />

o poskoku števila deklic, ki se identificirajo<br />

kot transspolne, so sprva naletela<br />

na gluha ušesa – toda danes so<br />

se države, ki so bile na tem področju<br />

radikalnejše, npr. Švedska, na podlagi<br />

teh številk že odločile, da naredijo<br />

korak nazaj. Čeprav zagovorniki LGBT<br />

porast transspolnosti pojasnjujejo z<br />

večjo družbeno odprtostjo, številke te<br />

trditve postavljajo pod vprašaj: najstniki<br />

po navedbah The New York Times<br />

predstavljajo kar 43 % transspolnega<br />

prebivalstva v ZDA. Belcl Magdičeva<br />

pozna številne primere <strong>iz</strong> tujine, kjer<br />

naj bi mladi prve informacije o tem dobili<br />

od vrstnikov <strong>iz</strong> razreda ali z raznih<br />

spletnih forumov. Ker danes veliko<br />

časa preživijo na družbenih omrežjih,<br />

ocenjuje, da le-ta na področju ideologije<br />

spola predstavljajo največjo grožnjo<br />

odraščajočemu otroku.<br />

Kot pravi, je v Veliki Britaniji in v<br />

ZDA nalezljivost transspolnosti med<br />

mladimi postala očitna: na britanski<br />

kliniki za spol naj bi v letih 2009 in 2010<br />

obravnavali 40 fantov in 32 deklet, v letih<br />

2018 in 2019 pa kar 624 fantov (15,6-<br />

krat več) in 1740 deklet (54,4-krat več). V<br />

letih 2021 in 2022 se je število pacientov<br />

povečalo na preko 5000.<br />

Dodaja, da pozna številne zgodbe<br />

<strong>iz</strong> ZDA, VB in Kanade, kjer so se mladi<br />

z občutki odtujenosti od biološkega<br />

telesa pred obiskom specialista diagnosticirali<br />

kar sami in da »do nekake<br />

resne psihološke obravnave, kjer bi<br />

mladoletnega povprašali še o drugih<br />

okoliščinah, bolezenskih stanjih in<br />

težavah niti ni bilo«.<br />

ZAKONODAJA<br />

SE PRILAGAJA<br />

Nevroznanstvenik in seksolog dr. James<br />

Cantor je o samodiagnozi otrok na<br />

Twitterju zapisal: »Na žalost si mnogo<br />

strokovnjakov nekritično zapiše bolnikovo<br />

samodiagnozo in si celo čestita,<br />

ker ›posluša otroka‹.«<br />

Študentka psihiatrije in raziskovalka<br />

spola El<strong>iz</strong>a Mondegreen je na<br />

Družbena omrežja<br />

na področju ideologije<br />

spola predstavljajo<br />

največjo grožnjo<br />

odraščajočemu otroku.<br />

svojem blogu navedla, da gre v nekaterih<br />

primerih transspolnih deklic<br />

tudi za prenos motnje hranjenja na<br />

ideološko sprejemljivo (transspolno)<br />

identiteto: »Raziskave kažejo na skoraj<br />

popolno povezavo med medijsko<br />

<strong>iz</strong>postavljenostjo in motnjami hranjenja<br />

/…/. Nekaj podobnega vidimo<br />

tudi pri medijski obravnavi transspolnih<br />

tem in napotitvah na pediatrične<br />

spolne klinike /…/.«<br />

Zaradi tega, kar ameriška psihologinja<br />

Lisa Diamond imenuje »hitro<br />

nastajajoča spolna disforija«, so pričeli<br />

v Združenem kraljestvu in v ZDA<br />

tudi ukrepati. »Gre za najstnike, ki do<br />

12., 13. leta niso nikoli imeli težav s<br />

spolno identiteto, v nekaj tednih ali<br />

mesecih pa bi si radi spremenili spol.<br />

Pa ne samo oni. V razredu še preostala<br />

V Sloveniji huda družbena nalezljivost<br />

še ni vidna, prav tako ni tako skokovitega<br />

porasta transspolnosti med mladimi, so pa<br />

pogosto zelo nekritični do ideologije spola,<br />

ker so že v štartu (v <strong>šoli</strong>) dobili polovične,<br />

nezadostne in včasih celo zelo pristranske<br />

informacije glede spola in spolne identitete.<br />

Obenem so slišali, da je drugačno mnenje že<br />

samo po sebi diskriminatorno.<br />

Zaenkrat je to pri nas še precej regulirano.<br />

Je pa že mogoče, da mladoletni vstopijo<br />

v proces spremembe spola. Pedopsihiatrinja<br />

s soglasjem konzilija lahko mladoletnim<br />

osebam predpiše zaviralce pubertete.<br />

Hormonska terapija pa se odobri samo<br />

polnoletnim osebam. Mladoletni si lahko<br />

Komentar<br />

Slovenija se spreminja<br />

Mojca Belcl Magdič<br />

tretjina deklet,« pojasnjuje Mojca Belcl<br />

Magdič. Čeprav smo ponekod priča<br />

korakom nazaj, so ti v primerjavi z že<br />

uveljavljenimi radikalnimi praksami<br />

precej majhni: v ZDA zaviralce hormonov<br />

za transspolne otroke predpisujejo<br />

že pri 8 letih, odstranitve prsi<br />

pa tudi pri 12-letnicah. »Grozovito je,<br />

da ni nobenih podatkov o vplivu ali<br />

varnosti zaviralcev pubertete, zlasti<br />

pri mlajših od 12 let. Prav tako nihče<br />

ne ve, koliko otrok prejema ta zdravila,«<br />

opozarja.<br />

V ameriški zvezni državi Tennessee<br />

sta nedavno stopila v veljavo zakona,<br />

ki prepovedujeta nastope kraljic preobleke<br />

(ang. drag queen) pred otroki<br />

ter hormonsko in kirurško »potrjevanje<br />

spola« mladoletnikov. Komentator<br />

in novinar Matt Walsh, ki deluje na<br />

portalu The Daily Wire, je na razpravi<br />

v zvezi s slednjim zakonom na vprašanje,<br />

kako je usposobljen za razpravo o<br />

tem – glede na to, da ni zdravnik – povedal:<br />

»Kar me za to usposablja, je, da<br />

sem človeško bitje z možgani, z zdravim<br />

razumom in da imam dušo. Zato<br />

mislim, da je kemična kastracija otrok<br />

resnično slaba ideja.« Nasprotnike<br />

zakona je vprašal: »Mislite, da lahko<br />

16-letnik dejansko pristane na to, da<br />

mu odstranijo dele telesa?« <br />

tudi pravno spremenijo spol (potrebujejo<br />

mnenje pedopsihiatra), vendar morata oba<br />

starša za to dati soglasje.<br />

Če bo naslednji korak v uradnih dokumentih<br />

sprejetje tretjega ali nevtralnega<br />

spola, potem se nam slabo piše. To bo osnova<br />

oziroma dodaten razlog za odpiranje<br />

klinik za spol, kjer bo veliko tveganje, da<br />

se bo z mladimi delalo v podobnem stilu<br />

kot v prej omenjenih državah: prejemanje<br />

neustrezne oskrbe (šibka diagnoza ali<br />

samodiagnoza, slabo informiranje glede<br />

postopkov »zdravljenja«, prehitra napotitev<br />

na prejemanje zaviralcev pubertete in<br />

kasneje hormonov ipd.).


INTERVJU<br />

<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

20<br />

MIRKO MAYER, UREDNIK PLANET TV<br />

Golob ne more,<br />

noče ali ne zna več pojasniti stvari,<br />

zaradi katerih lahko celo pade<br />

Mediji vedno odražajo trenutne razmere v družbi in tudi ekipa Tarče se zaveda, da se<br />

splošna družbena klima v državi po volitvah obrača proti vladi in njenemu predsedniku.<br />

– Golob je napravil strateško napako, saj je z neudeležbo v oddaji povedal največ<br />

o tem, v kako veliki zadregi je. – 95 odstotkov vseh političnih afer je razkritih <strong>iz</strong> političnih<br />

motivov, pogosto zaradi nezadovoljnih ljudi v lastni stranki. – Afera bo dobila<br />

epilog, ko se centri moči naposled odločijo, da je z Robertom Golobom konec, tudi kar<br />

se tiče njegovega povratka v energetiko.<br />

LUKA SVETINA<br />

JAKA KRENKER/DOMOVINA<br />

Mirko Mayer <strong>iz</strong> Kranja (38) je nekdanji<br />

novinar in voditelj oddaje Svet na Kanalu A,<br />

ki je leta 2014 prestopil na novo telev<strong>iz</strong>ijo<br />

Planet TV, kjer od leta 2019 opravlja vlogo<br />

odgovornega urednika informativnega<br />

programa. Pod njegovim vodenjem je bila<br />

telev<strong>iz</strong>ija večkrat tarča poskusov političnih<br />

pritiskov s strani aktualne oblasti, očitke o<br />

poslušnosti vladi Marjana Šarca in tudi Janeza<br />

Janše pa je vsakokrat zanikal. Planet TV<br />

je bil prvi medij, ki je pred državnozborskimi<br />

volitvami lani aprila v javnost lansiral afero<br />

o Golobovih balkanskih poslih, ki so jo v drugih<br />

osrednjih medijih ignorirali skoraj leto<br />

dni in ki postaja stvar novinarske preiskave<br />

šele v zadnjih tednih. Mayer, tokratni gost<br />

v oddaji Vroča tema, je spregovoril o tem,<br />

kako se bo verjetno ta zgodba nadaljevala.<br />

Dejstvo, da je isti<br />

direktor v Ljubljani<br />

kot skrbni lastnik<br />

pregledal tiste<br />

posle, ki jih je sam<br />

vodil v Srbiji, je res<br />

smešno. Ne moreš<br />

slovenske javnosti<br />

prepričati, da nisi<br />

ničesar ugotovil.<br />

Zdi se, da nekega velikega poka po<br />

oddaji Tarča na TVS ni bilo, Bernard<br />

Nežmah je dejal, da ni bilo<br />

nekega spoznanja – kdo je kriv za<br />

nakazila in kakšen bo zdaj epilog.<br />

Kako pa se zdelo vam?<br />

Izbor same teme, glede na to, da je od<br />

poročanja naše telev<strong>iz</strong>ije minilo že devet<br />

mesecev, je bil do neke mere presenetljiv.<br />

Zakaj pa jaz mislim, da je ta<br />

tema zdaj prišla na vrsto? Mediji vedno<br />

najbolj odražajo trenutne razmere<br />

v družbi in mislim, da se je tudi ekipa<br />

Tarče zavedala, da se splošna družbe-


<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023 INTERVJU<br />

21<br />

na klima v državi po omenjenih volitvah<br />

obrača proti aktualni vladi in njenemu<br />

predsedniku vlade, zato je bilo<br />

dano neko jasno sporočilo, da Robert<br />

Golob ni nezamenljiv. Drugič, da okrog<br />

njega ni tabu tem, pa tudi to, da jih ne<br />

bo mogel zreducirati na nivo medijskih<br />

spinov. Občutek imam, da je bila oddaja<br />

narejena korektno, ni bila narejena<br />

zato, da bi nekoga zaščitila. Bistveno pa<br />

je to, da na takšne pogovorne oddaje še<br />

najbolj vpliva <strong>iz</strong>bira gostov …<br />

In tukaj so imeli precejšnje<br />

težave …<br />

Seveda, in tukaj je pošteno od mene,<br />

ker se tudi sam s tem poslom ukvarjam,<br />

da povem, da je na takšno tekmo<br />

<strong>iz</strong>jemno nehvaležno dobiti goste, sploh<br />

pa točno tiste, okrog katerih se tema<br />

vrti. Bom sam naštel nekaj primerov,<br />

kakšnih gostov bi si želel sam: Igorja<br />

Bavčarja, ki je bil pred dvajsetimi leti<br />

zraven ob poslovnih začetkih Roberta<br />

Goloba in zato veliko ve, pa šefa Elesa<br />

Aleksandra Mervarja, ki spet veliko<br />

ve. Takšni insajderji ne <strong>bodo</strong> prišli na<br />

takšno oddajo. Od štirih gostov je bilo<br />

edino logično ime aktualnega šefa<br />

GEN-I-ja, Maksa Helbla. Vsi drugi so<br />

bili v neki strogi defenzivni drži, Klaudijo<br />

Stroligo do urada za preprečevanje<br />

pranja denarja, ki ga je sam nekoč<br />

vodil, druga dva pa si na tem istem<br />

energetskem trgu režeta kruh, zato se<br />

človek seveda vpraša, kaj je motiviralo<br />

njihove komentarje.<br />

Ko govoriva o predsedniku inštituta<br />

Ifimes, Zijadu Bečiroviću, so<br />

nekateri novinarji veliko pisali o<br />

tem, da naj bi bil vezni člen med<br />

Berišajem in GEN-I-jem, če citiramo<br />

npr. Luka Perša ali<br />

Bojana Požarja …<br />

Gospod, ki vodi Ifimes, je znan po<br />

tem, da je že dolga leta eden od ključnih<br />

igralcev na področju slovenske<br />

energetike, nemogoče bi bilo, da se<br />

njegove poti v tem času ne bi večkrat<br />

križale s potmi Roberta Goloba. Bil je<br />

tudi fotografiran na dogodkih, ki jih<br />

je sponzoriral GEN-I, oziroma GEN<br />

Energija. Težko je torej dobiti gosta<br />

na takšno temo, dobiš pa tiste, ki<br />

so motivirani, da bi temo zapeljali v<br />

neko določeno smer.<br />

Težko je dobiti gosta<br />

na takšno temo, dobiš<br />

le tiste, ki so motivirani,<br />

da bi temo zapeljali<br />

v neko določeno smer.<br />

Kaj pa premier Robert Golob?<br />

Marsikdo je privzdignil obrvi, ko<br />

ga je isti večer videl v oddaji 24ur,<br />

rekoč, zakaj pa ni prišel v Tarčo?<br />

Z mojega nekoliko strokovnega vidika<br />

trdim, da je bila to slaba <strong>iz</strong>bira. Če<br />

gledam še malce z vidika hudičevega<br />

advokata, pa lahko rečem, da kdor mu<br />

je svetoval, naj ignorira oddajo Tarča<br />

v »prime time-u« na nacionalni telev<strong>iz</strong>iji,<br />

kjer se govori o resni aferi, ker<br />

teh nakazil nikoli ni nihče zanikal, in<br />

naj se odloči za oddajo, kjer bo govoril<br />

o reformah in všečnih stvareh, pa tega<br />

v resnici sploh še ni na vladni agendi,<br />

dobro ve, da Golob vsebinsko ne more<br />

in ne zna pojasniti stvari, zaradi katerih<br />

pa lahko na neki točki potencialno<br />

celo pade kot predsednik te vlade. Preveč<br />

očitno je bilo, da tisti večer na 24ur<br />

ni bil konsistenten. Če je ostal doma za<br />

Tarčo, bi bilo bolje, da bi ostal doma kar<br />

v celoti. To je strateška napaka, s katero<br />

je povedal več o tem, v kako veliki zadregi<br />

je pravzaprav zaradi balkanskih<br />

poslov, kot bi si sam želel.<br />

Kakšne zaključke pa so gledalke in<br />

gledalci lahko odnesli <strong>iz</strong> oddaje Tarča?<br />

Zdajšnji šef GEN-I-ja je trdil, da niso<br />

mogli vedeti vsega, kar se je dogajalo v<br />

srbski podružnici, ampak poznavalci<br />

ocenjujejo, da se v času Roberta Goloba<br />

zagotovo nič ni moglo zgoditi mimo<br />

velikega šefa …<br />

Rekel bom tako. Več kot si pred oddajo<br />

vedel o podrobnostih te afere, bolj<br />

si lahko oddajo bral med vrsticami, v<br />

tem kontekstu pa je zagotovo najbolj<br />

zanimiv nastop novega šefa GEN-I-ja,<br />

gospoda Helbla, kajti mislim, da se je na<br />

nekih mestih zagovoril bolj, kot je bilo to<br />

načrtovano. Namreč, med drugim je govoril<br />

o internih zadevah, kot je dejstvo,<br />

da gospod Berišaj ni bil plačan po sklenjenih<br />

poslih, ampak za posredovanje<br />

občutljivih insajderskih informacij, že<br />

nekaj minut pozneje pa je nasprotoval<br />

samemu sebi v drugem odgovoru, ko<br />

je dejal, da je Berišaj honorar prejemal<br />

na podlagi sklenjenih poslov. To seveda<br />

vedno kaže na laganje, zavajanje in<br />

prikrivanje. Dejstvo, da je isti direktor<br />

v Ljubljani kot skrbni lastnik pregledal<br />

iste posle, ki jih je sam vodil v Srbiji, pa<br />

je smešno. Ne moreš slovenske javnosti<br />

prepričati, da tudi nisi ničesar ugotovil.<br />

Še bolj smešno je, da naj bi imel isti<br />

direktor – govorimo o gospodu Igorju<br />

Koprivnikarju – omejen vpogled v posle<br />

srbske podružnice v Beogradu, glede na<br />

to, da je hkrati tudi vodil to podružnico<br />

v Beogradu. Skozi takšne nesmisle je<br />

javnost lahko <strong>iz</strong>vedela več, kot bi si morda<br />

mislili pred to oddajo.<br />

Je zgodba v osrednjih medijih<br />

vendarle zaključena?<br />

Kar bi to zgodbo znova lahko odprlo, je<br />

neka odločitev centrov moči v ozadju,<br />

da je z Robertom Golobom kot predsednikom<br />

vlade konec, še več, da tudi<br />

njegovega povratka na najvplivnejša<br />

mesta v slovenski državni energetiki,<br />

celo privatni energetiki, ni več. Zdi se<br />

mi pa malo verjetno, da bi videli nek<br />

dokončno razplet te afere že v tem<br />

mandatu, kar bi pomenilo karierno<br />

obglavljenje predsednika vlade. Bolj<br />

verjetno se mi zdi, da bi se še pred zaključkom<br />

tega mandata vrnil v svoj stari<br />

sektor, morda z še boljšimi pogoji, kot<br />

jih je imel, preden ga je zapustil, predpogoj<br />

pa je seveda zaključena privat<strong>iz</strong>acija<br />

tega stebra GEN-I, ki pa je še vedno<br />

nezaključen projekt in bo po ocenah<br />

insajderjev trajal vsaj še leto dni.<br />

Ampak nekateri novinarji<br />

raziskujejo naprej. Luka Perš je<br />

prejel več tisoč evrov nakazil<br />

za svoje preiskovanje, direktor<br />

Nove24TV Boris Tomašič se je<br />

odpravil v Prištino. Nekomu je<br />

v velikem interesu, da se zgodba<br />

raziskuje naprej?<br />

Ena <strong>iz</strong>med zadev, ki je bila v Tarči<br />

preveč <strong>iz</strong>postavljena, je motiv, zakaj<br />

oz. zaradi kakšnih interesov je bil ta<br />

posel pred devetimi meseci na Planet<br />

TV razkrit. To je namreč popolnoma<br />

nepomembno, 95 odstotkov vseh političnih<br />

afer je vedno razkritih <strong>iz</strong> političnih<br />

motivov, bodisi zaradi neza-


INTERVJU<br />

22<br />

<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

dovoljnih ljudi v lastni stranki<br />

bodisi zaradi potez tekmecev. O teh<br />

motivih se ni potrebno spraševati,<br />

vedno namreč obstajajo. Tisto, kar pa<br />

je pomembno, je dejstvo, da podružnica<br />

neke velike korporacije na področju<br />

energetike nima v tujini niti logotipa<br />

niti jasno <strong>iz</strong>pisane hišne številke. To<br />

pač niso običajne poslovne prakse. Na<br />

to pa še vedno nista odgovorila niti<br />

gospod Helbl niti gospod Golob.<br />

<strong>Ali</strong> kot odgovorni urednik<br />

informativnega programa<br />

Planet TV lahko rečete, da je bilo<br />

razkritje te afere tik pred<br />

volitvami naključje?<br />

Nekomu je bilo v interesu, da je del dokumentacije,<br />

ki o tem obstaja, dostavil<br />

na Planet TV, vse ostalo pa je bila naša<br />

popolna in avtonomna novinarka presoja,<br />

ali je ta informacija v interesu<br />

javnosti. Ja, bila je. In to je tudi vse, kar<br />

lahko rečem. Na takšen način se zgodijo<br />

vse velike politične afere. Watergate<br />

v ZDA je odjeknila zaradi zelo jasnih<br />

političnih motivov. Zakaj mi v Sloveniji<br />

vedno želimo ugibati o tem, ali neka<br />

zgodba nima političnih motivov? Vedno<br />

jih ima.<br />

Deležni ste bili tudi političnih pritiskov.<br />

Gospod Berišaj je <strong>vaše</strong>ga<br />

novinarja, ki je pripravil prispevek<br />

na to temo, celo tožil. Kako je<br />

zdaj s tem?<br />

Berišaj je našega novinarja tožil zaradi<br />

razžalitve oz. krnitve dobrega imena,<br />

torej šlo je za pravne prakse, ki so<br />

nam v Sloveniji dobro poznane. Za to<br />

kazensko tožbo se je odločil celo na<br />

slovenskih sodiščih, <strong>iz</strong>gubil pa je tako<br />

na prvi kot na drugi stopnji, tako da je<br />

to pravnomočno zaključena zadeva,<br />

kosovski premier Kurti pa je še tik preden<br />

se je ta sodni proces odvil v intervjuju<br />

za časopis Delo <strong>iz</strong>javil, da upa,<br />

da bo v tem primeru pravici zadoščeno.<br />

Danes lahko še enkrat povem, da<br />

se je Kurtijeva želja <strong>iz</strong>polnila, pravici<br />

je bilo zadoščeno.<br />

Bo Planet TV zgodbo raziskoval<br />

naprej, glede na to, da vam je sodišče<br />

na nek način prikimalo, da<br />

je zgodba v javnem interesu?<br />

Jaz ta hip možnost nadaljevanja zgodbe<br />

vidim ob predpostavki, da dobimo še<br />

preostanek dokumenta, ki ga ta hip nimamo<br />

in po mojih informacijah obsega<br />

15 do 16 strani, mi pa smo dobili le posamezne<br />

<strong>iz</strong>seke in utemeljeno razlago<br />

našega vira, ki je popolnoma kredibilen<br />

in mu lahko verjamemo … V slovenski<br />

energetiki obstajajo ljudje, ki se jim ne<br />

pod levimi ne pod desnimi vladami nikoli<br />

ne zgodi nič hudega, ostanejo na<br />

položaju, ohranijo svoj status, plače in<br />

podobno. Če nekdo od njih drži ta papir<br />

pri sebi zaradi lastne varnosti in kariere,<br />

da si, po domače povedano, z njim<br />

krije hrbet, potem je tudi to razumljivo.<br />

Vzporedno ste peljali<br />

še eno zgodbo, in sicer<br />

o nakazilih GEN-I-ja na<br />

račun Vesne Vuković,<br />

tedaj vodilne novinarke<br />

na spletnem portalu Necenzurirano,<br />

zdaj generalne<br />

sekretarke Gibanja<br />

Svoboda, v višini prek 100<br />

tisoč evrov. Ta zgodba je<br />

zdaj potihnila, čeprav je<br />

bilo rečeno, da bo zadevo<br />

pojasnila v 14 dneh …<br />

Bom ciničen in dejal, da je to v<br />

zgodovini slovenske politike<br />

največkrat prestavljenih 14<br />

dni. To vprašanje ne bi smelo<br />

biti naslovljeno samo name,<br />

vam pa zagotavljam, da bomo<br />

mi to zgodbo ponovno odprli<br />

Tisti slavni polet<br />

predsednice Državnega<br />

zbora, Urške Klakočar<br />

Zupančič, s falconom<br />

na Dunaj ima še eno<br />

dimenzijo trošenja<br />

proračunskih sredstev,<br />

več pa vam ta hip še ne<br />

bi povedal, ker smo sredi<br />

novinarske preiskave.<br />

in o njej poročali ter pisali. Morda vam<br />

namignem še eno zgodbo, ki prihaja in<br />

je morda tudi podobna tej. Tisti slavni<br />

polet predsednice Državnega zbora,<br />

Urške Klakočar Zupančič, s falconom<br />

na Dunaj ima še eno dimenzijo trošenja<br />

proračunskih sredstev, več pa vam ta<br />

hip še ne bi povedal, ker smo še sredi<br />

novinarske preiskave. Lahko vam samo<br />

še povem, da stroški poleta <strong>iz</strong> Ljubljane<br />

na Dunaj na koncert in nazaj niso glavni<br />

moralni problem te zgodbe.<br />

Se vse to medijsko poročanje<br />

kakorkoli pozna Robertu Golobu<br />

in njegovi Svobodi na javnomnenjskih<br />

anketah? Zdi se, da ste<br />

mu lani pred volitvami z razkrivanjem<br />

afer samo še utrdili pot k<br />

volilni zmagi …<br />

Se strinjam, da je takrat lahko prišlo do<br />

kontra efekta, zdaj pa se zadeva definitivno<br />

obrača. Zakaj? Zaradi drugih odprtih<br />

front Roberta Goloba in te vlade,<br />

ki so neuspešno naslovljene: kaos v slovenskem<br />

zdravstvu kljub rednim medijskim<br />

nastopom premierja in zdravstvenega<br />

ministra ni bil nikdar večji,<br />

fiasko z Ustavnim sodiščem in reševanjem<br />

kadrovske problematike na RTV,<br />

fiasko s 600 evri dodatka za sodnike in<br />

tožilce, spet ena bleščeča obljuba, ki v<br />

praksi nikoli ni bila uresničljiva. In potem<br />

so za konec še privat<strong>iz</strong>acija GEN-I-<br />

-ja in balkanski posli tisto, kar ljudem<br />

dodatno odpira oči, kaj so aprila pred<br />

desetimi meseci dejansko <strong>iz</strong>volili.


<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023 POŽAREPORT<br />

Komentar<br />

23<br />

Vesna Vuković<br />

se ima za drugega človeka države<br />

BOJAN POŽAR<br />

Spletke in spopadi na dvoru Roberta Goloba (64) se nadaljujejo<br />

z drugim delom zgodbe, saj <strong>iz</strong> Gibanja Svoboda prihajajo zanimive<br />

informacije o tem, kako je zamenjava notranje ministrice Tatjane<br />

Bobnar (53) v resnici zatresla poslansko skupino Svobode, ki šteje<br />

kar 41 članov. Sedem poslancev je namreč zahtevalo dodatna pojasnila,<br />

kaj se dogaja in zakaj nenadoma tak spopad s predsednikom vlade.<br />

Zamenjava ministrice za notranje<br />

zadeve Tatjane Bobnar je<br />

prva afera, ki je zatresla enainštiridesetčlansko<br />

poslansko<br />

skupino Golobove stranke. Takrat je<br />

šest ali sedem poslancev zahtevalo dodatna<br />

pojasnila, kaj se dogaja, zakaj<br />

nenadoma tak spopad med Bobnarjevo<br />

in Robertom Golobom, vendar je to kasneje<br />

potihnilo. A šlo je za poskus Gregorja<br />

Golobiča (59), da zamaje poslansko<br />

skupino Gibanja Svoboda, pravijo viri<br />

<strong>iz</strong> Golobove stranke. Na strani Socialnih<br />

demokratov pa so Robert Golob in<br />

njegov krog za aktivno sodelovanje pri<br />

aferi Bobnar obtožili Aleksandra Jevška<br />

(61), ministra za kohezijo in regionalni<br />

razvoj ter nekdanjega direktorja kriminalistične<br />

policije. Med Robertom Golobom<br />

in Tanjo Fajon (51) je obstajal celo<br />

dogovor, da pride Jevšek na poslansko<br />

skupino Gibanja Svoboda pojasnit stvari,<br />

vendar do tega ni prišlo.<br />

POSLANSKA SKUPINA<br />

Toda po aferi Bobnar je vodenje poslanske<br />

skupine dejansko prevzela<br />

Mimogrede, Vesna<br />

Vuković ni več samo<br />

Golobova »Jovanka<br />

Broz«, saj sedaj že sama<br />

razlaga naokoli, da je<br />

drugi človek države,<br />

misleč, da je takoj<br />

za Golobom.<br />

Namig odstavitve<br />

ministrice Stojmenove<br />

Duh - članek v Delu.<br />

nova generalna sekretarka Gibanja<br />

Svoboda, Vesna Vuković, ki zdaj<br />

poslance Gibanja Svoboda »vodi s trdo<br />

roko« – resda bolj od daleč, s sedeža<br />

Golobove stranke na Bleiweisovi 10, po<br />

telefonu. Borut Sajovic (62), formalni<br />

vodja poslanske skupine, pa je vodja<br />

samo formalno. On dobiva in posluša<br />

navodila od Vukovićeve, ki tudi nekatere<br />

druge poslance Gibanja Svoboda<br />

kontaktira neposredno. Sicer pa naši<br />

viri <strong>iz</strong> stranke potrjujejo že napisane<br />

navedbe, da je Vesna Vuković med najodgovornejšimi<br />

za afero Bobnar, saj je<br />

prav ona Goloba nastrojila proti Bobnarjevi.<br />

Mimogrede, Vesna Vuković<br />

ni več samo Golobova »Jovanka Broz«,<br />

saj sedaj že sama razlaga naokoli, da je<br />

drugi človek države, misleč, da je takoj<br />

za Golobom.<br />

ZAMENJAVE<br />

Pri osamitvi Roberta Goloba je Vukovićeva<br />

želela zamenjati tudi Petro Škofic<br />

(56), državno sekretarko in vodjo Golobovega<br />

kabineta na Gregorčičevi, kar se<br />

je najintenzivneje dogajalo novembra<br />

lani, toda Škofičeva je potem pri Golobu<br />

dobila status nezamenljive.Zato pa<br />

se, tako pravijo različni viri <strong>iz</strong> Golobove<br />

stranke, pripravlja zamenjava ministrice<br />

za digitalno preobrazbo, Emilije<br />

Stojmenove Duh (37). Zunanji znaki te<br />

operacije pa so zadnje tedne redne objave<br />

proti ministrici na Delu in še kje.<br />

Znotraj Gibanja Svoboda je tako<br />

med drugim slišati, da je ministrica<br />

evidentno nesposobna in da tako ali<br />

tako vsi vemo, da je del ministrstva<br />

preselila v Maribor samo zato, ker se<br />

njej in Petri Greiner (44), že tretji predstavnici<br />

tega ministrstva za odnose<br />

z javnostmi, ne ljubi vsak dan voziti<br />

<strong>iz</strong> Maribora v Ljubljano.


ŠPORT<br />

<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

24 Komentar<br />

Po Planici, ki je bila<br />

le še za peščico: lesk zlatih medalj<br />

ne more <strong>iz</strong>brisati blamaže<br />

TOMAŽ KAVČIČ<br />

Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju Planica 2023<br />

je za konec postreglo z <strong>iz</strong>jemno kuliso in s tako pričakovanimi<br />

zlatimi medaljami, ki so vidno odvalile breme z moške skakalne ekipe.<br />

Veličasten zaključek prvenstva je vendarle odtajal Slovence in sprožil<br />

skakalno evforijo, ki je glede na rezultate logična in tudi pravilna.<br />

Šampionski zadnji vikend je uspel<br />

prikriti katastrofalno sliko<br />

dogajanja preteklih dveh tednov,<br />

zaradi katerih ostaja dejstvo,<br />

da je bilo svetovno prvenstvo vse<br />

prej kot uspešno in zagotovo ni zgled<br />

organ<strong>iz</strong>iranju podobnih tekmovanj<br />

najvišjega ranga.<br />

Lesk zlate Zajčeve posamične in ekipne<br />

medalje je glede na vse, kar se je –<br />

oziroma še bolje, kar se ni – dogajalo v<br />

Planici, po športni plati velik obliž na<br />

rane. Slab začetek, dober konec, bi lahko<br />

rekli za nastope slovenskih tekmovalcev<br />

na tem svetovnem prvenstvu. Če<br />

v nordijski kombinaciji in v smučarskih<br />

tekih nismo mogli pričakovati <strong>iz</strong>jemnih<br />

rezultatov, pa je bilo pri naših skakalkah<br />

in skakalcih vendarle drugače.<br />

Začelo se je precej slabo. Najprej<br />

so brez medalje ostala naša dekleta na<br />

manjši skakalnici, tako na posamični kot<br />

ekipni tekmi, nato se je vse skupaj ponovilo<br />

še pri skakalcih. Slovenija je nato dosegla<br />

bronasto medaljo v najmanj cenjenem<br />

tekmovanju – skokih mešanih ekip,<br />

čeprav je treba pr<strong>iz</strong>nati, da so bili apetiti<br />

večji. Skakalke so se zbrale in še enkrat<br />

poskusile na večji napravi, a spet neuspešno.<br />

Potem pa je prišel zlati zadnji vikend,<br />

ki je najprej na sam vrh <strong>iz</strong>strelil Timija<br />

Zajca (22), v soboto pa še osmoljence<br />

ostalih skakalnih tekem, ki so priskakali<br />

zlato medaljo v ekipnem tekmovanju.<br />

Odvalilo se je veliko breme, ki ga je trenerska<br />

ekipa nosila zaradi pričakovanja<br />

javnosti na domačem prvenstvu.<br />

Na tviterju so nekateri vse skupaj<br />

hudomušno povezali z odstopom Ljuba<br />

Jasniča (76), ki je bil pred leti eden<br />

<strong>iz</strong>med akterjev afere s Timijem Zajcem<br />

v glavni vlogi.<br />

Medalj je bilo dovolj,<br />

gledalcev premalo.<br />

www.planica.si


<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023 ŠPORT<br />

Komentar<br />

25<br />

Namesto Planice je množica z zastavami preplavila trg pred parlamentom.<br />

PODOBA<br />

Sobotni praznik si je končno ogledalo<br />

primerno število gledalcev, kot smo jih<br />

po navadi vajeni v Planici. Konec dober,<br />

vse dobro. V primeru Planice 2023 to<br />

zagotovo ne drži.<br />

Organ<strong>iz</strong>atorji se <strong>bodo</strong> v naslednjih<br />

tednih morali soočiti s posledicami<br />

blamaže, ki so si jo s prvenstvom privoščili.<br />

Planica, ki velja za pojem smučarskih<br />

skokov tako doma kot po svetu, je<br />

– z <strong>iz</strong>jemo same organ<strong>iz</strong>acije tekmovanja<br />

in zadnjih dveh tekmovalnih dni –<br />

v svet pošiljala sliko, kakršne si takšna<br />

blagovna znamka ne bi smela privoščiti.<br />

Tuji navijači so opozarjali, da sicer<br />

vse poteka na visokem nivoju, a da ni<br />

vzdušja in predvsem slovenskih navijačev.<br />

Tekmovanje si je skupaj ogledalo<br />

manj kot 60 tisoč ljudi. Če se spomnimo<br />

vehementnih napovedi o 150–200<br />

tisoč navijačih, lahko od sramu le povesimo<br />

poglede in sklonimo glave.<br />

Planica 2023 ni predstavljala le svojega<br />

nordijskega centra, ampak konec<br />

koncev vso Slovenijo, ki se je za organ<strong>iz</strong>acijo<br />

trudila s štirimi kandidaturami,<br />

zadnja pa je bila vendarle uspešna.<br />

Tomo Strle/CITRUS<br />

Potem ko smo jo dobili, pa smo v svet<br />

poslali klavrno podobo.<br />

Povsem neprimerno je bilo tudi komuniciranje<br />

organ<strong>iz</strong>atorjev, ko je postalo<br />

jasno, da množic v Planico ne bo.<br />

Kot <strong>iz</strong>govore so naštevali epidemijo<br />

kovida, vojno v Ukrajini, nogometno<br />

svetovno prvenstvo, slabe nastope<br />

nemških športnikov …<br />

Ob vseh teh smešnih <strong>iz</strong>govorih<br />

oziroma slabem pristopu h kr<strong>iz</strong>nemu<br />

komuniciranju, se sprašujem, kako je<br />

mogoče, da so že jeseni videli odpovedi<br />

večjih skupin skandinavskih in nemških<br />

navijačev, a se pri tem niso vprašali,<br />

ali niso nemara zgrešili in bi bilo<br />

Planica je v svet<br />

pošiljala sliko, kakršne<br />

si takšna blagovna<br />

znamka ne bi smela<br />

privoščiti.<br />

smiselno znižati cene vstopnic in okrepiti<br />

oglaševanje.<br />

A očitno so se ob napovedih <strong>iz</strong> tujine<br />

zanašali na množice slovenskih navijačev,<br />

ki <strong>bodo</strong> pridrle v Planico, tudi<br />

če bo cena za ogled tekem na tribunah<br />

dvakrat višja kot pred štirimi leti na prvenstvu<br />

v Seefeldu. »Kot da gre za turnir<br />

v golfu in ne v nordijskem smučanju.<br />

V času, ko kupna moč pada po vseh<br />

Evropi,« je v oddaji Tarča slikovito dejal<br />

dr. Matej Lahovnik.<br />

Ni čudno, da je med slovenskimi<br />

navijači, ki jim organ<strong>iz</strong>atorji že tako<br />

niso želeli približati tekmovanja (oglaševanje<br />

je bilo praktično namenjeno le<br />

tujcem), sledil pogrom. »Imejte sami<br />

tekmovanje za tiste z globokimi denarnicami,«<br />

je bilo mogoče prebrati v številnih<br />

objavah na družbenih omrežjih.<br />

Posledično so jih po grbi dobili tako<br />

odgovorni za fiasko (organ<strong>iz</strong>atorji ter<br />

gostinci in hotelirji, ki so navili cene),<br />

kot nič krivi in ničesar dolžni tekmovalci,<br />

gostinci in turistični ponudniki,<br />

ki so ohranili normalne cene. Ko se v<br />

javnosti začne pogrom, gre na račun<br />

vseh. Da bo absurdnost popolna, pa so<br />

zaradi tega profitirali predvsem v Beljaku<br />

in Trbižu, kjer so pametno delali<br />

ravno obratno od zgoraj naštetega.<br />

OGLEDALO<br />

Le upamo lahko, da se <strong>bodo</strong> organ<strong>iz</strong>atorji<br />

velikih in tudi malo manjših prireditev<br />

pri nas naučili, da je slovenski<br />

navijač morda manj kupno sposoben<br />

od tujcev, a za prireditve na naših tleh<br />

nepogrešljiv. Z njim se je treba ukvarjati<br />

ter doumeti, da ni samoumevno, da<br />

bo nekam prišel le zato, ker dogodek<br />

nosi pomembno ime ali ker se dogaja<br />

na za Slovence pomembnem kraju.<br />

Časi nekdanje Jugoslavije, ko smo<br />

bili oklicani za smučarje in smo z vseh<br />

strani poslušali, da smo v tem dobri,<br />

so že zdavnaj minili, kar nenazadnje<br />

kažejo uspehi košarkarske in nogometne<br />

reprezentance. Krilatica, da smo<br />

Slovenci veliki športni navdušenci,<br />

pa je tudi <strong>iz</strong> trte <strong>iz</strong>vita. V dvorane, na<br />

stadione in na športne prireditve nas,<br />

<strong>iz</strong>vzemši polete v Planici, privabijo<br />

predvsem uspehi. Pomanjkanje pripadnosti<br />

je pač težava, ki nam sledi<br />

praktično na vsakem (ne samo športnem)<br />

koraku.


AKTUALNO<br />

26<br />

Komentar<br />

<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

Nepregledna množica ljudi pred<br />

parlamentom namesto v Planici<br />

VID SOSIČ<br />

Medtem ko so tribune na tekmi skakalk na veliki skakalnici v Planici<br />

bolj ali manj samevale, Peter Prevc jo je ob padcu na treningu odnesel<br />

z udarci in lažjim pretresom možganov, se je množica kakih 20 tisoč<br />

upokojencev v sredo sešla pred parlamentom in od predsednika vlade<br />

Roberta Goloba (56) zahtevala, naj jim prisluhne.<br />

Na drugem shodu, ki je potekal<br />

točno mesec dni po prvem,<br />

je bila udeležba opazno večja.<br />

Po oceni organ<strong>iz</strong>atorja, ki<br />

je običajno večja od realne, naj bi znašala<br />

kar 31.000 ljudi. Ne glede na dejansko<br />

število pa smo tako masovnim<br />

protestom v Sloveniji priča zelo redko.<br />

Osnovno sporočilo in zahteve so ostali<br />

isti kot na prvem shodu. Ob draginji, ki<br />

je močno pr<strong>iz</strong>adela upokojence z n<strong>iz</strong>kimi<br />

pokojninami, zahtevajo zvišanje za<br />

20 odstotkov pri najnižjih pokojninah<br />

ter 15 odstotkov pri srednjih. Povabljeni,<br />

med njimi premier Robert Golob in<br />

minister za socialo Luka Mesec (35), se<br />

na shodu niso pojavili.<br />

DOMOLJUBJE IN ZAHTEVE<br />

To je <strong>iz</strong>postavil organ<strong>iz</strong>ator Pavel Rupar<br />

(62) na sicer domoljubnem začetku.<br />

Opozoril je tudi na medijsko manipulacijo<br />

javne telev<strong>iz</strong>ije, ki upokojencem<br />

»namesto kritičnega pogleda v Tarči<br />

nameni poniževanje, diskreditacijo in<br />

daje glas in prednost ljudem, ki so proti<br />

nam«, medtem ko upokojenci dobijo<br />

ob več kot 10 % inflaciji »sramotna 5,2<br />

procenta zvišanja pokojnine«. Poleg<br />

glavne zahteve o takojšnjem povišanju<br />

pokojnin je Rupar naštel še usklajevanje<br />

z inflacijo na dva meseca, pokojnino,<br />

ki znaša 75 % povprečne neto plače,<br />

vpis 13. pokojnine v ustavo, obvezen<br />

letni dohodek 750 evrov, <strong>iz</strong>birno 100 %<br />

vdovsko pokojnino ter, kar je povzdignilo<br />

najglasnejše vzklike odobravanja,<br />

plačano dopolnilno zavarovanje za<br />

upokojence z majhnimi pokojninami<br />

in zlasti, naj plačevanje RTV-prispevka<br />

prevzame država. Od zadnjega srečanja<br />

pred mesecem se na vse te zahteve<br />

odgovorni niso odzvali, medtem ko se<br />

Društvo 1. oktober je nastalo za <strong>iz</strong>vajanje aktivnosti v prid upokojencem,<br />

za katere bi sicer morala skrbeti vlada. V prvi vrsti gre za zagotavljanje<br />

dostojnih pokojnin ter oblikovanje trdnega in neodvisnega pokojninskega<br />

sklada in pa posebno varstvo ranljivih skupin.<br />

poskušajo podeljevati dodatki za sodnike<br />

v višini 600 evrov in podobni absurdi,<br />

je omenjal Rupar.<br />

Med drugim je spregovoril tudi<br />

veteran vojne za Slovenijo Suad Muslimović,<br />

ki se je kljub tujemu poreklu<br />

ob lepi slovenščini opredelil za človeka<br />

s »slovenskim srcem« in pozval<br />

vse stranke, da enotno za vselej rešijo<br />

<strong>iz</strong>črpavanje pokojninske blagajne.<br />

»Zahtevamo le, kar smo zaslužili in<br />

dajali v pokojninsko blagajno, ki je<br />

naša,« je povedal. Spomnili so se tudi<br />

na vse upokojence, ki niso bili zraven<br />

zaradi zdravstvenih težav ali ostalih<br />

preprek in za njih na kratko zmolili.<br />

Tomo Strle/CITRUS<br />

Pozdravili so tudi mlajše podpornike.<br />

Večkrat je bilo povedano, da jih strankarska<br />

opredelitev ter delitev na leve<br />

in desne ne zanima. Organ<strong>iz</strong>atorji so<br />

še <strong>iz</strong>recno poudarili, da ne pričakujejo<br />

odstopa vlade, saj je oblast šele prevzela<br />

in ima še kaj za narediti. Izrazili<br />

so še željo po enotnosti naroda.<br />

DRUŠTVO 1. OKTOBER<br />

Igor Črnoga je predstavil novoustanovljeno<br />

društvo 1. oktober (kot njegov<br />

podpredsednik in odgovorni za statut),<br />

ki je bilo napovedano v zadnjih<br />

dneh in so ga snovali od zadnjega protesta.<br />

Društvo je v fazi registracije. Ta-


<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

AKTUALNO<br />

Komentar<br />

27<br />

Večkrat je bilo povedano,<br />

da jih strankarska<br />

opredelitev ter delitev<br />

na leve in desne ne<br />

zanima. Izrazili so<br />

pričakovanje, da je<br />

politika glede skrbi za<br />

upokojence enotna.<br />

koj po tem <strong>bodo</strong> sprejemali včlanjenja<br />

vseh, ki to želijo. Društvo je nastalo za<br />

<strong>iz</strong>vajanje aktivnosti v prid upokojencem,<br />

za katere bi sicer morala skrbeti<br />

vlada. V prvi vrsti gre za zagotavljanje<br />

dostojnih pokojnin ter oblikovanje<br />

trdnega in neodvisnega pokojninskega<br />

sklada in pa posebno varstvo ranljivih<br />

skupin. Predstavniki društva<br />

se nameravajo pogajati z vlado. Ker<br />

vladni postopki trajajo predolgo, <strong>bodo</strong><br />

zakonodajo spisali sami in se <strong>iz</strong>ognili<br />

dosedanji ignoranci vlade vse od<br />

povolilnega obdobja naprej, ko so na<br />

visokoleteče obljube o najnižji pokojnini<br />

1000 evrov ipd. kaj hitro pozabili.<br />

Napovedali so tudi podporo ostalim<br />

<strong>iz</strong>igranim skupinam, kot so gasilci in<br />

medicinske sestre, če bo to potrebno.<br />

Glede optimistične, a negotove nadaljnje<br />

poti je Črnoga omenil že dosežena<br />

uspeha, umik nezakonitega dodatka<br />

sodnikom in tožilcem ter novo<br />

pobudo za dodatno uskladitev pokojnin.<br />

Vendar je povedal, da to še ni dovolj.<br />

Društvo se šele rojeva in imajo še<br />

veliko za <strong>iz</strong>bojevati. Pričakujejo korektno<br />

poročanje medijev. Slednji so sicer<br />

o novem društvu poročali bežno, Črnoga<br />

in njegov govor pa po poročanju<br />

dveh glavnih telev<strong>iz</strong>ijskih hiš na njihovih<br />

portalih ni bil omenjen.<br />

GLAS UPOKOJENCEV<br />

Med protestniki, ki smo jih spraševali<br />

o njihovih razlogih za protest, so mnenja<br />

podobna. Med njimi so <strong>iz</strong>igrani, ki<br />

z n<strong>iz</strong>ko pokojnino brez pomoči otrok<br />

ne pridejo čez mesec, pa tudi tisti, ki<br />

takšnim <strong>iz</strong>ražajo solidarnost. Eni od<br />

protestnic je med pogovorom šlo vidno<br />

na jok. Vzorec sogovornikov je<br />

premajhen, da bi bil reprezentativen,<br />

a se velika večina namerava včlaniti v<br />

novoustanovljeno društvo ali pa o tem<br />

razmišljajo. Vsi vprašani so tudi <strong>iz</strong>razili<br />

ogorčenje nad odrekom podpore Zveze<br />

upokojencev in njenega nasprotujočega<br />

javnega nastopa. Eden od sogovornikov<br />

je pripomnil, da to ob visokih<br />

pokojninah vodilnih v zvezi ni presenetljivo,<br />

saj je zanje dobro poskrbljeno.<br />

Kljub poziciji organ<strong>iz</strong>atorjev protesta,<br />

ki ne zahteva odstopa vlade, si<br />

številni protestniki želijo prav tega, saj<br />

se od vlade čutijo <strong>iz</strong>igrane ali vsaj nezadovoljne<br />

tudi na drugih področjih. Nekateri<br />

se prvega shoda niso udeležili.<br />

Eden od sogovornikov nam je zaupal,<br />

da informacija o datumu in uri ni prišla<br />

do njega. Slabo poznavanje organ<strong>iz</strong>atorjev<br />

protesta sicer kaže na to, da ne<br />

Pavel Rupar (62), organ<strong>iz</strong>ator<br />

protesta (spredaj v sredini).<br />

Tomo Strle/CITRUS<br />

gre za posebno akcijo SDS, kot trdi vlada.<br />

Vsi se nameravajo prihodnjih protestov<br />

udeleževati še naprej. Naslednji<br />

bo čez približno en mesec. <br />

Komentar uredništva<br />

Jenullu in nekaterim<br />

medijem mora biti<br />

nerodno<br />

Neverjetna mobil<strong>iz</strong>acija upokojencev,<br />

ki smo jo že drugič v mandatu Roberta<br />

Goloba videli pred parlamentom,<br />

kaže na to, da je vrenje med ljudstvom<br />

precej večje, kot bi sklepali <strong>iz</strong> poročil<br />

večinskih medijev. Tudi tokrat novic<br />

o protestu ne postavljajo v naslovno<br />

novico spletnih portalov, temveč nekam<br />

na rob, <strong>iz</strong>ogibajo pa se tudi objavi<br />

fotografij, ki bi pokazale število zbranih<br />

ljudi. Slednje je najbrž posledica<br />

zadrege, da so še nedavno intenzivno,<br />

na najboljših mestih in v najboljših<br />

terminih pokrivali vsak protest proti<br />

Janševi vladi, četudi je Jenull na ulico<br />

spravil morda nekaj deset kolesarjev.<br />

A novemu šefu vlade Golobu z medijskem<br />

osvetljevanjem resnice oziroma<br />

realnosti se očitno še nočejo zameriti<br />

– prav zdaj namreč potekata 2 procesa<br />

lobiranja: za ponoven prevzem RTV<br />

Slovenija ter za državno financiranje<br />

tiskanih medijev.<br />

A vrnimo se k množici Slovencev na<br />

Trgu republike, ki bi si enostavno morala<br />

zaslužiti pozornost premierja Goloba.<br />

Če jo je sam namenjal »Jenullovim<br />

protestnikom« in ob obisku protesta v<br />

kamere razlagal, kako je prišel poslušat,<br />

ga zdaj, ponovnemu povabilu navkljub,<br />

že drugič ni bl<strong>iz</strong>u. Prav tako <strong>iz</strong>pred<br />

parlamenta nismo videli mahati Urške<br />

Klakočar Zupančič, kar sicer počne, ko<br />

se pred hramom demokracije zbirajo<br />

druge protestniške skupine. Ampak<br />

tako pač je: Tako kot imamo v Sloveniji<br />

prvorazredne in drugorazredne<br />

državljane, imamo tudi prvorazredne<br />

in drugorazredne protestnike. Čeprav<br />

je slednjih več, ne samo po definiciji<br />

razmerja med elito in običajnimi ljudmi,<br />

temveč tudi v realnosti, jih leva oblast<br />

ne bo povohala, kvečjemu jih bo etiketirala<br />

z »Janševimi podporniki«, kot da<br />

so to neka bitja, s katerimi človek ne bi<br />

smel imeti opravka.<br />

Naš sprehod med njimi kaže, da<br />

je takšno etiketiranje neupravičeno<br />

oziroma ne ustreza resnici.


INTERVJU<br />

<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

28<br />

DR. VALENTIN AREH, VOJNI NOVINAR<br />

Ruska vojska me spominja na JLA<br />

Življenje v Ukrajini poteka relativno normalno, kot pač v vsaki državi,<br />

ki je v vojni. – Poraz ruskih čet spomladi 2022 pri Kijevu in Harkovu je Ukrajini<br />

omogočil, da je pridobila na času. – Moč ukrajinske vojske je v neverjetnem<br />

domoljubju in v visoki morali. Verjamejo, da se borijo za svo<strong>bodo</strong> svoje domovine<br />

in da v takšni vojni ne morejo <strong>iz</strong>gubiti. – Dejstvo je, da bo svetovna ureditev<br />

povsem drugačna, če Rusiji uspe zmagati v tej vojni.<br />

ROK FRELIH<br />

ADRIAN PREGELJ


<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

INTERVJU<br />

29<br />

Valentin Areh (51) je leta 1997 na Filozofski<br />

fakulteti Univerze v Ljubljani diplomiral <strong>iz</strong><br />

zgodovine in sociologije, nato magistriral<br />

<strong>iz</strong> socioloških vidikov ameriškega volilnega<br />

sistema. Doktoriral je <strong>iz</strong> managementa<br />

v državni upravi. Kot vojak je leta 1990 in<br />

1991 služil v JLA v samooklicani Kninski<br />

krajini, nato pa prebegnil in sodeloval v<br />

vojni za Slovenijo. Bil je vojni dopisnik<br />

na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini,<br />

na Bližnjem vzhodu, Kosovu, v Čečeniji,<br />

Makedoniji, Afganistanu in Iraku. Leta<br />

2010 je s POP TV šel na TV Slovenija. Lani<br />

je bil v. d. direktorja TV Slovenija. Za svoje<br />

delo je dobil Meškovo pr<strong>iz</strong>nanje.<br />

Več let se ukvarjate z medijskim<br />

pokrivanjem dogajanja na<br />

vojnih območjih. Kako bi vojno<br />

v Ukrajini primerjali s svojimi<br />

prejšnjimi <strong>iz</strong>kušnjami?<br />

Vojno v Ukrajini je zelo težko primerjati<br />

s katero koli od vojn na Balkanu, v<br />

Čečeniji, Iraku ali Afganistanu. Prinaša<br />

neverjetno uničenje, ruske sile pa<br />

uničujejo na tisoče vasi in tudi velika<br />

mesta, večja od Maribora. Ta mesta<br />

so spremenjena v ruševine. Vsak dan<br />

rusko topništvo na kar 1000 km dolgi<br />

fronti na ukrajinsko stran <strong>iz</strong>streli<br />

neverjetnih 60.000 topniških granat<br />

kalibra 152 mm, tu so še minometne in<br />

tankovske granate ter na desetine raket.<br />

V enem mesecu Rusi porabijo kar<br />

pol milijona granat. Ta podatek pove<br />

vse o krutosti te vojne.<br />

Vzroki za vojno<br />

so jasni. Rusija zahteva,<br />

da je Ukrajina tako<br />

kot Belorusija podrejena<br />

Moskvi, večina<br />

Ukrajincev pa bi rada<br />

bila del Evrope.<br />

Posnetek zaslona RTV SLO<br />

Putin se ne želi odreči sanjam o vsaj delni obnovi sovjetskega imperija.<br />

Kako poteka vsakdanje življenje<br />

v napadeni državi? Je morala<br />

ljudstva še vedno visoka ali je napadalcem<br />

uspelo dodobra zmotiti<br />

način življenja?<br />

Življenje v Ukrajini poteka relativno<br />

normalno, kot pač v vsaki državi, ki<br />

je v vojni. Bližje smo fronti, bolj grozljivo<br />

je. Ukrajinci so trdoživi in ruski<br />

vojski ni uspelo zlomiti volje Ukrajincev<br />

do odpora.<br />

V slovenskem javnem diskurzu<br />

je pogosto moč zaslediti simpatije<br />

do Rusije, češ da jo je Zahod prisilil,<br />

da je »morala« napasti svojo<br />

sosedo, ker ji ni ostalo drugega.<br />

Kje vi vidite razloge za vojno?<br />

Vzroki za vojno so jasni. Rusija zahteva,<br />

da je Ukrajina tako kot Belorusija<br />

podrejena Moskvi, večina Ukrajincev<br />

pa bi rada bila del Evrope. In Putin se<br />

ne želi odreči sanjam o vsaj delni obnovi<br />

sovjetskega imperija.<br />

Priča smo bili precejšnjemu<br />

strahu pred rusko vojsko, a so se<br />

njihove poteze <strong>iz</strong>kazale za neuspešne,<br />

predvsem na začetku. Kako<br />

ocenjujete potek ruskih operacij?<br />

Ruska invazija je bila od samega začetka<br />

zgrešena. Zaradi tega je bilo povsem<br />

zaman ubitih na tisoče ruskih vojakov.<br />

Poraz ruskih čet spomladi 2022 pri Kijevu<br />

in Harkovu je Ukrajini omogočil,<br />

da je pridobila na času, <strong>iz</strong>vedla mobil<strong>iz</strong>acijo<br />

in se začela oboroževati z zahodnim<br />

orožjem in strelivom.<br />

Rusi so po začetnih neuspehih<br />

večkrat spremenili prioritete,<br />

na začetku se je govorilo o<br />

popolni »denacifikaciji«, torej<br />

podreditvi Ukrajine, sedaj naj<br />

bi srednjeročno hoteli zasesti<br />

celotno Lugansko in Doneško<br />

oblast ter obdržati že okupirano<br />

ozemlje. Zakaj je do tega prišlo?<br />

Kako ocenjujete njihove realne<br />

vojaške zmožnosti, tudi v smislu<br />

paravojaških dejavnikov?<br />

Rusija ni bila pripravljena na dolgo<br />

vojno. Putin je verjel, da bo z zasedbo<br />

Kijeva zlomil Ukrajino v tednu dni in<br />

končal »posebno vojaško operacijo«.<br />

Ukrajinci so nato jeseni <strong>iz</strong>vedli dve<br />

veliki protiofenzivi in Rusom <strong>iz</strong>trgali


INTERVJU<br />

30<br />

<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

Posnetek zaslona RTV SLO<br />

Nova hladna vojna je že tu.<br />

kar polovico ozemlja, ki so ga okupirali<br />

od invazije naprej. Gre za ozemlje<br />

v velikosti dveh Slovenij in pol. To je<br />

bil ponižujoč udarec za rusko vojsko,<br />

ki se sooča z neverjetno velikimi <strong>iz</strong>gubami.<br />

Te rešujejo tudi s čečenskimi<br />

ali Wagnerjevimi paravojaškimi enotami,<br />

toda tudi te zaradi velikanskih<br />

<strong>iz</strong>gub ostajajo z vse manj mož in brez<br />

otipljivih rezultatov.<br />

Ukrajinska obramba je presegla<br />

vsa realna pričakovanja laičnih,<br />

pa tudi dela strokovnih opazovalcev.<br />

Kakšne poteze lahko od branilcev<br />

pričakujemo v prihodnje?<br />

Bodo sposobni odbiti pričakovano<br />

ofenzivo, če do nje pride?<br />

Moč Ukrajinske vojske je v neverjetnem<br />

patriot<strong>iz</strong>mu in v visoki morali.<br />

Verjamejo, da se borijo za svo<strong>bodo</strong><br />

svoje domovine in da v takšni vojni<br />

ne morejo <strong>iz</strong>gubiti, zlasti ob dejstvu,<br />

da večina ruskih vojakov v Ukrajini ni<br />

zato, ker bi tam želeli biti, ampak zato,<br />

ker so jih tam poslali pod prisilo. Kako<br />

se <strong>bodo</strong> v prihodnje odvijale bitke na<br />

bojišču, ni mogoče napovedovati.<br />

Je po <strong>vaše</strong> možno, da se vojna<br />

prelije čez meje Ukrajine,<br />

in v katerem primeru lahko pride<br />

do uporabe jedrskega orožja?<br />

Smo na pragu katastrofe?<br />

Težko odgovorim na to vprašanje. Mislim,<br />

da so možnosti za jedrsko vojno<br />

zelo majhne. Je mogoča širitev vojne?<br />

Ne poznam tega odgovora.<br />

Kako bi komentirali vse bolj<br />

očitno odvisnost Rusije<br />

od zunanjih dejavnikov, predvsem<br />

od Kitajske? Lahko rečemo,<br />

da Rusija ne spada več v prvo ligo<br />

svetovnih vojaških sil?<br />

Moč ali bolje rečeno nemoč ruske<br />

vojske v Ukrajini je šokantna. Ruska<br />

Mislim, da so možnosti<br />

za jedrsko vojno<br />

zelo majhne.<br />

vojska me spominja na JLA. Vsi so jo<br />

opevali kot eno najmočnejših armad,<br />

toda v pravi vojni je postala bleda senca<br />

vojske. Kljub temu ruske vojske nikakor<br />

ne gre podcenjevati. Kot v drugi<br />

svetovni vojni je njena prednost v številu<br />

mož. Ruski generali trdijo, da je vse<br />

v matematiki. Na določeno mesto pošljejo<br />

10.000 mož, da ga osvojijo. Če so<br />

vsi pobiti, pošljejo 20.000 mož. In tudi<br />

če vse te ubijete, jih pošiljajo toliko, da<br />

branilcem zmanjka streliva. Za njih<br />

življenje vojaka ne pomeni nič.<br />

Če sva že pri žrtvah in človeških<br />

življenjih: Imate mogoče podatke,<br />

kaj se dogaja na okupiranih<br />

ozemljih z ukrajinsko populacijo?<br />

Kakšne so realne posledice ruskih<br />

»referendumov« o priključitvi<br />

teh ozemelj?<br />

Na tisoče ljudi, ki so zbežali z okupiranih<br />

ozemelj Ukrajine, govori iste<br />

zgodbe. Ruska politična policija aretira<br />

vse sovražnike države, vse zavedne<br />

Ukrajince vržejo <strong>iz</strong> državnih služb in<br />

jih razglasijo za fašiste. Na tisoče ljudi<br />

so aretirali, številni so <strong>iz</strong>ginili in so<br />

jih odkrili v množičnih grobiščih. Kar<br />

900.000 ljudi so deportirali v Rusijo,<br />

na tisoče otrok ločili od staršev in jih<br />

dali v posvojitev ruskim staršem, otroci<br />

v šolah dobijo učiteljice <strong>iz</strong> Rusije in<br />

ruske učbenike. Podobno politiko smo<br />

lahko videli tudi v Sloveniji v času nacistične<br />

okupacije.<br />

Vojna v Ukrajini torej lahko<br />

na nek način predstavlja zgodovinsko<br />

prelomnico. Kakšne<br />

so lahko njene posledice<br />

za svetovno ureditev?<br />

Dejstvo je, da bo svetovna ureditev<br />

povsem drugačna, če Rusiji uspe zmagati<br />

v tej vojni. To bo pomenilo, da si<br />

vsaka močna država lahko podjarmi<br />

sosedo. Vrnili bi se stoletje nazaj.<br />

Lahko torej pričakujemo<br />

novo hladno vojno in s stopnjevanjem<br />

napetosti zaznamovano<br />

prihodnost sveta?<br />

Ne gre več za vprašanje, ali lahko pričakujemo<br />

novo hladno vojno. Nova<br />

hladna vojna je že tu. Poleg hladne<br />

vojne tudi prava vojna, v kateri je bilo<br />

v enem letu ubitih najmanj 250.000


<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023 INTERVJU<br />

31<br />

Ni jasno,<br />

kdo v Sloveniji<br />

ima korist<br />

od predlogov,<br />

da zahteva,<br />

naj se Ukrajino<br />

razoroži v korist<br />

ruske okupacije.<br />

ljudi. In tudi tokrat imamo nasproti<br />

demokratične države proti avtoritarnemu<br />

režimu. K sreči je Slovenija danes<br />

na strani demokratičnih držav.<br />

Tudi Ukrajina teži k temu,<br />

da bi se nam pridružila. Kakšna<br />

prihodnost se obeta Ukrajini<br />

na področju povezovanja z evroatlantskimi<br />

integracijami?<br />

Ruska invazija je Ukrajino dobesedno<br />

potisnila med članice EU in Nata.<br />

Ne sicer formalno, ampak dejansko je<br />

Ukrajina močno vpeta v evropsko unijo<br />

in de facto z vsem zahodnim orožjem<br />

skoraj že članica Nata.<br />

Do kdaj bo po <strong>vaše</strong> Zahod še pripravljen<br />

pomagati Ukrajini?<br />

Mislim, da podpora Zahoda ni vprašljiva,<br />

saj Zahod vojno razume kot ključnega<br />

pomena za varnost demokratične<br />

Evrope, kot smo jo doslej poznali.<br />

Da bi demokracija lahko zaživela,<br />

bo potrebno končanje vojne.<br />

Kakšne so možnosti za mirovna<br />

pogajanja?Obstaja možnost za<br />

premirje po korejskem scenariju,<br />

kjer vojne uradno ni konec, doseženo<br />

pa je trajno premirje?<br />

Obe strani sta si zdaj predaleč glede<br />

mirovnih pogajanj. Putin ponuja mir,<br />

v zameno pa Ukrajina mora pr<strong>iz</strong>nati<br />

okupirana ozemlja kot del Rusije.<br />

Ukrajina na to nikakor ne pristaja.<br />

Zelenski ponuja Rusiji mir v zameno<br />

zahteva umik <strong>iz</strong> območij, ki so jih Rusi<br />

okupirali po začetku invazije. Moskva<br />

to odločno zavrača. Torej ni mogoče<br />

predvideti, kakšen bo končni scenarij.<br />

Ruska vojska me<br />

spominja na JLA.<br />

Vsi so jo opevali<br />

kot eno najmočnejših<br />

armad, toda v pravi<br />

vojni je postala bleda<br />

senca vojske.<br />

Nemoč ruske vojske v Ukrajini je šokantna.<br />

Dotakniva se še vloge Slovenije<br />

v vojni. Prejšnja vlada je Ukrajini<br />

zagotovila brezpogojno podporo,<br />

podobno retoriko uporablja tudi<br />

sedanja. Kako bi ocenili držo<br />

Slovenije, kaj z njo sporočamo?<br />

Slovenija aktivno podpira Ukrajino,<br />

tako humanitarno kot tudi vojaško.<br />

Zanimive pa so pobude nekateri politikov<br />

in intelektualcev, ki javno zahtevajo<br />

od slovenske vlade in držav Zahoda,<br />

naj ustavijo vojaško pomoč Ukrajini.<br />

To isto zahteva tudi Moskva. Trdijo,<br />

da bi to privedlo do konca vojne. To ne<br />

drži. Ukrajina bi sicer postala ruska<br />

kolonija. Ampak Ukrajinci trdijo, da<br />

bi se vojna nadaljevala s part<strong>iz</strong>anskim<br />

načinom boja proti okupatorju. Zato<br />

ni jasno, kdo v Sloveniji ima korist od<br />

predlogov, da zahteva, naj se Ukrajino<br />

razoroži v korist ruske okupacije.


AKTUALNO<br />

32<br />

Komentar<br />

<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

Temne skrivnosti Vile Koman<br />

VID SOSIČ<br />

Alen Koman (33) je že več let prepoznaven kot youtuber, ki v svojih oddajah<br />

zagovarja skrajno tradicionalistično stališče do Cerkve in predvsem<br />

njenih liturgičnih praks, z osrednjim poudarkom na tradicionalni latinski<br />

maši kot edini pravi obliki krščanskega bogoslužja. Javno nastopa<br />

kot moralna avtoriteta ter s te pozicije nagovarja mlade in tudi starejše,<br />

da sledijo njegovim idejam, moralnim vrednotam in prepričanjem.<br />

Alena Komana povezujejo z<br />

verbalno agresijo, saj je na<br />

svojem YouTube kanalu Scutum<br />

Fidei po navadi nepr<strong>iz</strong>anesljiv<br />

do drugače mislečih. Od nekdanjih<br />

delavk v njegovi Vili Koman smo<br />

na Domovini pridobili informacije, ki<br />

kažejo, da se njegov pristop ne spremeni<br />

niti <strong>iz</strong>ven javnosti. Poudarek na<br />

tradicionalnem katoliškem obredju<br />

očitno ni samodejno tesno vezan na<br />

tradicionalne katoliške vrednote o ljubezni<br />

do bližnjega ali pravici do poštenega<br />

plačila. Zdaj že bivša delavka v Vili<br />

Koman nam je v pogovoru povedala<br />

svojo negativno <strong>iz</strong>kušnjo, ki jo ocenjuje<br />

kot vredno večje pozornosti, saj naj ne<br />

bi bila edina, prisotne pa naj bi bile še<br />

nekatere druge nepravilnosti.<br />

Tudi oblačenje je bilo problematično, saj bi po njegovem mnenju ženske lahko nosile le krilo. V primeru<br />

ugovarjanja ji je pogosto rekel, da ji nič ne manjka in jo ozmerjal z ljubljansko razvajeno smrkljo. Pri tem je,<br />

kot pravi, nekajkrat šlo tudi za kričanje, ki jo je pogosto spravilo v jok. Fotografijo je Koman javno objavil.<br />

FACEBOOK<br />

DELOVNO RAZMERE<br />

Koman skupaj z družino živi na Jezerskem,<br />

kjer vodi turistično dejavnost v<br />

svoji Vili Koman in ima tudi nekaj zaposlenih.<br />

Že tu nastopi prvi zaplet. Bivša<br />

delavka pri Komanu trdi, da gre vsaj<br />

v nekaterih primerih za delo na črno.<br />

Sama je delo sprejela preko osebnega<br />

vabila, ko je med prekinitvijo <strong>iz</strong>obraževanja<br />

iskala delo za eno leto, ponudba<br />

pa je zvenela ugodno. Njena sodelavka,<br />

ki je imela glede vsega zelo podobno <strong>iz</strong>kušnjo,<br />

je delo pri Komanu našla preko<br />

Facebooka. Tudi slednjo smo vprašali za<br />

potrditev nekaterih navedb sogovornice.<br />

Zaradi njune zaščite ju v članku poimensko<br />

ne <strong>iz</strong>postavljamo. Obe trdita, da<br />

na začetku dela nista podpisali nobene<br />

pogodbe, prav tako ena nikoli, druga pa<br />

v začetku dela nista imeli statusa študenta,<br />

v nobenem primeru pa jima ni<br />

bila <strong>iz</strong>dana napotnica. Pogoji in pravila<br />

so bili podani ustno, pri tem pa sogovornica<br />

zatrjuje, da so bili nekateri, kot<br />

se je <strong>iz</strong>kazalo na koncu, zamolčani.<br />

Delo je vključevalo osnovno hotelsko<br />

delo, kot je čiščenje sob, priprava prostorov,<br />

obrokov itd. Potekalo je v sklopih<br />

več dni, med katerimi je sogovornica<br />

bila na Jezerskem. Tam je imela svojo<br />

sobo in tudi možnost enega brezplačnega<br />

obroka na dan. Vendar pa je, kot pravi,<br />

že v prvem sklopu morala ostati več<br />

dni, kot je bilo sprva dogovorjeno. To se<br />

je pripetilo vsakič, zato ni nikoli vedela,<br />

kdaj bo lahko šla domov. Predčasen odhod<br />

domov bi po nenapisanih in vsaj v<br />

primeru sogovornice zamolčanih pravilih<br />

pomenil plačilo stroškov nastanitve.<br />

Plačilo za prvi mesec dela je po njenih<br />

trditvah prejela v kuverti. Koman naj bi<br />

razložil, da se s tem <strong>iz</strong>ogne, da država<br />

pobere več, kot je treba. Delavnik naj bi<br />

štel od štiri do šest ur na dan, plačana<br />

pa je bila na uro. V resnici je bilo dela<br />

za sedem do osem ur, ki so bile plačane,<br />

pogosto dodatno delo <strong>iz</strong>ven delovnega<br />

časa, ki je bilo naloženo sproti, pa, kot<br />

zatrjujeta obe dekleti, ni bilo plačano.


<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023 AKTUALNO<br />

Komentar<br />

33<br />

Sodelavka je v tem kontekstu pripomnila,<br />

da Koman pogosto govori, kako je pošten.<br />

ODNOS DO ZAPOSLENIH<br />

Še posebej pa je sogovornico zmotil njegov<br />

odnos do zaposlenih, zlasti do nje<br />

same. Kot nadalje opisuje svojo <strong>iz</strong>kušnjo,<br />

je hitro ugotovila, da bo deležna<br />

pritiska, saj je bil šef nepr<strong>iz</strong>anesljivo kritičen<br />

do večine opravljenega dela. Sama<br />

je imela nekaj <strong>iz</strong>kušenj s tovrstnim<br />

delom, a ni bila vajena dela po njegovi<br />

zamisli in se je morala nekaterih stvari<br />

še na novo privaditi, pri čemer ni imela<br />

veliko časa ali razumevanja z njegove<br />

strani. Čeprav se je trudila, je bil pritisk<br />

vedno večji. Ni pa šlo vedno le za kritiko<br />

opravljenega dela. Tudi njeno oblačenje<br />

(hlače) so bile problematične, saj bi po<br />

njegovem mnenju ženske lahko nosile le<br />

krilo. V primeru ugovarjanja ali poskusa<br />

pojasnjevanja oz. ob kakršnemkoli <strong>iz</strong>razu<br />

nezadovoljstva ji je pogosto rekel, da<br />

»ji nič ne manjka« in jo ozmerjal z »ljubljansko<br />

razvajeno smrkljo«. Pri tem je,<br />

kot pravi, nekajkrat šlo tudi za kričanje,<br />

ki jo je pogosto spravilo v jok. Slabo vest<br />

je po doživljanju sogovornice vzbujal<br />

tudi s pretiravanjem. V enem od primerov<br />

jo je čakal med njenim uradnim<br />

opravkom in govoril, da ga zadržuje,<br />

medtem ko ima doma bolne otroke s 40 °C<br />

INSTAGRAM<br />

Obe trdita, da na začetku<br />

dela nista podpisali<br />

nobene pogodbe, prav<br />

tako ena nikoli, druga<br />

pa v začetku dela nista<br />

imeli statusa študenta,<br />

v nobenem primeru<br />

pa jima ni bila<br />

<strong>iz</strong>dana napotnica.<br />

vročine, ki pa so medtem, kot ji je kasneje<br />

povedala sodelavka, tekali po hiši, ne<br />

pa ležali v postelji.<br />

Besa naj bi bila deležna celo v situaciji,<br />

ko si je doma poškodovala roko. Ko<br />

ga je obvestila, da ne more priti na delo,<br />

ker bi bila premalo učinkovita, jo je nadrl,<br />

ker se je poškodovala. Trdil je, da je<br />

sama kriva, ker ne pazi, da bi morala bolj<br />

paziti (posredno zato, da lahko dela pri<br />

njem) in da mora vseeno priti, saj je dela<br />

preveč in bo pač delala, kar lahko. To je<br />

bilo približno na polovici njenega drugega<br />

meseca dela pri njem. Kmalu za tem je<br />

z delom prekinila. V nekem trenutku se<br />

je pred njim in njegovo ženo, katere odnos<br />

do zaposlenih je bil po njenih besedah<br />

podoben, pod pritiskom preprosto<br />

zlomila, zajokala in spraševala, zakaj jo<br />

sploh imajo, če je vse, kar naredi, narobe.<br />

Takrat naj bi se zakonca Koman odzvala<br />

brez empatije ali popuščanja. V sporu<br />

se je odločila za takojšen odhod domov.<br />

Čeprav sta ji povedala, da lahko ostane,<br />

in verjetno nista pričakovala, da bo zares<br />

odšla, sogovornica ni začutila iskrene<br />

naklonjenosti.<br />

ODHOD DOMOV<br />

O dogodku in odločitvi, da pride domov,<br />

je nemudoma po telefonu obvestila<br />

svojega očeta, ki je Komana poklical in<br />

hotel stvar razčistiti. Koman naj bi se<br />

do njega vedel nespoštljivo in agresivno<br />

ter po telefonu ozmerjal hčerko. Ko<br />

je oče razjasnil, da z njim ne more tako<br />

govoriti in da bo ob naslednjem dialogu<br />

lahko prisotna tretja oseba, je Koman to<br />

očitno razumel kot grožnjo z inšpekcijo.<br />

Z avtom je prišel za našo sogovornico,<br />

ki je medtem čakala na avtobus. Od tu<br />

zgodba naše sogovornice dobi dramatične<br />

razsežnosti. Po njenem pripovedovanju<br />

je Koman stopil <strong>iz</strong> avta in se<br />

začel dreti nanjo, kdo misli, da je, da je<br />

razvajenka, kako si drzne očetu lagati o<br />

njem itd. Najbolj jo je pretresla njegova<br />

grožnja, <strong>iz</strong>rečena v afektu, da bo njeni<br />

družini zažgal hišo, če k njemu pride inšpekcija.<br />

Na daljavo je bila še obveščena,<br />

da plačila za drugi mesec ne bo prejela,<br />

čeprav je z delom nabrala znatno število<br />

ur, saj si po Komanovi presoji plačila<br />

zanje ne zasluži. Na tej točki je tudi zahteval<br />

povrnitev stroškov bivanja v Vili<br />

Koman, kar je bilo, kot že omenjeno zgoraj,<br />

nenapisano pravilo, za katerega do<br />

tistega trenutka ni nikoli slišala.<br />

Tako se je zaključila <strong>iz</strong>kušnja sogovornice,<br />

ki trdi, da so podobnega odnosa<br />

deležni tudi ostali delavci. Teh je sicer<br />

peščica, saj vila ni velika, menjali pa naj<br />

bi se zelo pogosto, po daleč največ nekaj<br />

mesecih. Lastno negativno, a vendarle<br />

milejšo <strong>iz</strong>kušnjo z delom pri Komanu,<br />

nam je potrdila tudi njena sodelavka.<br />

Naša sogovornica je prepričana, da je<br />

razlog za hiter odhod zaposlenih ravno<br />

odnos zakoncev Koman do podrejenih,<br />

mnenje pa po njenih besedah delijo tudi<br />

ostali delavci, s katerimi je imela stik.<br />

Ker zaposlitev na črno ne zagotavlja<br />

pravic delavcev, si Koman take stvari<br />

lahko privošči, delavec pa je v položaju,<br />

v katerem krivice ne more prijaviti<br />

zaradi lastnega prestopka kot ilegalno<br />

zaposlenega. Sogovornica je bila zato o<br />

svoji <strong>iz</strong>kušnji pripravljena spregovoriti z<br />

nami, da bi resnica lahko prišla na dan.<br />

GLASEN NA SPLETU<br />

Resnico smo iskali tudi pri Alenu Komanu.<br />

Poslali smo mu dve elektronski sporočili,<br />

v katerih smo mu zastavili vprašanja<br />

o njegovem zaposlovanju in odnosu do<br />

delavcev, da informacije preverimo še pri<br />

njem. Odgovorov in pojasnil na naš elektronski<br />

naslov nismo prejeli, je pa naša<br />

vprašanja javno objavil na družabnih<br />

omrežjih. Tam je sporočil, da se nas te zadeve<br />

ne tičejo, očitno pa se je žal opredelil<br />

tudi kot sovražnik našega medija. Upamo,<br />

da tega ni mislil dobesedno. V vsakem<br />

primeru pa toliko z njegove strani.


ANKETA<br />

34<br />

Komentar<br />

<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

Najuspešnejši politiki februarja:<br />

Logar nedotakljiv,<br />

Janša dela po priročniku levice<br />

ROK ČAKŠ<br />

Anže Logar (46), trenutno zgolj poslanec največje opozicijske stranke,<br />

se je usidral na vrh lestvic priljubljenosti politikov, ki jih objavljajo največja<br />

telev<strong>iz</strong>ija in dnevni časopisi. Kar petič v zadnjih sedmih mesecih<br />

pa so ga za najuspešnejšega politika meseca ocenili tudi poznavalci politike,<br />

sodelujoči v našem projektu ocenjevanja uspešnosti delovanja politikov.<br />

Nič novega na vrhu torej, zato<br />

pa je nekoliko več novega<br />

pod njim. Med deseterico<br />

najuspešnejših v februarju<br />

sta se prebila Damir Črnčec (49) in Boštjan<br />

Poklukar (52) kot edina predstavnika<br />

vladajoče koalicije. No, spodaj,<br />

med deset najmanj uspešnimi, jih je<br />

še mnogo <strong>iz</strong> te družbe, na čelu z njunima<br />

formalnima šefoma, Marjanom<br />

Šarcem (45) in Robertom Golobom (56).<br />

Golobova vlada je s strani sodelujočih<br />

poznavalcev za svoje delo že drugi mesec<br />

zapored dobila nižjo oceno od dve.<br />

RAST ANŽETA LOGARJA<br />

Čeprav ga ni na <strong>iz</strong>postavljeni funkciji (ali<br />

pa prav zato), se Anže Logar ta trenutek<br />

na vrhu raznih političnih lestvic zdi nezamenljiv.<br />

Tako kot prednost veča v javnomnenjskih<br />

anketah, jo tudi v povprečni<br />

oceni uspešnosti delovanja na naši<br />

lestvici. Njegova krotka in pasivna drža<br />

očitno še vedno prepriča tako ljudstvo<br />

kot politične analitike. Drugi je že drugič<br />

zapored njegov strankarski šef, Janez<br />

Janša (64). »Predvsem zaradi strategije,<br />

ki jo pelje zadnje tedne,« je svojo visoko<br />

oceno Janši pojasnil Bojan Požar. Uspešnost<br />

Janševe strategije se po Požarjevo<br />

kaže v združevanju strank na desni sredini,<br />

kohabitaciji z Anžetom Logarjem<br />

in sofisticirano podporo nastajajoči novi<br />

civilni družbi na desni sredini, pri čemer<br />

misli predvsem na Glas upokojencev.<br />

»Lahko bi rekli, da Janša dela po<br />

›priročniku levice‹, zato je na levi strani<br />

vidna panika. Neverjetno, kako hitro je<br />

začel padati efekt Golob, padec bo očitno<br />

zelo strm, in kako hitro je začel <strong>iz</strong>ginjati<br />

sindrom antijanša,« še dodaja Bojan<br />

Požar. S priključitvijo SDS-u si je Franc<br />

Kangler (57) zagotovil politično preživetje<br />

in nemara celo mesto evropskega<br />

poslanca. Zato ne čudi, da so mu sodelujoči<br />

poznavalci politike podelili povsem<br />

enako povprečno oceno uspešnosti kot<br />

Janši. Že četrti pa je Damir Črnčec, ki je,<br />

ob Šarcu, na mesto ministra za notranje<br />

zadeve uspel inštalirati še enega svojega<br />

človeka, Boštjana Poklukarja. Funkcija<br />

<strong>iz</strong>ven njegovega realnega dometa je<br />

slednjega uvrstila na osmo mesto najuspešnejših<br />

politikov februarja.<br />

Vmes je še šopek NSi: Cigler Kralj (44),<br />

Tonin (39) in Vrtovec (37), na repu deseterice<br />

pa Jelka Godec (53) in ljubljanski<br />

šerif Janković (70), ki se z buldožersko<br />

graditvijo kanal<strong>iz</strong>acije čez ljubljansko<br />

pitno vodo ter nagrajevanjem neuspešne<br />

direktorice tamkajšnjega zdravstvenega<br />

doma vsej Sloveniji smeji v brk.<br />

NEUSPEŠNOST MINISTROV<br />

Golobova vladna ekipa naših analitikov<br />

očitno ne prepriča. Zasedajo namreč<br />

praktično vsa mesta med najslabše ocenjenimi<br />

politiki, pri čemer so se karte februarja<br />

zgolj nekoliko premešale. Zadnje<br />

mesece namreč med deseterico najmanj<br />

uspešnih srečujemo bolj ali manj iste ob-<br />

Najbolj uspešni politiki - februar 2023<br />

Anže Logar<br />

Janez Janša<br />

Franc Kangler<br />

Damir Črnčec<br />

Janez Cigler Kralj<br />

Matej Tonin<br />

Jernej Vrtovec<br />

Boštjan Poklukar<br />

Jelka Godec<br />

Zoran Janković<br />

2,70<br />

2,90<br />

3,20<br />

3,11<br />

3,10<br />

3,10<br />

3,10<br />

3,40<br />

3,40<br />

4,00


<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

ANKETA<br />

Komentar<br />

35<br />

4,50<br />

4,00<br />

3,50<br />

3,00<br />

2,50<br />

2,00<br />

1,50<br />

1,00<br />

0,50<br />

0,00<br />

Janševa vlada<br />

3,92<br />

mar. '22<br />

Mesečna ocena uspešnosti delovanja vlade<br />

s strani političnih analitikov (2022, 2023)<br />

3,27 3,33<br />

apr. '22<br />

maj. '22<br />

2,25 2,25<br />

jun. '22<br />

Golobova vlada<br />

jul. in avg. '22<br />

raze. Prvi med njimi, tokrat po januarju<br />

znova na čelu najmanj uspešnih, je minister<br />

za zdravje Danijel Bešič Loredan (49).<br />

Pri njem je opaziti diskrepanco med oceno<br />

ljudstva v javnomnenjskih anketah<br />

ter strokovnim očesom analitikov. Ljudje<br />

Loredana še vedno uvrščajo med najbolje<br />

ocenjene politike, poznavalci pa so ga na<br />

zadnje mesto potisnili s povprečjem 1,7.<br />

2,00<br />

sep. '22<br />

2,67<br />

okt. '22<br />

2,55<br />

nov. '22<br />

2,00<br />

dec. '22<br />

1,82 1,90<br />

jan. '23<br />

feb. '23<br />

Druga najslabše ocenjena je Tanja Fajon<br />

(51), sledijo pa že premier Golob, predsednica<br />

državnega zbora Klakočar Zupančičeva<br />

(45) in ministrica za javno upravo<br />

Sanja Ajanović Hovnik (45).<br />

Med deseterico najmanj uspešnih je<br />

še pet ministrov aktualne vlade, Simon<br />

Maljevac (42) za solidarno prihodnost,<br />

Klemen Boštjančič (50) za finance, Asta<br />

Najmanj uspešni politiki - februar 2023<br />

Danijel Bešič Loredan<br />

Tanja Fajon<br />

Urška Klakočar Zupančič<br />

1,70<br />

1,80<br />

2,00<br />

Sodelujoči poznavalci politike so<br />

Luka Lisjak Gabrijelčič (42), dr. Miro<br />

Haček (48), Marko Pavlišič (50), dr.<br />

Matevž Tomšič (54), Igor Vovk (43),<br />

dr. Žiga Turk (61), dr. Matej Lahovnik<br />

(51), Sašo Ornik, Bojan Požar (65)<br />

in Rok Čakš (43).<br />

Vrečko (38) za kulturo, Luka Mesec (35)<br />

za delo in Marjan Šarec (45) za obrambo.<br />

DELO VLADE<br />

Prejšnji mesec so sodelujoči analitiki delo<br />

vlade prvič ocenili s povprečjem, nižjim<br />

od dvojke. Tokrat je nekaj stotink višje, a<br />

še vedno pod mejo šolske pozitivne ocene.<br />

»Vlada je v februarja 2023 zabeležila najnižjo<br />

podporo od aprilskih volitev, enako<br />

velja tudi za hegemonsko stranko, ki je le<br />

še nekaj odstotkov pred prvo zasledovalko,«<br />

enega od razlogov za slabo oceno dela<br />

vlade navaja politolog dr. Miro Haček. Dr.<br />

Žiga Turk medtem opozarja, da bo kmalu<br />

eno leto od volitev in da razen telefonske<br />

številke za informacije v zdravstvu večjih<br />

rezultatov ni. »Kar je glede na napovedovano<br />

smer celo dobro,« dodaja.<br />

Bojan Požar pravi, da vlada postaja<br />

čudna zgodba: »Imajo praktično največjo<br />

parlamentarno večino v zgodovini<br />

samostojne Slovenije, po desetih mesecih<br />

vladanja pa ni na vidiku še nobene<br />

sistemske reforme, zgolj obljube, neuresničljive,<br />

celo b<strong>iz</strong>arne, kot je 600 evrov<br />

na sodnika ali tožilca. Namesto reform<br />

vladni politiki forsirajo ideološke spopade<br />

in povzročajo razkole.« Ko pridejo<br />

ljudje – upravičeno – na ulico, nadaljuje<br />

Požar, pa jih vladni mediji zmerjajo za<br />

janšiste: »Zato je že zdaj jasno, da so besede<br />

o sproščenosti in spoštljivem dialogu<br />

ena od največjih predvolilnih prevar<br />

strank sedanje vladne koalicije.« <br />

Sanja Ajanović Hovnik<br />

Robert Golob<br />

Simon Maljevac<br />

Klemen Boštjančič<br />

Marjan Šarec<br />

Luka Mesec<br />

Asta Vrečko<br />

2,00<br />

2,00<br />

2,10<br />

2,20<br />

2,30<br />

2,30<br />

2,30<br />

(Ne)uspešnost delovanja politikov<br />

so sodelujoči ocenjevali na<br />

petstopenjski lestvici (1 – zelo neuspešen,<br />

2 – bolj neuspešen, 3 – niti<br />

uspešen niti neuspešen, 4 – bolj uspešen,<br />

5 – zelo uspešen).<br />

Med sedem najuspešnejših so se<br />

uvrstili politiki z najvišjimi povprečnimi<br />

ocenami, med deset najmanj<br />

uspešnih pa tisti z najnižjimi povprečnimi<br />

ocenami. Sodelujoči so sicer<br />

tokrat ocenjevali 35 bolj <strong>iz</strong>postavljenih<br />

politikov v polletnem obdobju.


AKTUALNO<br />

<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

36 Komentar<br />

Janez Janša bi moral<br />

poslušati Vinka Gorenaka<br />

ROK ČAKŠ<br />

Daleč od oči, daleč od srca, pravi star slovenski pregovor, uporaben<br />

tako za opis osebnih kot političnih razmerij. Z njim bi lahko recimo<br />

pojasnili padec priljubljenosti Roberta Goloba (56) in njegove vlade,<br />

ki je prvič po devetih mesecih pod petdesetimi odstotki. S časovno<br />

in prostorsko distanco se hladijo čustva (pozitivna in negativna)<br />

in presojanje nad »emocio« prevzema »racio«.<br />

Prevedeno v domačo politično<br />

realnost: dlje, kot smo od volitev,<br />

bolj čustveni »antijanša«<br />

naboj popušča in ljudem se<br />

vzpostavlja realnejša slika tega, kar<br />

so <strong>iz</strong>volili – še en na zunaj bleščeč,<br />

navznoter pa prazen PR-ovski produkt,<br />

ki jim z <strong>iz</strong>jemno lahkoto prodaja besede<br />

in obljube, mnogo težje pa jih <strong>iz</strong>polnjuje,<br />

ali pa jih sploh ne, če bi sklepali<br />

po prazni malhi narejenega v slabem<br />

letu na oblasti, ki zdaj živcira tudi že<br />

najbolj goreče Golobove podpornike.<br />

Zatišje po političnih viharjih vedno<br />

znova naplavi naslednjo ugotovitev.<br />

Referenčna točka vseh levih vlad zadnjega<br />

desetletja ni skupen program,<br />

kaj šele ideal skupnega dobrega. Celo<br />

ideologija zgolj in samo do neke mere.<br />

Vezno tkivo, ki stotere motive levih interesnih<br />

skupin običajno, predvsem pa<br />

takrat, ko je najbolj potrebno, poveže v<br />

razmeroma kompaktno celoto, je sovraštvo<br />

do Janeza Janše (64). Da so ga,<br />

delno tudi s pomočjo Janše samega, uspeli<br />

nadgraditi v sprožilec emotivnega<br />

Referenčna točka vseh<br />

levih vlad zadnjega<br />

desetletja ni skupen<br />

program, kaj šele ideal<br />

skupnega dobrega.<br />

Vezno tkivo je sovraštvo<br />

do Janeza Janše.<br />

odločanja večine slovenskih volivcev,<br />

je največji uspeh politične levice v zadnjem<br />

desetletju, ki jo vedno znova vrača<br />

na oblast.<br />

Težave za levico se pojavijo šele,<br />

ko učinek sprožilca pojenja, kar se na<br />

domači politični sceni dogaja ravno ta<br />

čas. Janša je pozornost nase usmeril še<br />

s šopkom referendumov nekaj mesecev<br />

po volitvah, in jih seveda gladko <strong>iz</strong>gubil,<br />

od takrat pa se je umaknil v pasivo<br />

držo in oder prepustil zmagovalcem.<br />

Še enkrat več se <strong>iz</strong>kazuje, da ti, ko ob<br />

njih ni glavnega negativca, sploh ne<br />

vedo, kako se pred ljudstvom vesti. Fokus<br />

se osredotoči nanje in v ospredje<br />

stopijo vse njihove šibkosti: od kričeče<br />

demagoškosti kot refleksa vsebinske<br />

praznosti do vse bolj očitnih posledic<br />

neobvladovanja politične obrti, kot je<br />

nezmožnost reagiranja na sesuvajočo<br />

se situacijo v zdravstvu, sprožitev serije<br />

protestnih shodov zaradi nepremišljenih<br />

in neuresničljivih obljub ter nezadostnega<br />

odziva na draginjsko kr<strong>iz</strong>o.<br />

SAVA NE NOSI TRUPEL<br />

Političen moment je z vidika dobrega<br />

za konkurenčno, desnosredinsko opcijo<br />

v intervjuju za Domovino najbolje<br />

povzel starosta slovenske politike in<br />

stranke SDS, dr. Vinko Gorenak (67).<br />

Dejal je, da jim na desni preostane<br />

samo, »da se usedemo na breg Save in<br />

počakamo, da mimo priplavajo politična<br />

trupla«. Naj se sliši skorajda preveč<br />

banalno, da bi bilo tudi učinkovito,<br />

ravno ta pasivna drža do levih na oblasti<br />

je recept za dolgoročen uspeh desne<br />

sredine. Ugled, predvsem pa podpora<br />

levim vladam ne<strong>iz</strong>prosno trpi, kadar<br />

je pogled volivcev nanje neposreden<br />

in ni preusmerjen skozi pr<strong>iz</strong>mo vmes<br />

potisnjenega faktorja »antijanša«. Povedano<br />

drugače: bolj kot Janša miruje<br />

in se drži v ozadju, bolj trpijo njegovi<br />

sds.si


<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

AKTUALNO<br />

Komentar<br />

37<br />

konkurenti na oblasti. Namesto z njim<br />

so se namreč prisiljeni ukvarjati sami<br />

s seboj, z lastnimi odnosi, ki jih krhajo<br />

partikularne ambicije in interesi. Brez<br />

Janše delujejo zmedeno, <strong>iz</strong>gubljeno,<br />

intrigantsko, predvsem pa do ljudstva<br />

vzvišeno in ignorantsko.<br />

Prav zato je Janševa napoved interpelacije<br />

vlade ta trenutek politična<br />

napaka za ambicijo krepitve desnosredinskega<br />

bloka oziroma ustvarjanja<br />

prostora, ki bi v kasnejših fazah do<br />

volitev omogočal širitev dosega desne<br />

sredine in jo potencialno pripeljal na<br />

oblast. Morda ni napaka za njegovo<br />

stranko oziroma predvsem zanj samega,<br />

saj je v tem smislu zgolj poteza<br />

več za krepitev okopov, na katerih se<br />

SDS utrjuje že desetletja. Janša s tem<br />

pozornost od nesposobnosti onih na<br />

oblasti ponovno preusmerja nase, kali<br />

bistrino neposrednega pogleda volivcev<br />

na Goloba in mu daje priložnost,<br />

da svojo »razštelano« koalicijo ponovno<br />

poenoti na referenčni točki sentimenta<br />

»antijanša«.<br />

Premierju bo zagovor vlade v parlamentu<br />

torej prišel dvakratno prav, obenem<br />

pa bo pridobil še nekaj časa in miru<br />

za <strong>iz</strong>peljavo svojih resničnih ambicij,<br />

zaradi katerih je v politiko sploh vstopil.<br />

Te imajo malo skupnega s temami,<br />

ki se večinoma vrtijo v medijih, temveč<br />

so mnogo bolj povezane s »kšeftanjem«<br />

v energetiki, kot bi si povprečen državljan<br />

sploh lahko mislil.<br />

INTERPELACIJA VLADE<br />

In Janez Janša? Mar bi tako <strong>iz</strong>kušen<br />

strateg res po naključju počel takšne,<br />

Bolj kot Janša<br />

miruje in se drži<br />

v ozadju, bolj trpijo<br />

njegovi konkurenti<br />

na oblasti: namesto<br />

z njim so se namreč<br />

prisiljeni ukvarjati<br />

sami s seboj.<br />

na videz začetniške napake? Seveda ne.<br />

Janša trenutno tepta teren na lastnem<br />

dvorišču, na katerem v času, ki je na<br />

voljo do naslednjih volitev, skušajo<br />

vzkliti pobude za prestrukturiranje<br />

desnosredinskega pola. Nove generacije<br />

pomladnih politikov imajo namreč<br />

dovolj neprestanega <strong>iz</strong>gubljanja<br />

in samozadovoljstva s kurjenjem čustev<br />

tiste tretjine volilnega telesa, ki se<br />

prepoznava kot nemočna žrtev velike<br />

komunistične zarote. Janševa interpelacija<br />

vlade tako v resnici ni uperjena<br />

proti Golobu in njegovim, temveč gre<br />

za striženje peruti tistim, ki za njegov<br />

okus na desni kažejo prevelike ambicije,<br />

da stvari spremenijo oz. jih zastavijo<br />

drugače, kot to že desetletja počne<br />

sam. Pri tem še zdaleč ne gre samo za<br />

fante <strong>iz</strong> Nove Slovenije.<br />

Če bi desni sredini brezpogojno in<br />

nesebično želel dobro, bi Janša prisluhnil<br />

modrosti svojega diamantnega<br />

nagrajenca, dr. Vinka Gorenaka. Če pa<br />

dobro za desno sredino v njegovem političnem<br />

umu nujno najprej vključuje<br />

dobro zanj samega, interpelacije vlade<br />

ta trenutek dobi svoj smisel. <br />

SDS JE VLOŽILA<br />

INTERPELACIJO<br />

PROTI VLADI<br />

Stranka SDS je vložila interpelacijo<br />

zoper celotno vladno ekipo<br />

Roberta Goloba. Povod zanjo je<br />

bila ukinitev samostojnega Muzeja<br />

slovenske osamosvojitve,<br />

ukinitev vladnega urada za demografijo<br />

ter druga ravnanja, ki<br />

so v nasprotju z določili slovenske<br />

ustave.<br />

SDS je tako uresničila napovedi<br />

in v državni zbor s podpisi<br />

vseh svojih 27 poslancev vložila<br />

interpelacijo. Poteza največje<br />

opozicijske stranke je pričakovana,<br />

a bo na politični sceni verjetno<br />

minila brez resnih posledic.<br />

Interpelacija vlade namreč vključuje<br />

zgolj razpravo v parlamentarni<br />

dvorani, brez sklepov.<br />

CELOTEN ČLANEK SI<br />

PREBERITE NA SPLETU


DRUŽBA<br />

<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

38 Komentar<br />

Molitev rožnega venca<br />

na zagrebškem Jelačićplacu<br />

je trn v peti Inštitutu 8. marec<br />

URBAN ŠIFRAR<br />

Na Hrvaškem je že več mesecev zapored vsaj vsako prvo soboto<br />

v mesecu ena od osrednjih medijskih tem – molitev. Novica o skupini<br />

mož, ki klečijo sredi glavnega zagrebškega trga in molijo rožni venec,<br />

je razburkala javnost, privabila protestnike, ki se jim je pridružil tudi<br />

evropski poslanec, opazili pa so jih celo v slovenskem Inštitutu<br />

8. marec, ki ga vodi Nika Kovač (30).<br />

znova klečijo na<br />

trgih hrvaških mest,«<br />

poročajo osrednji mediji<br />

naše južne sosede. »Molivci<br />

In res: že več prvih sobot (to so dnevi, ki<br />

so v Katoliški cerkvi posebej posvečeni<br />

Brezmadežni) zapored bratstvo Vitezi<br />

brezmadežnega Srca Marijinega organ<strong>iz</strong>ira<br />

moško molitev rožnega venca na zagrebškem<br />

Trgu bana Jelačića, pobudi pa<br />

se pridružuje tudi vse več drugih mest.<br />

Nazadnje so molili še v Karlovcu, Osijeku,<br />

Slavonskem Brodu, Splitu, Šibeniku,<br />

Trogirju, Vinkovcih in Virovitici.<br />

SEDEM NAMENOV<br />

Kot pišejo na portalu Muževni budite!<br />

(Bodite moški!), molijo v sedem namenov:<br />

za domovino, mir in spreobrnjenje<br />

hrvaškega naroda, moške – da<br />

postanejo duhovne avtoritete v zakonu,<br />

ki <strong>bodo</strong> hrabro pričevale in prenašale<br />

katoliško vero, življenje v predzakonski<br />

čistosti, čistost v oblačenju in<br />

vedenju ter obuditev katoliških porok,<br />

konec splava in odprtost poročenih<br />

parov za življenje, avtentične in brezkompromisne<br />

pastirje Cerkve in nove<br />

duhovne poklice, duše v vicah in po<br />

osebnih namenih.<br />

Na začetku so za kraj molitve<br />

<strong>iz</strong>brali prostor pred zagrebško katedralo,<br />

a ko ta zaradi prenove ni bil<br />

več dostopen, so se preselili na glavni<br />

trg. Izbrali so ga, ker predstavlja vse<br />

Hrvate in ga želijo z molitvijo posvetiti,<br />

prek njega pa posvetiti tudi vso<br />

Hrvaško. Zakaj pa molijo zunaj, ko<br />

pa je Jezus naročil, naj to počnemo v<br />

svoji sobi, za zaprtimi vrati? »Ta citat<br />

je vzet <strong>iz</strong> konteksta, ki, ko se vzame<br />

v obzir kontekst, jasno nakazuje, da<br />

je Jezus v resnici pokazal, kako naj bi<br />

Posnetek zaslona<br />

<strong>iz</strong>gledala osebna molitev, ki je temelj<br />

in pogoj za javno molitev, kakršna je<br />

naša. Biblija jasno kaže, kako je javna<br />

molitev, ki je pravzaprav pričevanje<br />

vere, zelo zaželena: ›Vsekakor hočem,<br />

naj možje povsod molijo in vzdigujejo<br />

svete roke brez jeze in razpravljanja.‹<br />

(1 Tim 2,8),« odgovarjajo molivci.<br />

PROTESTI<br />

Več kot tristo moških, ki v urejenih<br />

vrstah klečijo sredi trga z rožnimi venci<br />

v rokah z banderami Brezmadežne<br />

in hrvaškimi zastavami ob sebi, pa je<br />

na družabnih omrežjih vzbudilo celo<br />

Zakaj molijo zunaj,<br />

ko pa je Jezus naročil,<br />

naj to počnemo v svoji<br />

sobi, za zaprtimi vrati?


<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

DRUŽBA<br />

Komentar<br />

39<br />

Posnetek zaslona<br />

Molitev pred katedralo<br />

v Dioklecijanovi palači v Splitu.<br />

Nekateri jim očitajo, da delajo<br />

senzacijo. Če bi hoteli pozornost,<br />

bi molili v času največje<br />

gneče, ne pa v soboto zjutraj,<br />

ko na trgu ni nikogar.<br />

poplavo sovražnih komentarjev, češ da<br />

gre za sovraštvo do žensk, poskus vračanja<br />

preživelih srednjeveških pogledov<br />

itd. Komentarji so se kmalu material<strong>iz</strong>irali<br />

v obliki protestov na pobudo<br />

levih nevladnih organ<strong>iz</strong>acij. Predstavnica<br />

ene od njih je dejala: »Stvar je v<br />

tem, da ne more biti svobode govora<br />

za tiste, ki zagovarjajo krčenje pravic<br />

žensk in povratek patriarhata. Ne more<br />

biti tolerance za netolerantne. Lahko<br />

se nam zgodi poljski scenarij, ki ga ti<br />

ljudje zagovarjajo.« Med protestniki je<br />

bil tudi hrvaški poslanec v evropskem<br />

parlamentu: »Moramo se boriti proti<br />

tej nazadnjaški politiki, ki skozi mala<br />

vrata prihaja v hrvaški ›mainstream‹.<br />

Marginalci poskušaj zelo perfidno, preko<br />

molitve in vere priti do tistih stvari,<br />

za katere smo mislili, da smo jih pustili<br />

v srednjem veku. Vstopili smo v schengen<br />

in EU, a za nekatere ljudi še vedno<br />

velja: ›Odšli so z Balkana, a Balkan <strong>iz</strong><br />

njih nikoli, meni‹«.<br />

Med kolumnisti v osrednjih medijih<br />

pa je mogoče prebrati tudi drugačna<br />

mnenja. Darko Pavičić za Večernji list<br />

piše, da je nerazumljivo, kako lahko<br />

molitev nekaterih postane poligon za<br />

<strong>iz</strong>kušnje drugih in kako se sploh lahko<br />

molitev označuje za protest, proti kateremu<br />

naj bi bil potreben protiprotest.<br />

Dodaja, da je nevarno, da se bo prva<br />

sobota v mesecu na Trgu bana Jelačića<br />

spremenila v kraj, na katerem <strong>bodo</strong><br />

»vse tiste subkulturne in politično ambiciozne<br />

druščine, ki s celotno zgodbo<br />

nimajo nič, <strong>iz</strong>ražale svoje frustracije«.<br />

Na svojem blogu molivci naslavljajo še<br />

druge klasične očitke. Zakaj tako pogoste<br />

pripravljate molitve, ki privlačijo<br />

pozornost? Ne želijo si je, senzacijo<br />

ustvarjajo mediji. Če bi hoteli pozornost,<br />

bi molili v času največje gneče,<br />

ne pa v soboto zjutraj, ko ni na trgu<br />

nikogar. Zakaj »napadajo ženske«? Te<br />

v njihovih namenih sploh niso <strong>iz</strong>recno<br />

navedene. Molijo predvsem za to,<br />

da bi bili boljši moški, možje in očetje:<br />

»Ne vemo, kaj bi tu lahko bilo slabo in<br />

usmerjeno proti ženskam«.<br />

Konec koncev pa, kot pravijo, molijo<br />

za priprošnjo Device Marije. »Nobenega<br />

smisla nima reči, da smo proti<br />

ženskam, molimo pa k ženski vseh<br />

žensk, da bi bili boljši v vseh pogledih.«<br />

Zakaj želijo biti avtoritete v zakonu?<br />

Tudi to ne drži – pravijo le, da želijo<br />

biti duhovne avtoritete, kar pomeni,<br />

da želijo voditi družino v katoliški<br />

veri, spodbujati njene člane k molitvi,<br />

zakramentom itd. »Mediji namenoma<br />

<strong>iz</strong>trgajo duhovno dimenzijo namena <strong>iz</strong><br />

konteksta, ki ga tako ali tako ne razumejo,<br />

da bi nas, pobudnike, prikazali<br />

kot družinske tirane in despote.«


SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

40<br />

Kolumna<br />

<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

Kje <strong>bodo</strong> Golobovi vzeli,<br />

da <strong>bodo</strong> dali upokojencem:<br />

Vreča, ki jo praznijo, ni brez dna<br />

MILENA<br />

MIKLAVČIČ<br />

V zadnjih 100 letih se je slovenska družba zelo spremenila. Ker nisem več<br />

med najmlajšimi, sem poznala še tiste, ki so starost dočakali brez prave<br />

pokojnine, v zadnjih letih življenja so dobivali le miloščino, imenovano<br />

starostna oziroma kmečka pokojnina. Še od tistega »nič«, ki jim ga je<br />

prinesel poštar, so dajali na stran vsaj dinar ali dva. Za pogreb, so rekli.<br />

Največja sramota je bila, če bi<br />

jih morali pokopati na občinske<br />

stroške. Spominjam se<br />

Janeza, dobival je 27 dinarjev.<br />

Ko sva se srečala, se je na široko zasmejal<br />

s svojimi škrbastimi usti. »Tri leta že<br />

šparam za nova očala, ta mesec jih bom<br />

pa lahko kupil!« je dejal zadovoljno.<br />

V petdesetih letih prejšnjega stoletja<br />

se je zaposlila generacija mojih<br />

staršev. Ni jim bilo z rožicami postlano.<br />

Poleg rednega šihta so delali še udarniške.<br />

V potu svojega obraza so gradili tovarniške<br />

hale, kopali jarke za vodovod,<br />

kanal<strong>iz</strong>acijo, elektriko. V Žireh, kjer je<br />

bila večina zaposlena v Alpini, je bil<br />

zaslužek boren. Spominjam se pogovorov,<br />

ki sem jih poslušala še kot otrok:<br />

»Cel mesec garamo, delamo nadure, pa<br />

dobimo miloščino! Kaj šele bo, ko se<br />

upokojimo!« A so se ljudje znašli. Večina<br />

med njimi je imela vsaj dva poklica:<br />

Dopoldne so bili čevljarji, popoldan<br />

pa zidarji, tesarji, keramičarji, električarji.<br />

Ni jih bilo malo, ki so imeli še<br />

kmetije. Pa je nekako šlo. Upokojili so<br />

se tam okoli petdesetega leta. Če so do<br />

upokojitve zidarili le v prostem času, so<br />

po njej, zaradi nuje, od jutra do večera.<br />

Ker so bili rojeni garači, so stisnili zobe,<br />

zamahnili z roko in rekli – bo že kako.<br />

Štipendirali so otroke, ker so želeli, da<br />

bo njihov kos kruha slajši in mehkejši.<br />

Poleti so si, kljub varčevanju, ki so ga<br />

imeli že v genih, privoščili vsaj kak teden<br />

na morju.<br />

MOJA GENERACIJA<br />

Moji generaciji, njihovim potomcem, je<br />

bilo z nečloveškim šparanjem in trganjem<br />

od ust pr<strong>iz</strong>anešeno. Dobršen del<br />

sošolcev in sošolk se je sicer zaposlil takoj<br />

po osemletki, s pomočjo kreditov so<br />

si lahko hitro privoščili kakšnega fička,<br />

tudi hiše so imeli do dvajsetega leta že<br />

skoraj pod streho! Življenje je bilo tudi<br />

za nas, ki smo šli v Ljubljano v šole, že<br />

bolj na »<strong>iz</strong>i«. Da bi kdo razmišljal o upokojitvi?<br />

Menda ja ne!<br />

Strah pred revščino, ki so ga imeli<br />

v sebi starejši, se je ob standardu, ki je<br />

bil v primerjavi z »nekoč« kar cvetoč,<br />

razblinil. Če smo že šparali, smo za avtom<br />

za počitnice, za nov telev<strong>iz</strong>or, za<br />

malenkosti, ki človeku polepšajo vsak<br />

dan. Misel, da bi dajala na stran za pogreb<br />

kot moje tete, se mi je zdela absurdna,<br />

če že ne smešna. Potem je prišla<br />

težko pričakovana upokojitev. Boleče<br />

me je streznil že <strong>iz</strong>račun pokojnine. Bil<br />

je skoraj pol manjši od plače, saj je bila<br />

ta zaradi malice, potnih stroškov in nekaterih<br />

dodatkov videti kar solidna. Ko<br />

je čez kakšno leto prvič prejel upokojensko<br />

m<strong>iz</strong>erijo še Najdražji, sva se šele<br />

začela zavedati, kako srečna sva bila<br />

zaradi odločitve, da si hišo in stroške<br />

deliva s hčerkino in sinovo družino. Ne<br />

vem, kako bi bilo, če bi bila sama in prepuščena<br />

usodi na milost in nemilost.<br />

NEMOGOČE JE MOGOČE<br />

Veliko sem med ljudmi, takšno je moje<br />

življenjsko poslanstvo. Ko mi pripovedujejo,<br />

s koliko fičniki morajo preživeti,<br />

mi je tesno pri srcu. Zavedam se, da<br />

danes nihče ne more posnemati Jezusa<br />

ob Galilejskem jezeru, kjer je razdelil<br />

ribe in kruh med večtisočglavo množico.<br />

Gospodinjska logika mi pravi, da če<br />

skuham kosilo za pet ljudi, se jih s tem,<br />

kar je v loncih, ne more nasititi dvajset<br />

ali več. V torek je vlada zelo prefrigano,<br />

tik pred zdajci, sporočila, da smo<br />

upokojenci dobili za 5,2 odstotka višje<br />

pokojnine. Predsednik vlade dr. Robert<br />

Golob (56) pa je tudi obljubil, da se <strong>bodo</strong><br />

najnižje pokojnine do konca leta dvignile<br />

na 700 evrov. Pobudniku civilne<br />

iniciative Glas upokojencev Slovenije,<br />

Pavlu Ruparju (62), je že prvič uspelo<br />

nemogoče: Upokojencev in somišljenikov<br />

je bilo na protestu več, kot so se na-<br />

SHUTTERSTOCK


<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

Kolumna<br />

41<br />

dejali največji optimisti. Mene pa vseeno mičkeno<br />

skrbi. Nisem takšen optimist, kot je on. Sprašujem<br />

se, komu in kje bo država vzela, da bo lahko ustregla<br />

upokojenskim zahtevam. Namreč: Ko so zvišali<br />

plače varuškam v vrtcih, so se avtomatično povišale<br />

cene za vrtčevsko varstvo.<br />

Seveda, marsikaj bi se dalo doseči, če bi najprej<br />

očistili upokojensko blagajno vseh priseskov, ki v<br />

njej nimajo kaj iskati. Če bi državni proračun oklestili<br />

bolj ali manj skrivnostnih NVO-jev, ki letno kasirajo<br />

stotisoče evrov, pa živ Bog ne ve, zakaj. Če bi<br />

se državljani uprli anomalijam, kot je bila, denimo,<br />

500-milijonska dokapital<strong>iz</strong>acija v HSE, da so si lahko<br />

potem njihovi subjekti delili milijonske nagrade<br />

za »uspešnost«. Nič ne bi bilo narobe, če bi dodobra<br />

prerešetali socialne transferje, ki jih tisti, ki so<br />

na njih doktorirali, <strong>iz</strong>koriščajo že leta in leta! Če bi<br />

javno upravo <strong>naredili</strong> vitko, ne pa, da se ta nenehno<br />

»debeli«, kot da bi še zmeraj živeli v času brez interneta,<br />

računalnikov in kalkulatorjev itd. itd. Itd.<br />

V resnici, če bi iskreno želeli, da bi bilo za tiste,<br />

ki najteže živijo, jutri kaj bolje, bi morali biti na<br />

ljubljanskih ulicah tudi delavci z n<strong>iz</strong>kimi prihodki<br />

in tudi tako imenovani »srednji razred«. Kajti tudi<br />

oni <strong>bodo</strong> že jutri imeli m<strong>iz</strong>erne pokojnine, od katerih<br />

ne <strong>bodo</strong> mogli ne živeti ne umreti. V takšni<br />

državi, kot jo trenutno imamo, ni obetov za svetlo<br />

prihodnost. Tudi zato, ker nisem »priplavala po<br />

župi«, me je strah ob misli, kje <strong>bodo</strong> Golobovi vzeli,<br />

da <strong>bodo</strong> dali nam – upokojencem. Vreča, ki jo sicer<br />

obilno praznijo, žal ni brez dna!<br />

<br />

Potem je prišla težko<br />

pričakovana upokojitev.<br />

Boleče me je streznil že<br />

<strong>iz</strong>račun pokojnine.<br />

Bil je skoraj pol manjši<br />

od plače, saj je bila ta<br />

zaradi malice, potnih<br />

stroškov in nekaterih<br />

dodatkov videti<br />

kar solidna.<br />

Komentarji bralcev<br />

Pri tej Golobovi vladi se nobeden ne vpraša kje so meje. Uradniki uživajo<br />

v brezdelju, ne črpa se evropskih sredstva, zakonodajna stran je popolnoma<br />

razjahana (kakšni kadri so pravniki je dokaz UKZ in seveda pingvinka<br />

ministrica za pravosodje.<br />

Boštjančič je samo registrator, registrska blagajna, kjer beleži <strong>iz</strong>pad.<br />

Dejstvo je, da vsak ne glede na stranko, pa če ima kanček soli vidi, da so<br />

sedaj ministri navadni roparji in bleferji.<br />

Mihec<br />

Najprej je treba prodati nepremičnine, ki so se gradile z denarjem<br />

“<strong>iz</strong>posojenim” od ZPIZ in nikoli vrnjenim. Dokumenti o ropanju pokojnineke<br />

blagajne verjetno še kje obstajajo, to bi lahko raziskala posebna<br />

parlamentarna komisija. Kar pa vsi vemo, so <strong>iz</strong> sredstev, ki so bila odtegnjena<br />

od plač za pokojninsko zavarovanje delavcev, torej sredstev za<br />

pokojnine, zagotovo gradili RTV, Cankarjev dom in Karavanški predor<br />

in Cankarjev dom. Torej Slovenija naj na dražbi proda karavanški predor<br />

najboljšemu ponudniku.<br />

Kozorog<br />

Žal so to vlado v veliki večini <strong>iz</strong>volili prav upokojenci. To se dogaja, ko<br />

spremljaš zavajanje režimskih medijev.<br />

Štajerska 2021<br />

Tako se bo gotovo vzelo mladim. Vlada je že predlagala zamrznitev napredovanj,<br />

kar pr<strong>iz</strong>adene predvsem mlade. Mladim se bo vzelo tudi tako, da<br />

<strong>bodo</strong> oni odplačevali kredite, ki jih sedaj najema država in seveda vedno<br />

več odvajali za naše pokojnine. In kaže, da jim bo država jemala še naprej<br />

in še več in nadaljeval se bo štrajk staršev, ki že 40 let ne rodijo dovolj<br />

otrok za obnavljanje prebivalstva, za polnjenje pokojninske blagajne. Ker<br />

se že dolgo časa jemlje mladim, pa je po ekonomski logiki, da se razvija<br />

tisto, v kar investiraš, mladih vedno manj. Ker je sedaj starih vedno več,<br />

pomeni, da se sorazmerno zelo veliko investira v stare. Zelo potrebne so<br />

demonstracije nezadovoljstva proti nesposobni in zmedeni vladi, a poleg<br />

zahtev po večjih pokojninah, bi morali postaviti tudi zahteve po višjih<br />

otroških dodatkih, štipendijah, podpori družinam, kmetijstvu …<br />

Celotna država, vlada in njeni prebivalci, bi morali porabiti manj, manj<br />

zapravljati za zadovoljevanje umetnih potreb, več denarja in energije pa<br />

dati za polno življenje. Sedaj jemo semenski krompir, nekateri pa bi radi<br />

pojedli tudi semensko pšenico. Po logiki: za nami potop.<br />

Jože Kurinčič<br />

Na stopnjo korupcije, ki je v nekem smislu splošna in stalna, vpliva vsakokratna<br />

vlada in njena nagnjenost k korupciji. Nekatere vlade so še bolj<br />

nagnjene k koruptnemu kot druge. Zdi se, da sodi Golobova vlada med<br />

tiste, ki so bolj nagnjene k korupciji.<br />

Volivci kaj prida ne <strong>iz</strong>vemo o koruptnih “podvigih” kandidatov na volitvah,<br />

po katerih bi lahko sklepali, kakšen bo njihov odnos do korupcije.<br />

Žal je domača korupcija bolj ali manj tabu tema, s katero se mediji zelo<br />

neradi ukvarjajo, če sploh. Slovenija ima eno specifiko in sicer, da je<br />

javnost razmeroma neobč utljiva na korupcijo, ker poteka med levico silovita<br />

kulturno-ideološka vojna, v kateri je najbolj pomembna pripadnost<br />

“pravi” politično-ideološki opciji, ne krumpiranost politikov. Če je “naš”,<br />

je njegova nagnjenost k korupciji bolj ali manj nepomembna. Za globoko<br />

državo, ki ima politične niti v svojih rokah in <strong>iz</strong> ozadja usmerja politike,<br />

njihova politično-ideološka pripadnost ni bistvena. Kar jo zanima, je<br />

pripravljenost za sodelovanje v koruptnih poslih. In kandidatov se ne<br />

manjka ne na levi ne na desni. Državo politiki pojmujejo kot volilni plen,<br />

ki ga pokasira zmagovita koalicija in tisti, ki so voljni sodelovati z globoko<br />

državo. Upokojenci žal niso med njimi, razen redkih <strong>iz</strong>jem, ki sodijo tudi<br />

sami v krog globoke države.<br />

Rasputin


DRUŽBA<br />

<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

42 Komentar<br />

Župnik kot ženitni posrednik<br />

ANDREJA<br />

BARAT<br />

»Samski ljudje so najbolj problematična bitja na svetu.<br />

Najhujša psihiatrična diagnoza ni psihotičnost, psihoza ali sh<strong>iz</strong>ofrenija,<br />

ampak samskost,« je provokativna misel dr. Andreja Perka (59),<br />

ki jo je obširneje razložil v pogovoru za portal Iskreni.net.<br />

Ne glede na to, ali damo dr. Perku<br />

prav ali ne, je samskost za<br />

večino ljudi status, ki ga želijo<br />

čim prej ali pa vsaj slej ko<br />

prej spremeniti. Da lahko pri tem pomaga<br />

tudi Božji služabnik, kaže zgled<br />

župnika Stefana Wissla <strong>iz</strong> škofije Regensburg<br />

v Nemčiji. Pri svojem delu je<br />

opažal, da se kljub številnim spletnim<br />

aplikacijam za zmenke število mladih,<br />

ki težko najdejo partnerja, povečuje. Ta<br />

trend je še posebej opažal med mladimi<br />

s krščanskimi vrednotami, zato je začel<br />

s projektom »Nisi več sam – partner<br />

za življenje«. Ugotovil je namreč, da<br />

čeprav obstajajo tudi krščanski portali<br />

in aplikacije za zmenke, to za mnoge ni<br />

rešitev. Ni namreč dovolj, da se ljudem<br />

samo predlaga partnerja, ampak je pomembno<br />

tudi, da se jih pri prvih korakih<br />

spoznavanja spremlja.<br />

ISKANJE PARTNERJA<br />

Župnik Stefan je v intervjuju za portal<br />

Katholisch.de dejal, da je pritisk<br />

na mlade danes zelo velik, k njemu je<br />

pripomogel še koronavirus z družbeni-<br />

SHUTTERSTOCK


<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023 DRUŽBA<br />

Komentar<br />

43<br />

mi posledicami. Druga težava so družabna<br />

omrežja, ki mladim posredujejo<br />

povsem zgrešeno sliko tako o zunanji<br />

podobi kot o partnerstvu. Veliko je tudi<br />

obremenjenosti s slabo samopodobo.<br />

Organ<strong>iz</strong>irani zmenki z ljudmi s podobnimi<br />

vrednotami naj bi mladim olajšali<br />

iskanje sorodne duše.<br />

Njegovo posredništvo poteka tako,<br />

da se zainteresirani prijavijo preko<br />

spleta in navedejo svoje podatke, ki jih<br />

na srečanju potrdijo z osebnim dokumentom.<br />

Župnik po svoji presoji <strong>iz</strong>bere<br />

pare in v restavraciji organ<strong>iz</strong>ira srečanje<br />

petih žensk in petih moških. Srečanje<br />

vsebuje nekaj vodenega pogovora<br />

in tematskih pogovorov, toda ključno<br />

je, da se mladi spoznajo v prijetnem in<br />

sproščenem vzdušju. Po želji si sami ali<br />

Organ<strong>iz</strong>acija<br />

zmenkov<br />

je namenjena<br />

le ljudem,<br />

ki iščejo<br />

resno zvezo.<br />

Ni nujno,<br />

da je človek<br />

aktivno veren,<br />

zahteva pa se<br />

krščanska<br />

vrednostna<br />

usmeritev.<br />

s posredovanjem <strong>iz</strong>menjajo kontakte.<br />

Izkušnje so namreč pokazale, da je za<br />

samske dobro, če na začetku v komunikaciji<br />

niso sami.<br />

KDO SE LAHKO PRIJAVI<br />

Organ<strong>iz</strong>acija zmenkov je namenjena le<br />

ljudem, ki iščejo resno zvezo. Ni nujno,<br />

da je človek aktivno veren, zahteva pa<br />

se krščanska vrednostna usmeritev. To<br />

ustvarja neko varnost in zaupanje med<br />

udeleženci. Pojav »ghosting«, ki se je v<br />

dobi spletnih zmenkov nadvse razširil<br />

in pomeni, da nekdo na neki točki<br />

odnosa <strong>iz</strong>gine s pr<strong>iz</strong>orišča brez pojasnila,<br />

je zelo redek. Župnik pravi, da se<br />

prijavljajo prijetni in simpatični ljudje,<br />

tako na zunaj kot od znotraj, in da ne<br />

more razumeti, zakaj imajo težave pri<br />

iskanju partnerja. Zaenkrat ponuja le<br />

organ<strong>iz</strong>acijo zmenkov v starostni skupini<br />

med 25 in 35 let. Pravi pa, da se<br />

mu oglašajo tudi starejši, ki bi si želeli<br />

takšne storitve.<br />

Zgodbica o župniku, ki organ<strong>iz</strong>ira<br />

zmenke za mlade <strong>iz</strong> svoje<br />

škofije morda zveni posrečeno in<br />

zabavno, toda v resnici ni. V ozadju<br />

je velik problem osamljenosti in<br />

nesocial<strong>iz</strong>iranosti mnogih mladih.<br />

Najti primernega partnerja in si<br />

z njim ustvariti dolgoročno osrečujoč<br />

odnos je eden od temeljnih<br />

ciljev človeka, vendar ni nujno<br />

preprost. Pravzaprav je za marsikaterega<br />

mladega – in tudi manj<br />

mladega – dejstvo, da mu to (še) ni<br />

uspelo, vir stiske in trpljenja.<br />

Župnik po svoji<br />

presoji <strong>iz</strong>bere pare<br />

in v restavraciji<br />

organ<strong>iz</strong>ira srečanje<br />

petih žensk<br />

in petih moških.<br />

Srečanje vsebuje<br />

nekaj vodenega<br />

pogovora in tematskih<br />

pogovorov,<br />

toda ključno je,<br />

da se mladi spoznajo<br />

v prijetnem in<br />

sproščenem vzdušju.<br />

POMOČ PRI ISKANJU<br />

Stefan Wissel, ki je po <strong>iz</strong>obrazbi tudi<br />

psiholog in pedagog, se seveda zaveda,<br />

da organ<strong>iz</strong>acija zmenkov ni nujno<br />

prvenstveno delo duhovnika, vendar<br />

ga je od nekdaj privlačilo delo z ljudmi.<br />

Pri tem je opazil, da je osamljenost<br />

mladih odraslih velika težava in da so<br />

nezadovoljni, ker si želijo najti pravega<br />

sopotnika. Začutil je, da jim s svojim<br />

občutkom za ljudi lahko pomaga, zato<br />

svoje delo s samskimi jemlje kot del<br />

svoje pastoralne službe. Za posredniško<br />

delo ima škofovo dovoljenje, za njegov<br />

»program« pa se že zanimajo tudi<br />

druge župnije v Nemčiji.<br />

Zaenkrat ni znano, da bi se tudi župniki<br />

pri nas ukvarjali s tovrstno dejavnostjo,<br />

imamo pa v Sloveniji katoliški<br />

spletni portal KatStik, ki ljudem pomaga<br />

pri iskanju partnerja, občasno tudi z<br />

organ<strong>iz</strong>acijo pohodov in romanj. <br />

Komentarji bralcev<br />

Zanimiva praksa vredna pozornosti<br />

in anal<strong>iz</strong>e.<br />

Stanko<br />

Odlična pobuda. Je pa treba povedati,<br />

da se je ogromno krščanskih zakonov<br />

sklenilo zaradi župnikov, ki so organ<strong>iz</strong>irali<br />

duhovne vaje. Vinko Kobal, Milan<br />

Knep in mnogi drugi so nas vzgajali, a<br />

tudi spoznavali. Koliko parov poznam,<br />

ki so se spoznali v Stržišču, na Dugem<br />

otoku, na Uskovnici... <strong>Ali</strong> na evropskih<br />

novoletnih srečanjih mladih.<br />

Danes je tega verjetno manj, ker je<br />

udeležba slabša, potrebe pa so še<br />

bistveno večje. Zato bi bilo na mestu,<br />

da RKC naredi kakšen nov in konkreten<br />

korak v tej smeri.<br />

Pelinko


DEMOKRACIJA<br />

44<br />

<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

Demokracija je težka, zato<br />

je vprašanje, ali si jo sploh zaslužimo<br />

TEO PETROVIČ<br />

PRESETNIK<br />

V sodobnem času na Zahodu demokracijo načeloma dojemamo zelo<br />

pozitivno ali pa imamo do nje vsaj prevelika pričakovanja – kot Američani<br />

na Bližnjem vzhodu, ki so očitno pričakovali, da <strong>bodo</strong> ljudje demokracijo<br />

pozdravili odprtih rok, proces demokrat<strong>iz</strong>acije pa bo prinesel strpno,<br />

sodobno in pluralno družbo. A to se ni zgodilo. Še huje, demokracija<br />

je v kr<strong>iz</strong>i v sami zibelki demokracije – Združenih državah Amerike.<br />

je najslabša<br />

oblika vladanja – razen<br />

vseh drugih, ki so bile<br />

»Demokracija<br />

pre<strong>iz</strong>kušene,« naj bi nekoč<br />

rekel Winston Churchill. Takšna<br />

ocena se zdi precej pravilna. Demokracija<br />

ni čarobna paličica, ki prinese vladavino<br />

prava, enakopravnost državljanov,<br />

strpno in pluralno družbo, učinkovite<br />

institucije ter na splošno privede do<br />

»pravilnih« družbenih odločitev.<br />

Po moji oceni je mnogo pomembnejše,<br />

da zagotavlja določeno družbeno<br />

stabilnost, upošteva različne poglede<br />

ter preprečuje koncentracijo moči pri<br />

določeni skupini ljudi oziroma osebi.<br />

Morda najpomembnejše pa je, da<br />

preprečuje (preveliko) zlorabo moči,<br />

saj morajo vladajoči vsake toliko časa<br />

dobiti potrditev ljudi, da lahko s svojim<br />

delom nadaljujejo, ali pa se morajo<br />

umakniti. Demokracija je težka. Potrebuje<br />

neprestano skrb in negovanje. Moramo<br />

se ji posvetiti, si zanjo vzeti čas.<br />

Če to ignoriramo, ovene kakor roža.<br />

VLADAVINA LJUDSTVA<br />

Ob vseh pomembnih sestavinah, kot<br />

sta delujoči pravni red ali delitev oblasti,<br />

je najpomembnejša sestavina demokracije<br />

tista, ki ji daje ime: »demos«<br />

– ljudstvo. V demokraciji – mogoče bolj<br />

kot v katerikoli drugi ureditvi –, država<br />

odraža svoje državljane.<br />

V demokraciji o vseh<br />

pomembnih stvareh odločamo<br />

državljani. Vsaj<br />

v teoriji. Ker je sodobna<br />

država kompleksna institucija,<br />

znotraj katere<br />

se odločitve nanašajo na<br />

kompleksne probleme z<br />

različnih področij, državljani<br />

svojo pravico odločanja<br />

prenesemo na svoje<br />

predstavnike – politike.<br />

Od vsakega državljana<br />

namreč ne moremo pri-<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Demokracija je težka.<br />

Potrebuje neprestano<br />

skrb in negovanje.<br />

Moramo se ji posvetiti,<br />

si zanjo vzeti čas.<br />

Če to ignoriramo,<br />

ovene kakor roža.<br />

čakovati temeljitega poznavanja<br />

mednarodnih<br />

odnosov, pravnega reda,<br />

delovanja gospodarstva<br />

... Tak državljan ne bi<br />

imel časa za delo, saj bi<br />

moral nenehno spremljati<br />

dogajanje, imeti in<br />

nadgrajevati strokovno<br />

znanje z najrazličnejših<br />

področij ter konec koncev<br />

o družbenih problemih<br />

tudi razmišljati.<br />

Vseeno pa je tudi v<br />

družbi delegirane odgovornosti<br />

pomembno, da


<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

DEMOKRACIJA<br />

45<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Skrb za demokracijo se začne pri vsakem posamezniku.<br />

je državljan informiran, in sicer kvalitetno,<br />

objektivno in celostno. Tako<br />

pridemo do vloge medijev v družbi in<br />

odgovora na vprašanje, zakaj se jim pogosto<br />

reče četrta veja oblasti.<br />

INFORMIRAN DRŽAVLJAN<br />

Informiran državljan je temeljito informiran<br />

o trenutnih političnih problemih<br />

in demokratičnem dogajanju,<br />

njegova informiranost pa temelji na<br />

dostopu do relevantnih in točnih novic.<br />

Tako se mu omogoči razmišljanje,<br />

politično presojo ter aktivno vključenost<br />

v demokratični proces. To je bistvena<br />

naloga medijev v demokraciji. A<br />

ker je zanašanje na popolnoma informiranega<br />

državljana nerealno, je bolj<br />

pragmatičen pristop k funkciji medijev<br />

in vlogi državljanov model, po katerem<br />

so državljani nadzorniki, ki so dovolj<br />

pozorni, da reagirajo na novice, ki imajo<br />

dejanski vpliv na njihova življenja.<br />

Odgovornost medijev tako ni, da temeljito<br />

pokrivajo vse dogodke, ampak da<br />

javnost glasno opozorijo na dogodke,<br />

ki so zanjo ključnega pomena.<br />

Vloga in avtoriteta medijev v demokratični<br />

družbi temelji na osnovni<br />

predpostavki delegiranja zaupanja, pri<br />

čemer državljani zaupajo medijem, da<br />

<strong>bodo</strong> nudili dovolj relevantne in točne<br />

informacije, s tem pa tudi podlago za<br />

sodelovanje v demokratičnem procesu.<br />

N<strong>iz</strong>ko zaupanje v medije je pogosto povezano<br />

z n<strong>iz</strong>kim zaupanjem v politične<br />

institucije, vzponom populističnih<br />

gibanj in polar<strong>iz</strong>acijo. Tako pridemo<br />

do bistva problema. N<strong>iz</strong>ko zaupanje v<br />

medije, n<strong>iz</strong>ko zaupanje v institucije,<br />

popul<strong>iz</strong>em in polar<strong>iz</strong>acija so prisotni<br />

v današnjem času. To je znamenje, da<br />

naša demokracija peša.<br />

ODGOVORNOST<br />

NAS SAMIH<br />

Moj pogled je nedvomno pristranski,<br />

saj konec koncev delam v medijih, zato<br />

jim morda pripisujem prevelik pomen.<br />

A kot sem že zapisal, rešitve trenutnih<br />

problemov ne vidim v uvajanju dodatnih<br />

pravil, v večjem nadzoru družbe<br />

od zgoraj navzdol. Reševanja problema<br />

bi se rad lotil čim bližje njegovemu<br />

<strong>iz</strong>voru. To pa je državljan. Državljani<br />

<strong>iz</strong>biramo medije, ki jih konzumiramo.<br />

Ustvarjamo povpraševanje, ki mu mediji<br />

v kapital<strong>iz</strong>mu sledijo. Če si želimo<br />

senzacional<strong>iz</strong>ma, pristranskosti, navijaštva<br />

in hujskaštva, bomo to pač dobili.<br />

Medije moramo sami preko skupne<br />

moči povpraševanja in družbenega<br />

Če si želimo<br />

senzacional<strong>iz</strong>ma,<br />

pristranosti,<br />

navijaštva in hujskaštva,<br />

bomo to pač dobili.<br />

pritiska ter svojih medijskih navad in<br />

<strong>iz</strong>bir prisiliti, da ponudijo kredibilne in<br />

ključne informacije.<br />

Morda sem naiven, a verjamem, da<br />

bi, če bi obstajalo zadostno povpraševanje<br />

po kakovostnih, objektivnih<br />

informacijah, medtem ko bi se pristranskost<br />

in navijaštvo ignoriralo,<br />

mediji ponudili drugačne vsebine. A<br />

žal smo preveč radi zaprti v svoj informacijski<br />

mehurček, v katerem prejmemo<br />

samo informacije, ki ustrezajo<br />

našim prepričanjem, nikoli pa nismo<br />

nazorsko <strong>iz</strong>zvani. Mediji nam pri tem<br />

z veseljem ustrežejo. Skrb za demokracijo<br />

se torej začne pri nas samih.<br />

Biti moramo etični ter moralo od naših<br />

predstavnikov tudi zahtevati. Prav<br />

tako moramo zahtevati, da nas mediji<br />

informirajo celostno in objektivno.<br />

Politične nasprotnike moramo sprejemati,<br />

skušati razumeti in z njimi<br />

iskati skupne rešitve in kompromise.<br />

Od odločevalcev pa moramo zahtevati<br />

odgovornost za prelomljene obljube in<br />

škodljive posledice njihovih odločitev.<br />

Dokler bomo politike nagrajevali<br />

za všečne govore, prazne obljube in<br />

<strong>iz</strong>koriščanje ideoloških tem, dokler<br />

bomo pripravljeni dušo naroda prodati<br />

za nekaj »bonbončkov«, za navdušenje,<br />

da so na oblasti »ta pravi«,<br />

dokler <strong>bodo</strong> na nas učinkovale tisočkrat<br />

prežvečene parole in strašenje z<br />

nasprotno stranjo, ki je edina kriva za<br />

vse naše probleme, se bo stanje samo<br />

še slabšalo. Če je to za nas pretežko, si<br />

demokracije niti ne zaslužimo.


PISMO IZ FURLANIJE<br />

46<br />

Kolumna<br />

<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

Maša na »playback«<br />

V postu, posebej na koncu, se včasih<br />

pri maši poje brez orgel. Letos pa je bila brez orgel,<br />

pravih vsaj, že naša prva postna nedelja.<br />

TINO MAMIĆ<br />

Bilo je nekega poletja. Na poti v<br />

Gardaland smo se ustavili pri<br />

mamini sestrični, ostareli gospe,<br />

ki je prepotovala ves svet,<br />

a je slednjič pristala v mestu Sacile –<br />

pod Dolomiti, kjer se konča Furlanija<br />

in se preko visokih vrhov, na katerih<br />

leži nekoč slavno smučišče Piancavallo,<br />

začne Južna Tirolska. Bila je<br />

kot kaka svetovljanska aleksandrinka<br />

– hči Slovenca, rojena v Libiji,<br />

odraščala je v Furlaniji, kariero pa je<br />

naredila v Bruslju. V njeni knjižnici<br />

je več knjig o umetnosti, filozofiji<br />

in psihologiji kot v večini slovenskih<br />

javnih knjižnic.<br />

BENEŠKI VRT<br />

Sacile so prijetno furlansko mestece,<br />

imenovanemu tudi »giardino della Serenissima«:<br />

»vrt Benetk«. Srednjeveško<br />

mestno jedro so zgradili na dveh<br />

otočkih sredi reke Livenza, kar mu<br />

daje dodatno romantiko. Povezanost z<br />

Benetkami opazimo tudi v stavbarski<br />

dediščini: v značilno ošiljenih beneških<br />

gotskih oknih nad temnozeleno<br />

reko ter v samostojnem, prostostoječem<br />

zvoniku ob katedrali. V resnici to<br />

ni katedrala, škofijski sedež, marveč<br />

se ji samo tako reče, ker je pomembna.<br />

V italijanščini se na enako reče<br />

tudi župnijskima cerkvama v Piranu<br />

in Izoli: »il duomo«: »stolnica«. Zvonik<br />

katedrale v mestu Sacile s kipom<br />

angela na vrhu je od slovitega zvonika<br />

beneške stolnice na Trgu sv. Marka v<br />

Benetkah oddaljen 71 kilometrov. Nekoč<br />

je to pomenilo trinajst ur peš, danes<br />

pa uro z lokalnim vlakom.<br />

Katedrala sv. Miklavža je triladijska<br />

in ima umetelno <strong>iz</strong>delano leseno<br />

ostrešje kot v kaki prastari baziliki.<br />

Freske so novejše. Leta 1946 jih je naslikal<br />

Pino Casarini. Izjemne so zaradi<br />

plastičnosti. Na ravnem zidu je slikar<br />

Cerkev sv. Miklavža z beneškim<br />

prostostoječim zvonikom.<br />

Stolnica v Sacilah s tridimenzionalnimi freskami.


<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

PISMO IZ FURLANIJE<br />

Kolumna<br />

47<br />

ustvaril iluzijo vogala: da gre za tridimenzionalno<br />

fresko, ugotoviš šele, ko<br />

se ji približaš.<br />

Sacile so 30 kilometrov od nekoč slovitega<br />

pr<strong>iz</strong>orišča ženskega svetovnega pokala v<br />

alpskem smučanju Piancavallo, kjer je dandanes<br />

precej Slovencev, ker so staršem cene,<br />

otrokom pa proge, razmeroma prijazne.<br />

PRAZNA IN POLNA<br />

Tisto vročo poletno nedeljo leta 2015<br />

smo začeli z mašo. Bila je<br />

edina v dnevu, a še takrat<br />

V Italiji nobenemu mestu ne rečejo male Benetke, bi si pa Sacile ta naziv zaslužile<br />

prej kot Kostanjevica, Brugge ali Kopenhagen.<br />

smo lahko obiskovalce hitro<br />

prešteli. Nobenega otroka<br />

razen naših. Ob koncu<br />

maše jih je bil župnik tako<br />

vesel, da je vsakemu dal čokolatin<br />

– čokoladni bonbon.<br />

Zelo prijazno.<br />

Sacile so velike kot Ptuj,<br />

a pri maši je bilo 20 ljudi. V<br />

katoliški Italiji se nam je to<br />

zdelo <strong>iz</strong>jemno malo. Povsem<br />

drugo sliko pa smo dobili<br />

preteklo nedeljo. Osem<br />

let kasneje v isti, a polni<br />

cerkvi. Ne nabiti, tudi sedežev<br />

je ostalo precej prostih,<br />

ampak cerkev je bila polna.<br />

In to je bila ena od treh nedeljskih<br />

maš. Kot po slovenskih<br />

cerkvah.<br />

Res je, da je bil med<br />

mašo tudi krst. V Italiji ni<br />

tako lahko ugotoviti, ali je<br />

pri maši gost na krstu ali<br />

običajni vernik, saj se oblačijo<br />

veliko bolj okusno<br />

in elegantno kot v Sloveniji.<br />

Moški še toliko bolj.<br />

Pri nas pa prenekateri k maši pridejo<br />

celo v trenirki, zato se hitro opazi, kje<br />

so svati in kje nedeljniki. V Sacilah<br />

tako nismo opazili, kdo so sorodniki<br />

in prijatelji novokrščenke, kdo pa<br />

običajni verniki. A tudi če odštejemo<br />

goste, so nedeljniki napolnili cerkev.<br />

Praznina v cerkvi tistega poletja je<br />

bila torej le začasna zaradi dopusta in<br />

počitnic, ki si jih Italijani in Furlani privoščijo.<br />

Pa saj tudi mnogi Slovenci Boga<br />

julija in avgusta pošljejo na dopust.<br />

Furlane in Slovence, posebej Istrane,<br />

pa druži še nekaj. Oboževanje tujega.<br />

Zato oboji nadvse radi dajemo tudi<br />

otrokom tuja imena, čeprav <strong>iz</strong>padejo<br />

nenavadno, včasih tudi smešno, vsekakor<br />

pa nesamozavestno. Novokrščenki<br />

je bilo ime Emily.<br />

V Sacilah smo opazili še eno zanimivost.<br />

Zbora ni bilo in tudi orgel ne,<br />

a vendar so orgle glasno donele skozi<br />

zvočnike, ljudsko petje pa je vodila<br />

pevka za ambonom. Zdi se, da so si pomagali<br />

s tehnologijo. Glasbena podlaga<br />

je bila predvajana s posnetka. Orgle<br />

na »playback«, kot rečemo v slengu.<br />

<strong>Ali</strong> kot nekakšne karaoke.<br />

GRAMOFON PRI MAŠI<br />

Za Slovence, pri katerih je zborovsko<br />

petje nacionalna svetinja, je to mogoče<br />

pohujšljivo. Spominjam se pokojnega<br />

duhovnika, Tržačana Marjana<br />

Hrvatina (1922–1991), ki nas je na<br />

vipavski klasični gimnaziji, takrat v<br />

okviru malega semenišča, vestno poučeval<br />

italijanščino. Resni profesor je<br />

semeniščnikom med muzanjem rad<br />

pripovedoval, kako je neki tržaški<br />

župnik kupil prvi gramofon in namesto<br />

zbora na koru vrtel kar plošče<br />

z <strong>iz</strong>branim petjem. Smejali smo se, saj<br />

se nam je to zdelo nezaslišano, skorajda<br />

bogokletno.<br />

A danes, četrt stoletja pozneje, je<br />

vse drugače. Gramofon pri maši je spet<br />

aktualen. A roko na srce: kolikokrat<br />

poslušamo na koncertih z vstopnino<br />

instrumentalno podlago na »playback«.<br />

Sploh pa na telev<strong>iz</strong>iji – pevci in<br />

pevke skorajda brez <strong>iz</strong>jeme samo odpirajo<br />

usta. Resnična sta le njihova skakanje<br />

in ples.<br />

Če bi duhovnik pridigal na »playback«<br />

kot pevci na odru, bi se lahko<br />

pritoževali. Zaradi glasbene podlage<br />

pa res ne.


EVROPA<br />

48<br />

Komentar<br />

<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

EU težave z rodnostjo rešuje<br />

s podeljevanjem državljanstev<br />

TEO PETROVIČ<br />

PRESETNIK<br />

V Evropi se rojeva vse manj otrok. Povprečje sicer nekoliko zvišujejo<br />

priseljenci, a rodnost bo letos po napovedi Združenih narodov nižja od<br />

10 rojstev na 1000 ljudi oziroma za 5,94 odstotka nižja kot lani. Večina<br />

prejemnikov državljanstev je <strong>iz</strong> Maroka in Sirije.<br />

A<br />

velike panike v evropskih vladah<br />

ni na vidiku, saj (z <strong>iz</strong>jemo<br />

držav, kot je Madžarska, ki<br />

načrtno delajo na spodbujanju<br />

rojstev) večina evropskih vlad praznino<br />

zapolnjuje z dodeljevanjem državljanstev<br />

predvsem prišlekom <strong>iz</strong> Afrike<br />

in Azije. Pridobivanje državljanstva<br />

držav Evropske unije se zadnja leta<br />

znova povečuje, kaže zadnje poročilo<br />

Eurostata. Gre za podatke, pridobljene<br />

februarja 2023. Leta 2021 je pridobilo<br />

državljanstvo ene od držav članic EU<br />

približno 827.300 oseb, medtem ko ga<br />

je leta 2020 pridobilo 729.000, leta 2019<br />

pa 706.400. V primerjavi z letom 2020<br />

to predstavlja približno 14-odstotno<br />

povečanje. Praznino polnijo predvsem<br />

Maročani in Sirci, pri podeljevanju državljanstev<br />

pa so <strong>iz</strong>razito radodarni<br />

predvsem na Švedskem.<br />

Največ novih državljanstev so leta<br />

2021 podelile Španija (144.000 ali 17 %<br />

vseh podelitev v EU), Francija (130.400<br />

1.000<br />

950<br />

900<br />

850<br />

800<br />

750<br />

700<br />

650<br />

600<br />

550<br />

500<br />

620 607<br />

2010 (¹)<br />

627<br />

772 762<br />

722<br />

ali 16 %), Nemčija (130.000 ali 16 %),<br />

Italija (121.500 ali 15 %) in Švedska<br />

(89.400 ali 11 %). Te države so leta 2021<br />

skupaj prispevale kar 75 % vseh novih<br />

državljanstev, podeljenih v EU.<br />

Glede na število prebivalcev je največ<br />

državljanstev podelila Švedska (8,6<br />

na tisoč oseb), sledijo ji Luksemburg<br />

(7,8), N<strong>iz</strong>ozemska (3,6) in Belgija (3,4).<br />

Tako kot leta 2020 je bila večina<br />

(85 odstotkov) tistih, ki so leta 2021<br />

pridobili državljanstvo države članice<br />

EU, predhodno državljanov države<br />

nečlanice EU oziroma je šlo za osebe<br />

brez državljanstva. Državljani druge<br />

države EU so predstavljali 13 odstotkov<br />

vseh pridobljenih državljanstev.<br />

Na Madžarskem in v Luksemburgu je<br />

bila večina novih državljanstev (okoli<br />

71 odstotkov oziroma 65 odstotkov)<br />

podeljena državljanom druge države<br />

članice EU. V primeru Luksemburga<br />

so portugalski državljani predstavljali<br />

največji delež (35 odstotkov), sledili so<br />

Število ljudi, ki so dobili državljanstvo države<br />

članice EU v letih 2010–2021 (V tisočih)<br />

2011 (¹)<br />

2012 (¹)<br />

2013<br />

2014<br />

2015<br />

844<br />

2016<br />

701<br />

2017<br />

672<br />

2018<br />

706<br />

2019<br />

729<br />

2020<br />

827<br />

2021<br />

(¹) Vključuje podatkeza Romunijoza 2009. Vir: Eurostat<br />

Selitveni prirast je bil<br />

v letu 2021 najnižji po<br />

letu 2017: priselilo se je<br />

2.480 prebivalcev več,<br />

kot se jih je odselilo.<br />

jim francoski (21 odstotkov), belgijski<br />

(11 odstotkov) in italijanski (8 odstotkov).<br />

Na Madžarskem so bili najštevilnejši<br />

državljani EU, ki so pridobili<br />

državljanstvo, Romuni (74 odstotkov),<br />

druga najštevilčnejša skupina pa so bili<br />

Slovaki (17 odstotkov).<br />

PREJEMNIKI<br />

Leta 2021 so, podobno kot leta 2020,<br />

med novimi državljani EU prednjačili<br />

Maročani (86.200 oseb, od tega jih je<br />

71 odstotkov pridobilo državljanstvo<br />

Španije ali Francije), sledili so Sirci<br />

(83.500 oz. 70 odstotkov je pridobilo<br />

državljanstvo Švedske ali N<strong>iz</strong>ozemske),<br />

in Albanci (32.300 oz. 70 odstotkov je<br />

pridobilo italijansko državljanstvo). Maročani<br />

sicer predstavljajo 10,4 odstotka<br />

vseh pridobljenih državljanstev, Sirci<br />

10,1 odstotka, Albanci pa 3,9 odstotkov.<br />

Na seznamu desetih najštevilčnejših<br />

prejemnikov državljanstva EU<br />

sledijo Romuni (28.600 oz. 33 odstotkov<br />

je pridobilo državljanstvo Italije),<br />

Turki (25.700 oz. 48 odstotkov je pridobilo<br />

nemško državljanstvo), Brazilci<br />

(20.400 oz. 65 odstotkov je pridobilo<br />

državljanstvo Portugalske in Italije),<br />

Alžirci (19.300 oz. 80 odstotkov je pridobilo<br />

državljanstvo Francije), Ukra-


<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

EVROPA<br />

Komentar<br />

49<br />

9<br />

8<br />

7<br />

6<br />

5<br />

4<br />

3<br />

2<br />

1<br />

0<br />

EU (¹) (²)<br />

Podeljena državljanstva na 1000 prebivalcev, 2021<br />

Švedska<br />

Luksemburg<br />

N<strong>iz</strong>ozemska<br />

Belgija<br />

Španija<br />

Portugalska<br />

Malta<br />

Ciprer<br />

Italija<br />

Irska<br />

Francija<br />

Avstrija<br />

Nemčija<br />

Finska<br />

Danska<br />

Grčija<br />

Slovenija<br />

Estonija<br />

Latvija<br />

Češka<br />

Romunija<br />

Bolgarija<br />

Madžarska<br />

Poljska (¹) (²)<br />

Hrvaška<br />

Slovaška<br />

Litva<br />

(¹) začasno, (²) ocena. Vir: Eurostat<br />

jinci (18.200 oz. 37 odstotkov je pridobilo<br />

državljanstvo Poljske in Italije),<br />

Rusi (17.300 oz. 45 odstotkov je pridobilo<br />

državljanstvo Nemčije in Francije)<br />

in Pakistanci (16.600 oz. 62 odstotkov<br />

je pridobilo državljanstvo Španije in<br />

Italije). Kot kažejo podatki Eurostata,<br />

se je skupno število pridobitev državljanstva<br />

glede na leto 2020 povečalo<br />

predvsem pri Sircih, Alžircih, Maročanih<br />

in Eritrejcih. Po drugi strani pa se<br />

je zmanjšalo pri Albancih in Brazilcih.<br />

DEMOGRAFIJA<br />

PREJEMNIKOV<br />

Glede na spol so prejemniki državljanstva<br />

EU precej <strong>iz</strong>enačeni, malce<br />

več je žensk, 50,2 odstotka, moških pa<br />

je torej 49,8 odstotkov.<br />

Povprečna starost oseb, ki so pridobile<br />

državljanstvo v EU, je bila 32 let. Tako<br />

je bilo 38 odstotkov oseb, ki so prejele<br />

državljanstvo države EU, mlajših od 25<br />

let, 41 odstotkov je bilo starih od 25 do 44<br />

let, medtem ko je bilo starih 45 let ali več<br />

21 odstotkov. Med tistimi, ki so pridobili<br />

državljanstvo katere koli od držav članic<br />

EU, je bilo 25 odstotkov otrok, mlajših<br />

od 15 let (0–14 let): največji delež je bil v<br />

Sloveniji (35 odstotkov), Latviji (34 odstotkov),<br />

Franciji (33 odstotkov) in Belgiji<br />

(31 odstotkov). V Litvi je bil med tistimi,<br />

ki so leta 2021 pridobili državljanstvo, le<br />

1 odstotek otrok, mlajših od 15 let.<br />

Norveška<br />

Švica<br />

Liechtenstein<br />

Islandija<br />

100.000<br />

90.000<br />

80.000<br />

70.000<br />

60.000<br />

50.000<br />

40.000<br />

30.000<br />

20.000<br />

10.000<br />

0<br />

Vir: Eurostat<br />

SLOVENIJA<br />

Glede na podatke Eurostata je Slovenija<br />

leta 2021 podelila 1.800 novih<br />

državljanstev, kar je sto več kot leto<br />

prej. Največ (2.000) jih je podelila leta<br />

2018. Glede spola so prednjačili moški,<br />

bilo jih je 54 odstotkov, žensk pa je<br />

bilo 46 odstotkov. Povprečna starost<br />

oseb, ki so pridobile državljanstvo v<br />

Sloveniji, je bila 27 let. Velika večina<br />

(94,9 odstotkov) je bila državljanov<br />

države nečlanice EU, preostalih 5,1 odstotek<br />

pa državljanov druge članice EU.<br />

Iz članic EU so slovensko državljanstvo<br />

prejeli predvsem Hrvati (55,6 odstotkov),<br />

sledili so jim Bolgari (16,7 odstotkov),<br />

Italijani (15,6 odstotkov), Slovaki<br />

(5,6 odstotkov) ter Romuni (4,4 odstotka).<br />

Preostala 2,2 odstotka priseljencev<br />

<strong>iz</strong> EU sta opredeljena kot »drugo«.<br />

Iz držav nečlanic EU so leta 2021<br />

slovensko državljanstvo v veliki večini<br />

prejeli prebivalci Bosne in Hercegovine<br />

(58,3 odstotka), sledili so jim prebivalci<br />

Severne Makedonije (14,3 odstotka),<br />

Srbije (13,9 odstotkov), Kosova (6,7 odstotkov)<br />

ter Ukrajine (1,8 odstotkov).<br />

Preostalih 4,9 odstotkov je opredeljenih<br />

kot »drugo«.<br />

SELITVENI PRIRAST<br />

Kot kažejo podatki SURSA (pozor, tu<br />

ne gre za prejemanje državljanstva), se<br />

je leta 2021 v Slovenijo priselilo skoraj<br />

4.000 državljanov Slovenije in nekaj<br />

manj kot 19.700 tujih državljanov. Odselilo<br />

se je več kot 5.800 slovenskih in več<br />

kot 15.300 tujih državljanov. V primerjavi<br />

z letom 2020 se je število priselitev<br />

zmanjšalo za več kot tretjino (35 odstotkov),<br />

število odselitev pa povečalo za<br />

skoraj petino (19 odstotkov). Selitveni<br />

prirast je bil v letu 2021 najnižji po letu<br />

2017: priselilo se je 2.480 prebivalcev<br />

več, kot se jih je odselilo. Nekaj več kot<br />

petina odseljenih državljanov Slovenije<br />

(22 odstotkov) je odšla v Avstrijo,<br />

pri večini ostalih pa so države novega<br />

prebivališča postale Nemčija (19 odstotkov),<br />

Hrvaška in Švica. <br />

Poreklo prejemnikovdržavljanstev<br />

državčlanic EU, 2021<br />

(število in deležprejemnikov)<br />

10,4 % 10,1 %<br />

EU skupaj<br />

827.000<br />

3,9 % 3,5 % 3,1 % 2,5 % 2,3 % 2,2 % 2,1 % 2,0 %


BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO<br />

50<br />

<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

Priporočila<br />

LUCIJA ČAKŠ<br />

RISANKE STUDIA<br />

CARTOON SALOON<br />

Zadnje desetletje ali dve risani<br />

filmi težijo k animaciji in čim bolj<br />

realističnim učinkom. Marsikdaj<br />

tudi na račun zgodbe.<br />

V poplavi hitrih, glasnih, živo<br />

pisanih animiranih filmov so risanke<br />

irskega studia Cartoon Saloon,<br />

ki risanke še vedno rišejo<br />

ročno, prava osvežitev.<br />

Skrivnost <strong>iz</strong> Kellsa (2009) skozi<br />

oči dečka Berendana, ki živi v<br />

samostanu s svojim stricem, pripoveduje<br />

zgodbo o enem najbolj<br />

znanih iluminiranih rokopisov, knjigi <strong>iz</strong> Kellsa. Pesem morja (2014) skozi zgodbo dečka Bena oživi<br />

staro irsko legendo o selkijih, ženskah, ki se v morju spremenijo v tjulnje. Wolfwalkers (2020) pa<br />

je risanka o osamljeni deklici Robyn, ki se spoprijatelji s skrivnostno Mebh <strong>iz</strong> gozda, ki se v spanju<br />

spremeni v volka.<br />

Vse risanke poveličujejo pogum in prijateljstvo. V vsaki je pridih fantazije. Vse imajo tudi okoljevarstveni<br />

podton.<br />

Če iščete risanko brez preintenzivnih barv, dogajanja, zvokov, ki otroka ne bo samo zamotila za<br />

uro in pol, ampak jim bo tudi povedala lepo zgodbo in z njo podala še dragoceno sporočilo, so te tri<br />

odlična <strong>iz</strong>bira.<br />

DAMIAN AHLIN<br />

PODJETNIK IN NJEGOV POKLIC<br />

Živimo v času bliskovitih sprememb, burnih dni in negotovosti.<br />

Ekonomske kr<strong>iz</strong>e, pred tem pandemija, ob<br />

tem tu in tam napadi, vojne. V takih okoliščinah si velja<br />

vzeti čas zase. Vsak <strong>iz</strong>med nas je na nek način tudi sam<br />

svoj podjetnik in čeprav je knjiga po avtorjevih besedah<br />

namenjena predvsem slovenskim podjetnikom, da<br />

bi bili poslovno uspešnejši in boljši ljudje, je napisana v<br />

enostavnih stavkih in <strong>iz</strong>razih, zato priporočam in vabim<br />

k branju ne le podjetnike, ampak vsakega, ki išče svojo<br />

pravo človeško rast.<br />

Že v samem uvodu, <strong>iz</strong>pod peresa Mateja Kovača, ki<br />

nam poda tudi svoj vidik in okvirno misel o tem delu,<br />

razberemo sledeče: »Na naslednjih straneh bomo skušali<br />

osvetliti podjetnikov odnos do moralnih vrednot in<br />

nakazati naravne lastnosti in kreposti, ki so mu lahko,<br />

kot vsakemu človeku, v oporo tudi pri opravljanju poklica.<br />

Na več mestih in z raznih vidikov se bomo srečevali<br />

z vprašanji, ki se tičejo resničnosti in resnice ter pravičnosti<br />

in pravice …«<br />

Gre za predzadnjo knjigo Marka Kremžarja, <strong>iz</strong>dano<br />

leta 2018 pri založbi Družina.


<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023 DUHOVNOST<br />

Evangelij po Mateju<br />

Ob 800-letnici dogodka, ko je sv. Frančišek Asiški v Grecciu<br />

postavil prve jaslice, nas letos spremlja božična zgodba.<br />

Marsikdo pa se sprašuje, kakšna bi bila, če bi se nam skozi<br />

zgodovino ohranil zgolj Matejev evangelij.<br />

ANDRAŽ ARKO<br />

Evangelista Matej in Luka sta<br />

vsak svojo pripoved o Jezusovem<br />

otroštvu umestila kot<br />

uvod v osrednji del evangelija,<br />

ki obsega Jezusovo javno delovanje,<br />

in sicer ne glede na to, ali so<br />

pripovedi o njegovem otroštvu zgodovinske<br />

ali ne, ali temeljijo na pričevanju<br />

očividcev ali ne, ali so obstajale<br />

pred nastankom evangelija ali<br />

ne. Rečemo lahko, da nas kljub vsem<br />

pomislekom pripovedi o Jezusovem<br />

otroštvu dejansko ne spravljajo v zadrego,<br />

temveč so mojstrovina. Težko<br />

bi kje drugje v evangelijih našli tako<br />

jedrnato in domiselno predstavljeno<br />

teologijo. Zato lahko mirno rečemo,<br />

da sta prvi dve poglavji Matejevega<br />

in Lukovega evangelija prav tako globoko<br />

krščanski in dramatično prepričljivi<br />

kot zadnji dve poglavji s poročili<br />

o pasijonu in vstajenju. Ob vsem<br />

tem pa se nam poraja precej <strong>iz</strong>zivalno<br />

vprašanje: »Kaj bi <strong>iz</strong>vedeli o Jezusovem<br />

rojstvu, če bi imeli samo Matejev<br />

evangelij?« Preden bomo poiskali<br />

odgovor, si poglejmo nekaj dejstev o<br />

samem Evangeliju po Mateju.<br />

Kljub vsem pomislekom<br />

glede pripovedi o<br />

Jezusovem otroštvu nas<br />

dejansko ne spravljajo<br />

v zadrego, temveč so<br />

mojstrovina. Težko bi<br />

kje drugje v evangelijih<br />

našli tako domiselno<br />

predstavljeno teologijo.<br />

MATEJEV EVANGELIJ<br />

Evangelij po Mateju so kristjani v prvih<br />

stoletjih uporabljali pogosteje kot ostale<br />

tri. Za svojega so ga imeli tako<br />

kristjani, spreobrnjeni <strong>iz</strong> judovstva,<br />

kot kristjani, spreobrnjeni <strong>iz</strong> poganstva.<br />

Tako je v prvih stoletjih vladalo<br />

splošno prepričanje, da je za kristjane<br />

<strong>iz</strong> judovstva prvi evangelij napisal<br />

apostol Matej – Levi, eden <strong>iz</strong>med dvanajsterih<br />

apostolov. Danes se večina<br />

razlagalcev Svetega pisma strinja, da<br />

je v Siriji napisal Evangelij po Mateju<br />

neznan, grško govoreč kristjan, spreobrnjen<br />

<strong>iz</strong> judovstva. Ta naj bi živel v 80.<br />

letih v mešani skupnosti, v kateri so bili<br />

kristjani, spreobrnjeni <strong>iz</strong> judovstva in<br />

poganstva, zato predvidevajo, da naj bi<br />

evangelij napisal enkrat v tistih letih.<br />

Kljub temu da se strokovnjaki skoraj<br />

soglasno strinjajo, da je avtor evangelija<br />

neznan, ga po <strong>iz</strong>ročilu še vedno imenujemo<br />

Matejev.<br />

NOVO IN STARO<br />

Pisec naj bi material za svoj evangelij<br />

črpal <strong>iz</strong> Evangelija po Marku,<br />

zbirke Jezusovih <strong>iz</strong>rekov<br />

in lastnih virov. Vse to<br />

kaže, da pisec ni bil očividec<br />

Jezusovega delovanja,<br />

saj se ob lastnih spominih<br />

verjetno ne bi tako opiral<br />

na zbirke <strong>iz</strong> druge roke. Po<br />

<strong>iz</strong>ročilu naj bi bil evangelij<br />

najprej napisan v hebrejščini<br />

ali aramejščini,<br />

nato pa preveden v grščino,<br />

danes pa strokovnjaki<br />

zagovarjajo, da noben<br />

večji del besedila ne kaže<br />

Guido Reni:<br />

Sv. Matej in angel<br />

800 let jaslic<br />

51<br />

znakov neposrednega<br />

prevoda <strong>iz</strong> semitskega jezika,<br />

zato menijo, da je bil<br />

evangelist grško govoreči<br />

kristjan, spreobrnjen <strong>iz</strong> judovstva.<br />

To naj bi bilo razvidno tudi <strong>iz</strong><br />

njegovega navajanja Stare zaveze.<br />

Pri tem vidimo tudi njegovo pr<strong>iz</strong>adevanje,<br />

da bi v Jezusovi osebi in<br />

delovanju prikazal <strong>iz</strong>polnitev starozaveznih<br />

prerokb, zato se neprestano navezuje<br />

na Staro zavezo, da bi dokazal,<br />

kako so se postava in preroki uresničili<br />

in <strong>iz</strong>polnili v osebi Jezusa Kristusa.<br />

Tako je svoji mešani skupnosti, v kateri<br />

so začeli prevladovati pogani, želel pokazati,<br />

da je Jezus vedno veliko pomenil<br />

tako za Jude kot za pogane. Tega v<br />

evangeliju ne stori nikjer tako dosledno<br />

kot prav v pripovedi o otroštvu. Če<br />

je bil torej pisec grško govoreči Jud, ki<br />

je postal kristjan, je morda prav njemu<br />

namenjena pohvala, ki jo <strong>iz</strong>reče Jezus v<br />

trinajstem poglavju evangelija: »Zato je<br />

vsak pismouk, ki je postal učenec nebeškega<br />

kraljestva, podoben hišnemu<br />

gospodarju, ki prinaša <strong>iz</strong> svojega zaklada<br />

novo in staro.« Se v teh besedah<br />

skrivajo tudi avtobiografske prvine, ki<br />

kažejo na samega pisca?


KOLUMNA<br />

52<br />

| <strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

<strong>Ali</strong> se starši preveč ukvarjajo s šolo<br />

Starši se danes bolj kot kadarkoli v zgodovini zanimajo za svoje otroke.<br />

Še posebej pomembni so njihovo šolsko delo in njegovi rezultati – ocene.<br />

Velikokrat se lahko ujamejo v past, da šolsko delo in ocene določajo<br />

vzdušje v družini. Otroka lahko poistovetimo z njegovim uspehom v <strong>šoli</strong>.<br />

ANDREJA BARAT<br />

Toda naš otrok ni le šolar in šolski<br />

uspeh ne določa njegove<br />

siceršnje vrednosti. Prav tako<br />

šolski uspeh našega otroka<br />

ne določa naše vrednosti kot starša.<br />

Morda bo zadosten ali dober uspeh<br />

in sproščeno otroštvo dalo našemu<br />

otroku neprimerljivo več kot pa petice<br />

in vsakodnevna stres in preganjanje.<br />

Morda bi bilo bolj prav, da našega odnosa<br />

z otrokom ne bi podrla vsaka slaba<br />

ocena in pogoj naše dobre volje in<br />

ljubeznivosti do otroka ne bi bile dobre<br />

ocene. Številni učitelji v višjih razredih<br />

in srednjih šolah poročajo o <strong>iz</strong>gorelih<br />

mladih, ki jim slaba ocena popolnoma<br />

poruši psihično ravnovesje.<br />

SMO ŠLI PREDALEČ<br />

V zahodni civil<strong>iz</strong>aciji smo se na neki<br />

točki v zgodovini odločili, da bomo<br />

vzpostavili sistem, ki bo čisto vsem<br />

otrokom omogočil osvojitev določenih<br />

akademskih veščin in znanj. Odgovornost<br />

za ta znanja smo vzeli <strong>iz</strong> rok družin<br />

in jih položili v roke učiteljev. Delo,<br />

ki ga opravljajo, je tako pomembno, da<br />

jih plačujemo <strong>iz</strong> našega skupnega fonda<br />

– davkov. Gotovo imamo vedno prostor<br />

za <strong>iz</strong>boljšave, toda roko na srce, ta projekt<br />

se je družbi zelo dobro posrečil. V<br />

nekaj desetletjih smo premagali nepismenost,<br />

ne<strong>iz</strong>obraženost in kot družba<br />

smo <strong>iz</strong>jemno napredovali in dvignili<br />

kvaliteto življenja. Šolski sistem v glavnem<br />

svoje delo dobro opravlja. Zakaj<br />

torej moderni starši hočemo stvari<br />

spet vzeti v svoje roke in skrbno bdeti<br />

nad šolskim delom svojega otroka, če<br />

pa smo se skupaj odločili, da <strong>bodo</strong> za<br />

prenos znanj poskrbeli učitelji? Je to<br />

res naše najpomembnejše delo? <strong>Ali</strong> res<br />

nimamo pametnejšega dela?<br />

DRUGE VEŠČINE<br />

Če pogledamo čisto splošno, bi lahko<br />

rekli, da šola razvija umsko inteligenco<br />

otrok. Za uspešno in zadovoljno življenje<br />

so neke osnove, ki jih otrok pridobi v <strong>šoli</strong>,<br />

nujne. Nikakor pa niso edine. Otrok v<br />

<strong>šoli</strong> ne pridobi niti približno vseh veščin,<br />

ki jih potrebuje za uspešno in kvalite-<br />

Naš otrok ni le šolar<br />

in šolski uspeh<br />

ne določa njegove<br />

siceršnje vrednosti.


| <strong>88</strong> | 9. MAREC 2023 KOLUMNA<br />

53<br />

tno odraslo življenje. Kot starši moramo<br />

seveda skrbeti tudi za to, da je otrok v<br />

<strong>šoli</strong> uspešen v skladu s svojimi sposobnostmi.<br />

Toda ali se nismo v zadnjih letih<br />

preveč osredotočili zgolj na akademske<br />

sposobnosti, drugih prav tako <strong>iz</strong>jemno<br />

pomembnih veščin pa pri svojih otrocih<br />

nismo razvijali in jih morda niti sami nimamo?<br />

Samo dobre ocene našemu otroku<br />

ne <strong>bodo</strong> prinesle srečnega življenja.<br />

IZZIV<br />

Namesto da otroku in učiteljem dihamo<br />

za ovratnik glede vsake šolske ocene,<br />

morda malo bolj zaupajmo otroku in<br />

<strong>šoli</strong>, svoje sile pa usmerimo v to, da bo<br />

naš otrok pridobil tudi nekatere druge<br />

sposobnosti in veščine, ki so prav tako<br />

nujne za uspešno življenje in so v odraslosti<br />

pogosto meja med zadovoljnim<br />

in težav polnim življenjem. Na primer<br />

v čustveno inteligenco. Veliko pozornosti<br />

in sredstev namenjamo formalnemu<br />

<strong>iz</strong>obraževanju, notranje življenje<br />

naših otrok in njihovo sposobnost, da<br />

oblikujejo in vzdržujejo zdrave odnose,<br />

pa pogosto zanemarjamo. Vendar vse<br />

raziskave kažejo, da je kakovost naših<br />

odnosov, ne pa poklicna uspešnost, dohodek<br />

ali <strong>iz</strong>obrazba, ključna za zadovoljno<br />

življenje.<br />

Drugo področje je finančna pismenost.<br />

V <strong>šoli</strong> se otroci učijo reševanja<br />

precej zapletenih matematičnih operacij,<br />

ki pa jih v praktičnem življenju<br />

pogosto ne potrebujejo. Ne naučijo pa<br />

SHUTTERSTOCK<br />

se najosnovnejših finančnih znanj,<br />

čeprav lahko imajo ta na poznejše življenje<br />

precej velik vpliv. Tako imamo<br />

odrasle ljudi, ki so se naučili računati<br />

integrale, ne poznajo pa razlike med<br />

bruto in neto plačo ali med fiksno in<br />

spremenljivo obrestno mero. Tukaj<br />

je veliko priložnosti za starše, da se<br />

najprej sami poučijo (če se še niso) in<br />

da to znanje prenesejo na otroke in jih<br />

tako opremijo z veščino, ki jim bo v življenju<br />

prišla še kako prav.<br />

Nenazadnje je tu še skrb za zdravje.<br />

Na kvaliteto in dolžino človekovega<br />

življenja, pa tudi na zunanji <strong>iz</strong>gled,<br />

močno vpliva to, kako zna človek poskrbeti<br />

za svojo zdravo prehrano in gibanje.<br />

Naučiti otroka da si zna ne glede<br />

na spol priskrbeti in pripraviti zdravo<br />

in okusno hrano ter da je f<strong>iz</strong>ično v<br />

odlični kondiciji, je dediščina za vsakdanje<br />

življenje, ki jo težko nadomestimo<br />

s čim drugim.<br />

To je samo nekaj predlogov. Čustveno<br />

inteligenten in finančno pismen<br />

človek zdravih življenjskih navad pa<br />

ima kar precej dobro <strong>iz</strong>hodišče za življenje<br />

ne glede na ocene v spričevalu.<br />

Veliko je področij, ki jih lahko pri otroku<br />

in posledično tudi pri sebi načrtno<br />

razvijamo ter s tem krepimo njegovo<br />

samozavest tudi na drugih področjih.<br />

Tudi na šolskem.<br />

<br />

Veliko je področij,<br />

ki jih lahko načrtno<br />

razvijamo pri otroku<br />

in posledično tudi pri<br />

sebi in s tem krepimo<br />

njegovo samozavest tudi<br />

na drugih področjih.<br />

Tudi šolskem!<br />

Komentarji bralcev<br />

Učiteljem moje mularije vedno povem,<br />

da sem enkrat že naredil osnovno šolo<br />

in je to dovolj. In da ne mislim tekmovati<br />

z mamicami sošolcev v <strong>iz</strong>delovanju<br />

plakatov. <strong>Ali</strong> si <strong>iz</strong>menjevati navodil za<br />

domače naloge otrok.<br />

Josip S. Cejste<br />

Res je, starši se še nikoli niso toliko<br />

ukvarjali s svojimi otroki kot se danes.<br />

Vsi starši si želimo za naše otroke vse<br />

najboljše. Prav je, da se otroke spodbuja<br />

k učenju, čeprav je treba vedeti, da<br />

vsi ne <strong>bodo</strong> postali doktorji, magistri,<br />

inženirji, zdravniki, odvetniki…Potrebujemo<br />

tudi zidarje, ključavničarje,<br />

keramičarje, električarje, prodajalce,<br />

fr<strong>iz</strong>erje, kuharje, natakarje.<br />

Samo Barcaffe


INTERVJU<br />

| <strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

54<br />

ELIZABETA TOMAC, NAJBOLJŠA MLADA PREVAJALKA<br />

»Največ, kar so mi dali starši,<br />

so delovne navade in samostojnost«<br />

El<strong>iz</strong>abeta Tomac (17) hodi v tretji letnik<br />

Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani.<br />

Na vseevropskem prevajalskem tekmovanju Juvenes Translatores<br />

(lat. mladi prevajalci) je letošnja zmagovalka med slovenskimi dijaki.<br />

Prevajala je <strong>iz</strong> francoščine v slovenščino.<br />

EVA MARKOVIČ<br />

OSEBNI ARHIV


| <strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

INTERVJU<br />

55<br />

Tekmovanja, ki je novembra lani sočasno<br />

potekalo v vseh 27 državah članicah EU, se<br />

je udeležilo 2<strong>88</strong>3 dijakov s 681 srednjih šol,<br />

prevajali pa so v kar 141 različnih jezikovnih<br />

kombinacijah. Na njem je sodelovalo tudi<br />

8 slovenskih šol s 36 dijaki. Med njimi je<br />

slavila El<strong>iz</strong>abeta Tomac.<br />

El<strong>iz</strong>abeta je odraščala v Luksemburgu, ker<br />

sta njena starša zaposlena v Evropskem<br />

parlamentu. Od petega leta igra violino,<br />

ukvarja se tudi z igranjem klavirja, zborovodstvom<br />

in dirigiranjem. Je najstarejša od<br />

šestih otrok. Tudi njena mlajša sestra hodi<br />

na Škofijsko klasično gimnazijo, ostali člani<br />

družine pa živijo v Luksemburgu.<br />

Kako <strong>iz</strong>gleda mednarodno<br />

tekmovanje mladih prevajalcev<br />

Juvenes Translatores?<br />

Tekmovanje poteka hkrati v vseh državah<br />

EU, nato komisija <strong>iz</strong>bere zmagovalca<br />

za vsako državo posebej. K prijavi<br />

me je spodbudila učiteljica nemščine.<br />

Ko sem ugotovila, da si lahko <strong>iz</strong>berem<br />

katerokoli jezikovno kombinacijo, pa<br />

sem se raje odločila za prevajanje <strong>iz</strong><br />

francoščine, ker sem v njej boljša.<br />

Na tekmovanju smo dobili daljše<br />

besedilo, ki smo ga morali v dveh urah<br />

prevesti. Lahko smo si pomagali s slovarji,<br />

ne pa s spletom. Nato je komisija<br />

ocenila, kateri prevod od vseh sodelujočih<br />

Slovencev je najboljši. Izbran je<br />

bil moj.<br />

Kaj ti pomeni nagrada?<br />

Nisem je pričakovala, sem je pa zelo<br />

vesela. (smeh)<br />

Se v prihodnosti vidiš<br />

v prevajalstvu ali na katerem<br />

drugem področju?<br />

Zelo rada imam jezike, verjetno tudi<br />

zato, ker sem odraščala v večjezičnem<br />

okolju. Poklicno pa se ne vidim v prevajalstvu.<br />

Vidim se v glasbi, ki jo imam še<br />

raje od jezikov. Želim se vpisati na Akademijo<br />

za glasbo. Če bi utrpela kakšno<br />

poškodbo, zaradi katere ne bi mogla več<br />

igrati, pa bi se odločila za pravo. Tudi na<br />

tem področju so pomembni jeziki.<br />

Odraščala si v Luksemburgu.<br />

Katere jezike si se naučila?<br />

Doma govorimo slovensko. V vrtcu<br />

sem se naučila luksemburščine, vendar<br />

sem jo kasneje žal precej pozabila.<br />

Nato sem hodila v evropsko osnovno<br />

šolo, v kateri je pouk večinoma potekal<br />

Zelo rada imam jezike,<br />

verjetno tudi zato,<br />

ker sem odraščala<br />

v večjezičnem okolju.<br />

Poklicno pa se ne vidim<br />

v prevajalstvu. Vidim<br />

se v glasbi, ki jo imam<br />

še raje od jezikov.<br />

v francoščini. Slovenski učenci smo<br />

imeli tudi svojega učitelja in približno<br />

štiri ure slovenščine tedensko. Seveda<br />

znam tudi angleščino. Zato sem trojezična<br />

– tekoče govorim slovensko,<br />

francosko in angleško.<br />

Kako si <strong>iz</strong>brala srednjo šolo?<br />

Zakaj si se odločila za Slovenijo?<br />

V osmem razredu, pri trinajstih letih,<br />

sem šla v internat v Belgijo, kakšnih<br />

200 kilometrov od doma, in sicer zaradi<br />

violine. V Luksemburgu sem hodila<br />

na glasbeni konservatorij, ki je bil zelo<br />

zahteven: vsak teden sem imela štiri<br />

ure solfeggia, dve uri orkestra, pouk<br />

violine in klavirja. Šolski pouk pa se<br />

je zaključeval zelo pozno, štirikrat na<br />

teden ob petih popoldan, enkrat tedensko<br />

pa bolj zgodaj. Časovno se mi<br />

enostavno ni <strong>iz</strong>šlo. V Belgiji sem hodila<br />

na neke vrste srednjo glasbeno šolo,<br />

na kateri smo imeli v sklopu pouka<br />

tako splošne kot glasbene predmete.<br />

V Belgiji je pouk potekal v angleščini,<br />

učila sem se tudi francosko in<br />

nemško, slovensko pa žal ne. Tam sem<br />

ostala tri leta, do zaključenega prvega<br />

letnika srednje šole. Takrat se je moja<br />

mlajša sestra Julija odločila, da gre na<br />

Škofijsko gimnazijo v Ljubljano. Eno<br />

leto sva že bili skupaj v Belgiji in ko se<br />

je odločila ona, sem se tudi jaz. Tudi<br />

najini starši so hodili na Škofijsko gimnazijo,<br />

tako da nadaljujeva družinsko<br />

tradicijo.<br />

Kako vidiš srednjo šolo<br />

v Sloveniji? Lahko primerjaš naš<br />

šolski sistem z belgijskim<br />

in luksemburškim?<br />

Šolski sistem je tako drugačen, da ga<br />

težko primerjam. Okolje pa je v Sloveniji<br />

trikrat boljše. Tukaj imam družbo<br />

vrstnikov, s katerimi si delimo vrednote.<br />

To je res pomembno. Morda to še<br />

posebej opazim, ker sem prej hodila na<br />

mednarodno šolo, na katero smo prihajali<br />

z zelo različnih vetrov. V Belgiji<br />

pa sem bila med samimi glasbeniki, ki<br />

so malo posebni. (smeh)<br />

Okolje je v Sloveniji trikrat boljše kot v Luksemburgu. Tukaj imam družbo vrstnikov,<br />

s katerimi si delimo vrednote. V družini so se zato odločili, da sestri El<strong>iz</strong>abeta in Julija<br />

nadaljujeta šolanje v Sloveniji, medtem ko je družina ostala v Luksemburgu.


INTERVJU<br />

56<br />

| <strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

Doma je toliko otrok,<br />

da sem morala od nekdaj<br />

sama poskrbeti za svoje<br />

stvari. Če nisem naredila<br />

naloge, je pač nisem<br />

imela, nihče drug<br />

ni skrbel za to.<br />

Najpomembnejši vrednoti, ki sem ju dobila od staršev, so delovne navade in organ<strong>iz</strong>iranost.<br />

To dvoje mi je dala tudi glasba. Na fotografiji s sestrama in bratoma.<br />

V tujini pouk traja veliko dlje, vmes<br />

so proste ure. Pozitivna stran je, da nas<br />

je bilo v razredu precej manj. Tukaj nas<br />

je v razredu 32, v Luksemburgu je učencev<br />

največ 26, tako v osnovni kot v srednji<br />

<strong>šoli</strong>. V Belgiji pa nas je bilo na celi <strong>šoli</strong><br />

25. Pouk je bil zelo individualen. Če je v<br />

razredu pet učencev, je pouk mnogo bolj<br />

produktiven. Če česa ne razumeš, ti učitelj<br />

takoj priskoči na pomoč. Če je učencev<br />

32, mora tisti, ki nečesa ne razume,<br />

to reševati po pouku. To se še posebej<br />

pozna pri tujih jezikih. Ker nas je veliko,<br />

skoraj nič ne govorimo.<br />

Razlika je tudi v ustnem spraševanju,<br />

ki ga v Luksemburgu in Belgiji ne<br />

poznajo. Preden sem bila tukaj prvič<br />

vprašana, sem bila na smrt prestrašena.<br />

Potem sem ugotovila, da je spraševanje<br />

v resnici lažje, ker lahko snov<br />

poveš s svojimi besedami. (smeh)<br />

Na Škofijski gimnaziji se imam odlično.<br />

Profesorji so odlični, družba je<br />

krasna. Najstniki potrebujemo dobro<br />

družbo in tukaj je res ne manjka. Tudi<br />

mlajši brat si želi priti sem, delam dobro<br />

reklamo. (smeh)<br />

Kako si se navadila, da si tako daleč<br />

od doma? Kaj pa tvoji starši?<br />

Starši imajo doma še štiri otroke, tako<br />

da jim ni dolgčas. (smeh) S sestro Julijo<br />

sva bili že prej v internatu v Belgiji, tako<br />

da sva šli samo malo dlje. Ni bilo velikega<br />

preskoka. V Belgiji je bilo pravzaprav<br />

težje, ker sva bili mlajši, prvič sva<br />

šli od doma. Poleg tega imava v Sloveniji<br />

razširjeno družino, vse strice, tete,<br />

bratrance, sestrične. Za vikende greva<br />

pogosto k njim. Za kakšen vikend in<br />

počitnice pa se vračava v Luksemburg.<br />

Čeprav doma govorimo slovensko,<br />

mi je bilo tukaj težko uporabljati slovenščino<br />

ves dan. Prav usta so me bolela.<br />

(smeh) S slovnico pa nisem imela<br />

težav. Tudi knjige berem večinoma v<br />

slovenščini, razen <strong>iz</strong>virnikov v francoščini<br />

in angleščini, te berem v originalu.<br />

Sicer pa se mi zdijo prevodi v<br />

slovenščino res dobri, boljši kot npr.<br />

prevodi v francoščino.<br />

Od doma si šla pri trinajstih letih.<br />

Kako gledaš na svojo odgovornost?<br />

Marsikdo se pri tej starosti<br />

še ne zdi dovolj zrel, da bi poskrbel<br />

sam zase.<br />

Doma je toliko otrok, da sem morala od<br />

nekdaj sama poskrbeti za svoje stvari.<br />

Če nisem naredila naloge, je pač nisem<br />

imela, nihče drug ni skrbel za to. V Belgiji<br />

sem se morala naučiti tudi, kdaj iti<br />

spat. Imeli smo sicer hišni red, ampak<br />

kdaj bom dejansko zaspala, je bilo odvisno<br />

od mene. Na začetku sem hodila<br />

spat zelo pozno, kar sem vsako jutro<br />

obžalovala. Učila sem se <strong>iz</strong> lastnih napak.<br />

Hočeš nočeš sem morala prevzeti<br />

odgovornost za svoje življenje.<br />

Prvič, ko sem se za vikend vračala<br />

domov, sem šla na vlak brez denarnice.<br />

Bilo je grozno stresno, čeprav sem se<br />

na koncu dogovorila in srečno prišla<br />

domov. Od takrat nikoli ne pozabim<br />

denarnice. (smeh)<br />

Kam nameravaš na fakulteto?<br />

Te vleče nazaj v tujino?<br />

Študij bi rada začela v Sloveniji. Tukaj<br />

imam krasnega profesorja violine, od<br />

katerega lahko največ odnesem. On me<br />

V Barceloni.


| <strong>88</strong> | 9. MAREC 2023 INTERVJU<br />

57<br />

Če imaš premalo dela, ves dan ničesar ne narediš.<br />

bo poučeval še tri leta. Potem grem verjetno<br />

še za dve leti v tujino.<br />

Imaš kak nasvet za starše, kako<br />

podpirati otroke, da <strong>bodo</strong> razvili<br />

svoje talente in bili aktivni? Kako<br />

so tebi starši najbolj pomagali?<br />

Starši so mi najbolj pomagali s tem, da so<br />

me takrat, ko se mi nekam ni dalo, npr.<br />

na orkester, »zbrcali«, da opravim svoje<br />

obveznosti. Pri nas ni bilo možnosti,<br />

da zaradi lenobe ne bi naredil tistega,<br />

kar moraš. Drugo je, če si bolan ali imaš<br />

neodložljive opravke, ampak lenoba ni<br />

bila nikoli <strong>iz</strong>govor. Najpomembnejši<br />

vrednoti, ki sem ju dobila od staršev, so<br />

delovne navade in organ<strong>iz</strong>iranost. To<br />

dvoje mi je dala tudi glasba.<br />

Odlično je bilo tudi to, da so mi<br />

starši pri trinajstih letih dovolili iti od<br />

doma. Morda kdo pri tej starosti res še<br />

ni dovolj zrel, ampak pri petnajstih letih<br />

je skrajni čas, da odideš od doma, če<br />

je le možno. V resnici nikoli nisi čisto<br />

pripravljen na odhod. Treba se je vreči<br />

v vodo in se znajti.<br />

Starši so mi najbolj pomagali s tem,<br />

da so me takrat, ko se mi nekam ni<br />

dalo, npr. na orkester, »zbrcali«, da opravim<br />

svoje obveznosti.<br />

Kako vidiš svoje vrstnike?<br />

So današnje generacije mladih<br />

res tako apatične, odvisne<br />

od zaslonov in razvajene,<br />

kot se jih včasih prikazuje?<br />

Zaradi telefonov smo mladi navajeni<br />

na zelo lagodno življenje. Manj smo<br />

samostojni. Če se <strong>iz</strong>gubiš, imaš Google<br />

Maps. Na katerokoli vprašanje takoj<br />

dobiš odgovor. Včasih je bilo treba več<br />

razmišljati, treba se je bilo znajti. Mislim,<br />

da nismo bolj razvajeni, ampak<br />

enostavno manj samostojni.<br />

Kdaj si ti dobila pametni telefon?<br />

Ko sem šla pri trinajstih od doma, sem<br />

dobila telefon, vendar ni bil pameten.<br />

Na vlakih sem se morala znajti brez njega.<br />

Pameten telefon sem dobila konec<br />

osnovne šole, vendar ga ne uporabljam<br />

Tekmovanje poteka hkrati v vseh državah EU.<br />

El<strong>iz</strong>abeta je tekmovala v knjižnici Škofijske klasične gimnazije.<br />

veliko, ker niti nimam časa. Dopoldne<br />

sem v <strong>šoli</strong>, popoldne imam glasbo, nalogo,<br />

učenje … Kolikor imam prostega<br />

časa, ga rajši preživljam s prijatelji.<br />

Se ti je kdaj zdelo, da si imela v<br />

otroštvu premalo prostega časa?<br />

Mislim, da sem ga imela ravno prav. Če<br />

veš, da imaš popoldne samo eno uro za<br />

domačo nalogo in učenje, tisto uro res<br />

<strong>iz</strong>koristiš. Ko sem si poškodovala prst,<br />

tri tedne nisem mogla igrati violine.<br />

Sama pri sebi sem videla, kako neproduktivna<br />

sem postala. Celo popoldne<br />

sem ugotavljala, koliko časa imam, nazadnje<br />

pa nisem naredila ničesar.<br />

Zakaj po tvojem mnenju nekateri<br />

mladi »zabluzijo«? Kakšno vlogo<br />

imajo pri tem starši?<br />

Mislim, da se to zgodi, ker nimajo dovolj<br />

dela. Starši bi jih morali spodbujati<br />

k nekemu hobiju, k nečemu, kar jih veseli.<br />

Vsak se v nečem najde: v športu,<br />

umetnosti, čemurkoli. Ni treba, da gre<br />

za tako resno stvar, kot je pri meni glasba.<br />

Če imaš premalo dela, ves dan ničesar<br />

ne narediš. Morda <strong>iz</strong>hajam <strong>iz</strong> sebe.<br />

Jaz si raje zadam preveč kot premalo.<br />

Kako kot najstnica vidiš sodobno<br />

družbo? Kakšne prihodnosti<br />

si želiš?<br />

Želim si predvsem to, da bi v prihodnosti<br />

lahko živela od stvari, za katere<br />

imam talent in ki me veselijo.


MEDGENERACIJSKO SOŽITJE<br />

58<br />

Nasvet<br />

| <strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

Starši, ki se ne pogovarjajo<br />

o dediščini, delajo veliko napako<br />

MATEJA KROPEC ŠEGA<br />

Običajno je potomcev več. Redko je samo eden in,<br />

ko se dediščina deli, je pošteno, da vsak dobi pravičen delež.<br />

Tu pa se pogosto zaplete in urejena družina se lahko spre<br />

za več let ali celo rodov. Poglejmo, kako se temu <strong>iz</strong>ogniti.<br />

V<br />

desetletjih življenja neke rodbine<br />

so poleg lepih dni in let<br />

možna – celo pogosta – tudi<br />

obdobja, ki burijo duhove,<br />

povzročajo prepire, razdore, slabo voljo<br />

in nezadovoljstvo. Skoraj vsaka družina<br />

ima kakšno grdo zgodbo, povezano<br />

z dedovanjem. V zgodovini je bilo po<br />

navadi tako, da se je matična družina<br />

trudila, da je lahko čim več od ustvarjenega<br />

prenesla na potomce. In ti so se<br />

spet trudili dalje.<br />

Pogovor o dediščini je pogovor o<br />

tem, da nekega dne odidemo s tega<br />

sveta. O smrti pa je večinoma neprijetno<br />

razmišljati in se pogovarjati z<br />

osebami, s katerimi smo si čustveno<br />

bl<strong>iz</strong>u. A če se temi še tako <strong>iz</strong>ogibamo,<br />

pride čas, ko je aktualna tudi za nas.<br />

Ne pomaga, če jo dojemamo kot tabu<br />

ali če se ji <strong>iz</strong>mikamo, ker nas je strah,<br />

da bo zaradi dedovanja v družini prišlo<br />

do konfliktnih situacij.<br />

O dediščini se odprto<br />

pogovorimo, ugotovimo,<br />

kakšni so interesi<br />

vsakega posebej<br />

in kako si dediči<br />

zamišljajo<br />

svoje življenje.<br />

Sledi skupno iskanje<br />

za vse zadovoljivega<br />

načina delitve.


| <strong>88</strong> | 9. MAREC 2023 MEDGENERACIJSKO SOŽITJE<br />

Nasvet<br />

59<br />

Kot mama in oče si želiva, da bi se<br />

najini otroci, ko odideva s tega sveta,<br />

razumeli in si bili v podporo. Če <strong>bodo</strong><br />

sprti, če se <strong>bodo</strong> počutili oškodovane,<br />

prikrajšane ali ogoljufane, potem<br />

se <strong>bodo</strong> v najboljšem primeru <strong>iz</strong>ogibali<br />

drug drugega, v najslabšem primeru<br />

pa si nagajali in grenili življenje<br />

na mnogotere načine, kot pač ljudje<br />

v svoji zaslepljenosti znamo. Če torej<br />

življenje teče, kot si želimo, gre najpogosteje<br />

tako, da se starši naravno<br />

postaramo, otroci pa odrastejo. Prav<br />

je, da v tem obdobju (ne čakajmo<br />

predolgo!) sprožimo resen pogovor,<br />

kjer smo prisotni starši in vsi otroci.<br />

O dediščini se odprto pogovorimo,<br />

ugotovimo, kakšni so interesi vsakega<br />

posebej in kako si dediči zamišljajo<br />

svoje življenje. Sledi skupno<br />

iskanje za vse zadovoljivega načina<br />

delitve. Koristno je, da si damo nekaj<br />

časa za premislek in se dokončno<br />

dogovorimo šele tedaj, ko so zadeve<br />

prespane, želje <strong>iz</strong>rečene, kompromisi<br />

sklenjeni. Izredno blagodejno je tudi<br />

to, da molimo za dobro in za vse zadovoljujočo<br />

rešitev. Nazadnje dajmo<br />

dogovor na papir in zadevo<br />

uredimo tudi pravno.<br />

SHUTTERSTOCK<br />

KDO NAJ SPROŽI<br />

POGOVOR<br />

Najbolje je, če pogovor<br />

sprožita starša, ni pa nič<br />

narobe, če iskreno in<br />

taktno pogovor prične<br />

nekdo od otrok. Velikokrat<br />

so čustva ob tem <strong>iz</strong>jemno<br />

močna in boleča. »Mama<br />

in oče vendar še ne bosta<br />

umrla!« »Radi bi naju<br />

<strong>iz</strong>rinili <strong>iz</strong> najinega težko<br />

prigaranega ›kraljestva‹!«<br />

»Ne bomo delili tega, kar<br />

občutimo kot celoto, kot<br />

naš dom!«<br />

Kaj, koliko in kdo podeduje,<br />

je treba doreči, preden<br />

prvi dedič od staršev<br />

recimo prejme kos zemlje,<br />

na katerem bo zidal, ali<br />

večji znesek denarja, ki bo<br />

dopolnil polog za kredit.<br />

Pošteno je, da vsi prejmejo<br />

približno enako. Seveda<br />

pa deleži lahko nekoliko<br />

nihajo tudi glede na to, da<br />

nekdo recimo skrbi za ostarela<br />

starša, pomaga pri<br />

težjih domačih opravilih<br />

staršev, vloži v obnovo<br />

hiše ipd. in se tudi vsak tak<br />

doprinos nekako ovrednoti.<br />

Pogosto je premoženje<br />

težko razdeliti, ker je po<br />

naravi nedeljivo. Takrat je<br />

treba biti z delitvijo še posebej<br />

previden. Nujno potrebno<br />

je upoštevati tudi<br />

darila, ki so bila podarjena<br />

še za časa zapustnikovega<br />

Kaj, koliko in kdo<br />

podeduje, je treba doreči,<br />

preden prvi dedič<br />

od staršev recimo prejme<br />

kos zemlje, na katerem<br />

bo zidal, ali večji znesek<br />

denarja, ki bo dopolnil<br />

polog za kredit.<br />

življenja. Odlično bi bilo, če bi si starša<br />

beležila kaj in koliko sta kateremu<br />

otroku podarila. Še več, pazljiv je treba<br />

biti že pri rojstnodnevnih in drugih<br />

darilih – da so vrednostno približno<br />

enaka. Otrokom tako bistveno<br />

olajšamo odraslo življenje. Vsakršno<br />

kasnejše sodno vmešavanje je namreč<br />

praviloma drago in povzroča še<br />

več negativnih čustev.<br />

LJUBEČA<br />

IN PRAVIČNA REŠITEV<br />

Vsi poznamo zgodbe, vsaj <strong>iz</strong> literature<br />

in filmov, ko so zapustniki ob branju<br />

oporoke ugotovili, da ni taka, kot so<br />

pričakovali. Po navadi vseeno spoštujejo<br />

voljo zapustnika, a lahko se počutijo<br />

prikrajšane in vse skupaj kvarno<br />

vpliva na medsebojne odnose. Lahko<br />

zelo boli, če ne razumejo, zakaj se je<br />

zapustnik odločil, kot se je, ali se s pojasnili<br />

v oporoki ne strinjajo. Zapustniki<br />

oporoko na samem sestavijo pogosto<br />

zaradi tega, ker se želijo v času<br />

svojega življenja konfliktom v družini<br />

<strong>iz</strong>ogniti. A s tem dosežejo le to, da se<br />

morebitna jeza na pokojnika preusmeri<br />

med sodediče. Resnično ljubeča in<br />

pravična rešitev je torej vedno skrita<br />

v iskrenem pravočasnem pogovoru.<br />

Le tako bomo razumeli besede, želje,<br />

potrebe, čustva in dejstva drug drugega.<br />

Pravilen način dobrohotne komunikacije<br />

lahko razreši prenekatero<br />

morebitno zamero in odnose. Zakaj ne<br />

bi v našo dediščinsko maso vključili<br />

tudi zgleda, kako pravočasno in pošteno<br />

ravnati ob delitvi dediščine?


SLADKO-SLANE BRBONČICE <strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

60<br />

Polnjene tortilje za vse ljubitelje<br />

lahkih mehiških zavitkov<br />

SELMA BIZJAK<br />

Tortilje so značilna mehiška jed. Gre za »palačinko«<br />

<strong>iz</strong> moke in vode, torej nevzhajan kruh. Z njo pripravimo buritose,<br />

tacose ali fajitas, našla pa bi se še kakšna jed, pri kateri Mehičani<br />

uporabljajo tortilje. Pri nas poznamo še zavitke s tortiljami (wraps).<br />

Sama prazne velikokrat popečem v ponvi, da hrustajo,<br />

in jih ponudim poleg različnih enolončnic, sploh poleg čilija con carne.<br />

SESTAVINE<br />

Za 2 osebi potrebujemo:<br />

• 2 tortilji (premer vsaj 25 cm),<br />

• 350–400 g piščančjega fileja,<br />

• mehiško začimbno mešanico,<br />

• sol,<br />

• 6 šampinjonov,<br />

• 1 manjši jajčevec,<br />

• 1 rdečo papriko,<br />

• 1 zeleno papriko,<br />

• 1 paradižnik,<br />

• ½ konzerve rdečega fižola,<br />

• ½ manjše konzerve koruze,<br />

• ½ čebule,<br />

• 2 lista zelene ali hrustljave solate,<br />

• 1 grški jogurt,<br />

• koper,<br />

• sol in<br />

• čili omako.


<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />

61<br />

PRIPRAVA:<br />

1. Piščančja prsa očistimo,<br />

operemo in osušimo<br />

s papirnato brisačko.<br />

2. Narežemo jih na približno<br />

enake koščke.<br />

3. V ponvi segrejemo olje<br />

in na njem popražimo meso.<br />

4. Ko je lepo zapečeno, ga solimo<br />

in mu dodamo mehiško<br />

začimbno mešanico.<br />

5. Meso pokrito dušimo.<br />

6. Meso je pripravljeno<br />

v 25 minutah.<br />

7. Pečico segrejemo na 200 stopinj<br />

Celzija, in sicer z enakomernim<br />

gretjem spodaj in zgoraj.<br />

8. Medtem pripravimo zelenjavo.<br />

9. Šampinjone očistimo, operemo<br />

in narežemo na rezine.<br />

10. Jajčevec operemo<br />

in narežemo na kocke.<br />

11. Obe papriki očistimo, operemo<br />

in narežemo na kocke.<br />

12. Paradižnik operemo, očistimo<br />

in narežemo na majhne kocke.<br />

13. Odcedimo in pod tekočo vodo<br />

operemo rdeč fižol in koruzo<br />

<strong>iz</strong> konzerve.<br />

14. Čebulo sesekljamo<br />

na manjše koščke.<br />

15. Lista solate operemo in<br />

narežemo na tanjše trakove.<br />

16. V grški jogurt dodamo koper<br />

in sol ter z žlico premešamo.<br />

17. Pripravimo čili omako<br />

in dve večji tortilji.<br />

18. Ko je meso pečeno, ga <strong>iz</strong> ponve<br />

premestimo v skodelico<br />

in shranimo na toplo.<br />

19. V ponev vlijemo nekaj kapljic olja<br />

in na njem na hitro popražimo<br />

narezane šampinjone, jajčevce<br />

in obe papriki.<br />

20. Zelenjava je pražena<br />

v nekaj minutah.<br />

21. Praženi zelenjavi dodamo<br />

pečene kocke mesa<br />

in premešamo.<br />

22. Na vsako tortiljo damo<br />

polovico pripravljene<br />

zelenjavno-mesne mešanice.<br />

23. Dodamo še surov paradižnik<br />

in surovo čebulo.<br />

24. Tortiljo zavijemo v obliko<br />

korneta, pri čemer pazimo,<br />

da je spodnji del čim bolj zaprt.<br />

25. Da tortilja ostane v želeni<br />

obliki, si pomagamo<br />

z lesenim nabodalcem.<br />

26. Obe tortilji postavimo na pekač<br />

in ju damo za nekaj minut<br />

v pečico, da se pregrejeta.<br />

27. Postopek lahko opravimo tudi<br />

v ponvi z uporabo pokrovke.<br />

Pazimo le, da kuhalnik<br />

ni preveč vroč in se tortilje<br />

spodaj ne zažgejo.<br />

28. Pogrete tortilje vzamemo <strong>iz</strong><br />

pečice in jih damo na krožnik.<br />

29. Dodamo še solato, jogurtov<br />

preliv in čili omako.<br />

30. Postrežemo še vroče.<br />

Dober tek!<br />

Selma B<strong>iz</strong>jak, kulinarični blog Sladko Slane<br />

Brbončice www.sladkoslanebrboncice.si<br />

REŠITVE str. 62-63:<br />

Rešitev anagrama: ČAKALNE VRSTE.<br />

Rešitev magičnega kvadrata: SORTNOST, OPERATER,<br />

RENKLODA, TR KALNIK, NALLYMT, OTONGEA,<br />

SEDIMENT, TRAKTAT.<br />

Rešitev križanke (vodoravno): harmonika, arboretum,<br />

MT, Logar, bič, Žalec, Ulaga, Ita, Gregorij, regrat, laso,<br />

Osp, Onek, ironik, deložiranka, VU, plasma, pavijan,<br />

rezkalec, sram, TK, anemik, Imre, Otar, carist, bet, sol,<br />

Koštabona, tresk, LZ, Ararat, foliant, Severin, EI, omara,<br />

epos, junak, cent. Glavno geslo: ljubljanski škof.


RAZVEDRILO<br />

62<br />

<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

ANAGRAM<br />

EN STAR VALČEK<br />

si zavrtite, spoštovani državljani, in zaplešite,<br />

magari v ritmu klakočardaša, saj je premier napovedal,<br />

da Slovenija pleše. Pa še čas bo hitreje minil, saj so dolge,<br />

predolge ... Kaj? Vse črke gornjih treh besed pravilno<br />

razporedite v spodnja polja, pa dobite odgovor. (jp)<br />

MAGIČNI KVADRAT<br />

GEA OPERATER OTON<br />

NALLY MT RENKLODA<br />

SORTNOST SEDIMENT TRAKTAT<br />

Vsako gornjo besedo vpišite v lik dvakrat, vodoravno<br />

in navpično, tako da se <strong>bodo</strong> med seboj ujemale. Ko boste<br />

vpisali vse, se bo prikazala beseda, ki je končna rešitev.<br />

V polju, kjer se ta beseda križa s seboj, le še dodajte pravo<br />

črko. V liku so le tri črna polja. (jp)<br />

vipavska.eu @VipavskaEU<br />

Balkanski triatlon:<br />

1. Dviganje kredita<br />

2. Plavanje v dolgovih<br />

3. Preskakovanje obrokov<br />

Dopolnjevanki in sudoku je sestavil Jože Petelin.


<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023 KRIŽANKA<br />

63<br />

OSEBA NA<br />

SLIKI SE<br />

JE RODILA<br />

9. 3. 1<strong>88</strong>3<br />

NASELJE<br />

SZ. OD<br />

ČRNEGA<br />

KALA<br />

ŽENSKA,<br />

KI JO IZ-<br />

SELIJO IZ<br />

HIŠE<br />

KONČNA<br />

UVRSTI-<br />

TEV TEK-<br />

MOVAL.<br />

DELAVEC<br />

PRI REZ-<br />

KALNEM<br />

STROJU<br />

TONE<br />

KUNTNER<br />

GRUZIJSKI<br />

14<br />

FILMSKI<br />

REŽISER<br />

IOSELIANI<br />

OSNOVNA<br />

ZAČIMBA<br />

NASPROT-<br />

JE ZAPR-<br />

TOSTI<br />

IZBIRALEC<br />

IGRALCEV<br />

ZA REPRE-<br />

ZENTANCO<br />

GMOTA<br />

SNEGA, KI<br />

ZDRSI PO<br />

POBOČJU<br />

SOLATNA<br />

TRAV-<br />

NIŠKA<br />

RASTLINA<br />

VAS PRI<br />

KOČEVJU<br />

FILMSKA<br />

NAGRADA<br />

SESTAVIL<br />

ANDREJ<br />

PRAZNIK<br />

GLASBILO<br />

S TIPKAMI<br />

IN MEHOM<br />

NASAD<br />

RAZLIČ-<br />

NEGA<br />

DREVJA<br />

MATEJ<br />

TONIN<br />

PALICA S<br />

PRITRJE-<br />

NIM JER-<br />

MENOM<br />

IGRALEC<br />

(DARE)<br />

GENIALEN<br />

ČLOVEK<br />

ZREZEK IZ<br />

MLETEGA<br />

MESA MED<br />

KRUHOM<br />

5<br />

SLOV.<br />

SMUČAR-<br />

SKA SKA-<br />

KALKA<br />

SLABO-<br />

KRVEN<br />

ČLOVEK<br />

ANG. PIVO<br />

KROGLA<br />

PRISTAŠ<br />

CARIZMA<br />

GIB NOGE<br />

PRI HOJI<br />

TOPNI-<br />

ČARKA<br />

RUBIDIJ<br />

POLITIK<br />

(ANŽE)<br />

DIATO-<br />

NIČNA<br />

LESTVICA<br />

ZABAVA<br />

(ŠTAJER.)<br />

NASELJE<br />

4<br />

PRI CELJU<br />

UMET.<br />

SLOG<br />

IRONIČEN<br />

10<br />

ČLOVEK<br />

NINA<br />

PUŠLAR<br />

AFRIŠKA<br />

OPICA<br />

BOLEZEN<br />

JETER<br />

1 SRBSKI<br />

PISATELJ<br />

(DANILO)<br />

NASELJE<br />

JUŽNO<br />

OD KOPRA<br />

IZDELO-<br />

VALEC<br />

OROŽJA<br />

METALNA<br />

ZANKA<br />

PRETEP,<br />

SPOPAD<br />

OSKRBA<br />

BOLNIKA<br />

8<br />

FILMSKA<br />

IGRALKA<br />

(… RINA)<br />

ILOVICA<br />

13 GRŠKA<br />

REKA,<br />

EVROTAS<br />

NEPRIJE-<br />

TEN OB-<br />

ČUTEK OB<br />

GOLOTI<br />

NEGO-<br />

VOREČA<br />

OSEBA<br />

V FILMU<br />

PISATELJ<br />

KERTESZ<br />

AZIJSKA<br />

DIV. KOZA<br />

11<br />

PECLJU<br />

7<br />

PODOBEN<br />

DEL GOBE<br />

BARIJ<br />

12<br />

PREBIVA-<br />

LEC DRŽA-<br />

VE V JUŽNI<br />

EVROPI<br />

VILKO<br />

UKMAR<br />

DROG<br />

ZA JADRA<br />

2<br />

SLOV.<br />

ETNOLOG<br />

(NIKO)<br />

3<br />

OČESNA<br />

BOLEZEN<br />

9<br />

ANDREJ<br />

MAJCEN<br />

KALCIJ<br />

MANJŠA<br />

SLADKO-<br />

VODNA<br />

RIBA<br />

KOLIČINA<br />

LESA, OD-<br />

MERJENA<br />

ZA POSEK<br />

MOČEN,<br />

REZEK<br />

GLAS OB<br />

STRELI<br />

DOMOVINA<br />

PESNIK<br />

IN PRE-<br />

VAJALEC<br />

ŠALI<br />

VEČJI<br />

KOS<br />

POHIŠTVA<br />

RAHLA,<br />

MEDLA<br />

SVET-<br />

LOBA<br />

VELIKA<br />

AVSTRAL-<br />

SKA PTICA<br />

VELIKA<br />

KNJIGA<br />

MESTO V<br />

V. TURČIJI<br />

15<br />

LUDVIK<br />

ZAJC<br />

LITIJ<br />

DOLGA<br />

PESNITEV,<br />

EP<br />

EVA IRGL<br />

PAUL<br />

ELUARD<br />

GORA<br />

V TURČIJI<br />

ŽLAHTNI<br />

PLIN (Ne)<br />

GLAVNO GESLO<br />

1 2 3 4 5<br />

6 7 8 9 10<br />

HEROJ<br />

6<br />

STOTINA<br />

EVRA<br />

11 12 13 14 15


SLIKOVITO<br />

64<br />

Satira<br />

<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

Brez naslova<br />

– Jose de Almada Negreiros<br />

GREGOR ČUŠIN<br />

Zmotilo ga je plašno trkanje<br />

na vrata.<br />

Hitro je odložil malo knjižico<br />

s sudokuji, ki si jo je kupil<br />

v letališki trafiki, preden je prvič letel<br />

v Bruselj. Bal se je, da mu bo na letalu<br />

dolgčas, sram ga je bilo kupiti Ekipo,<br />

Obrazi so bili razprodani, pa je v naglici<br />

zagrabil Sudoku, ne da bi točno vedel,<br />

kaj je sploh kupil. Začuden je nato na<br />

letalu obračal knjižico in jo prelistaval.<br />

WIKIART<br />

Jose de Almada Negreiros, Brez naslova (1930).<br />

Najprej sploh ni vedel, kaj naj počne<br />

s tem. Hotel je knjižico že zabrisati v<br />

smeti. Sudoku? Sranje! Potem pa se je<br />

spomnil, da sta zadnjič med govorom<br />

ministrice za kulturo na seji vlade minister<br />

za finance in tedanji kandidat za<br />

še neobstoječe ministrstvo za solidarno<br />

prihodnost med seboj tekmovala,<br />

»kdo bo hitreje opravil s sudokujem«.<br />

Takrat je mislil, da govorita o pijači.<br />

Ampak tisto je sake, kajne? Seveda. Če<br />

te dva kekca to zmoreta, bom pa še jaz.<br />

Pa je prebral navodila, vzel svinčnik in<br />

začel. Po pol leta je sedaj končno na četrti<br />

strani. Očitno si je kupil življenjsko<br />

zalogo. Sploh pa: kako naj napreduje,<br />

ko ga stalno motijo?!<br />

Vrgel je svinčnik in sudoku knjižico v<br />

predal, si zategnil kravato, osvežil ekran<br />

na prenosniku, zaprl stran, ki se mu je<br />

prikazala in pobrisal zgodovino zadnjih<br />

nekaj ogledov, se odkašljal, nato pa z odločnim<br />

altom rekel:<br />

»Naprej!«<br />

Plašno, s pogledom<br />

srne, ki so jo zaslepile<br />

avtomobilske<br />

luči, je v pisarno pokukala<br />

tajnica.<br />

»Gospod predsednik.<br />

Obisk.«<br />

»Kdo?«<br />

Hitro je ošinil s<br />

pogledom nam<strong>iz</strong>ni<br />

koledar, v katerega<br />

mu je tajnica vsak<br />

dan sproti z rdečim<br />

flomastrom vpisovala<br />

obveznosti in dogodke,<br />

a dopoldne je zevalo<br />

prazno kot knjiga<br />

vtisov po Prešernovi<br />

proslavi. Šele za pojutrišnjem<br />

zvečer je<br />

imel zapisano: Otvoritev<br />

razstave likovnih<br />

<strong>iz</strong>delkov vnukov Zveze<br />

združenj borcev za<br />

pravice prostorastočega<br />

regrata.<br />

»Kdo?« je ponovil.<br />

»Na mojem koledarju<br />

ni ničesar.«<br />

»Vem,« je v zadregi<br />

odgovorila srnica.<br />

»Gre za nenapovedan<br />

obisk.«<br />

N e n a p o v e d a n<br />

obisk? Oštja! Nenapovedano<br />

so ga obiskovali<br />

samo šefi in strici!


<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023 POLITIČNA POEZIJA<br />

Humor<br />

65<br />

Običajno v ednini. Debelo je pogoltnil<br />

in alt mu je potegnilo proti mezzosopranu,<br />

ko je rekel:<br />

»Naj vstopi.«<br />

Tajnica je plašno pokimala. Vstal<br />

je, da bi šefa pozdravil zviška, kajti<br />

višina je bila edina prednost, ki jo je<br />

lahko uporabljal v dialogu z njim. In jo<br />

tudi je. Vedno. Tajnica je odprla vrata<br />

in se hkrati umaknila s praga, da so v<br />

pisarno lahko eden za drugim nakapljali<br />

nenapovedani obiskovalci: visoki,<br />

nabildani in mrkogledi možaki. Preštel<br />

ji je. Štirideset!<br />

»Kaj se dogaja?!« je plašno zagrulil.<br />

»Revolucija?«<br />

Možakarji so se rahlo zamajali, prenesli<br />

težo z ene noge na drugo, tako da<br />

ni mogel najbolje vedeti ali se nagibljejo<br />

desno ali levo, se spogledali med sabo,<br />

potem pa je eden <strong>iz</strong> prve vrste siknil:<br />

»Revolucija? Ne, demokracija.«<br />

Oddahnil si je. V demokraciji sicer<br />

še hitreje letijo glave, a k sreči le figurativno,<br />

in ne krvavo dobesedno kot v<br />

revoluciji. A ne bo se tako hitro vdal:<br />

»Kdo ste? Od kod ste? Z ulice? Ste<br />

prišli s kolesi?«<br />

Spet so se spogledali, spet se je zamajalo,<br />

spet ni vedel, pri čem je. Niti<br />

potem, ko je slišal odgovor:<br />

»Vsi imamo stanovanja in domove.<br />

Imamo službe ali vsaj delo. Slabo plačano<br />

sicer, a delamo. Imamo družine<br />

in žene. Žene, ne partnerk ali soprog.<br />

Imamo otroke, ki smo jih sami pridelali.<br />

Brezplačna šola stane, zato nimamo<br />

časa za postopanje po ulici in kolesarjenje,<br />

a vseeno smo prišli!«<br />

Prestrašil se je. Tudi v demokraciji<br />

kdaj teče kri.<br />

»Po kaj ste prišli? Kdo sploh ste?« je<br />

čivknil.<br />

»Mi smo ›Inštitut 10. marec‹. Smo<br />

vsaj za dva dni naprednejši od 8. marca,<br />

o sposobnostih, <strong>iz</strong>kušnjah in kvalifikacijah<br />

pa ne bi razpravljali. Prišli smo<br />

ponudit svojo pomoč.«<br />

»Pomoč?«<br />

Obraz se mu je razsvetlil v radosti,<br />

toplo ga je zaščemelo okrog srca, tako<br />

toplo, kot ga je običajno ščemelo malo<br />

nižje. Široko se je nasmehnil, ko je s<br />

povrnjenim polnomočnim altom rekel:<br />

»Prišli ste kot naročeni! Se kdo<br />

od vas spozna na sudoku?« <br />

VIKTORIJ MUSARJONOVIČ KRIVOUSTIN<br />

S KEGELBANA<br />

Kegelban se je po starem reklo,<br />

v tistih časih, ko so še kegljali,<br />

bovlinga ko niso še poznali<br />

in je vse le po kegljišču teklo.<br />

Ko ugledal zadnjič sem dvojico,<br />

kroglo in pa kegelj, me obšlo je,<br />

glej, kako je zl<strong>iz</strong>ano to dvoje,<br />

in potem prebral sem to novico.<br />

Ruski bovling da pri nas se uvaja,<br />

vse po zgledu pristne ruske dače,<br />

štejejo zadetki se drugače<br />

v bovlingu, krik mode ki postaja.<br />

Je pri njem računovodstvo ključno,<br />

končni da seštevki so pravilni,<br />

tudi če so kiksi preštevilni,<br />

da le kiksanje navzven ni bučno.<br />

Šel pogledat sem, kdo tam sešteva,<br />

kakšen kegelj je in krogla kakšna,<br />

pa spoznal sem, da še vedno takšna<br />

bunka je, ob keglje ki zadeva.<br />

Kdo računa, to se pač prikriva,<br />

bovling ruski je, zato imena<br />

nepomembna so, celotna scena<br />

se v ozadje prav zato odriva.<br />

Znana je vnaprej že zmagovalka,<br />

saj računanje je nezmotljivo,<br />

zanj skrbi lahkotno, prav igrivo<br />

šampionkina sotekmovalka.<br />

In če kdo še kaj po vtisih vpraša,<br />

kegelban je kratek, kugla polna,<br />

so pravila svojstvena osnovna,<br />

da po njih zmaguje pač Natasha.<br />

FACEBOOK<br />

Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si


TAZADNJA<br />

66<br />

Humor<br />

<strong>88</strong> | 9. MAREC 2023<br />

Storitve v Nemčiji in Avstriji<br />

so tudi uradno slovansko dvojezične<br />

Medtem, ko je bil 27. februarja letos sprejet windsorski protokol, ki ureja gospodarski<br />

položaj Severne Irske v odnosu do Združenega kraljestva in EU, sta Nemčija<br />

in Avstrija z balkanskimi državami sprejeli celovški protokol, s katerim so bile<br />

mnoge dejavnosti na področju nemško govorečih držav označene za dvojezične.<br />

SVIT PODGORNIK<br />

Komisije, ki so se zbrale v Celovcu<br />

že sredi decembra, so<br />

končno sprejele sklep o dodelitvi<br />

statusa manjšinskih pravic<br />

določenim storitvam. Po novem <strong>bodo</strong><br />

tako vsi bari, hoteli in gostišča, prav<br />

tako pa vse gradbene storitve v Avstriji<br />

ter v nemških zveznih državah Bavarski<br />

ter Baden-Württembergu registrirane<br />

kot dvojezična območja s srbščino ali<br />

hrvaščino kot manjšinskim jezikom,<br />

medtem ko so vse storitve na Dunaju<br />

registrirane kot enklave s srbščino ali<br />

hrvaščino kot jezikom večine. Severnejše<br />

zvezne države Nemčije pa so po<br />

podobnem principu dobile kot drugi jezik<br />

poljščino, z <strong>iz</strong>jemo Berlina, ki se ga<br />

bo, podobno kot po 2. svetovni<br />

vojni, razdelilo na različna<br />

interesna področja.<br />

EVROPSKA<br />

DELOVNA<br />

SILA<br />

»Celovški protokol<br />

končno<br />

ureja težavo,<br />

s katero<br />

se<br />

državljan<br />

i<br />

slovanskih držav ukvarjamo že desetletja.<br />

Od sedaj naprej se v gostilnah Avstrije<br />

in Nemčije ne bomo več poskušali<br />

z nemščino, pač pa lahko pogovor takoj<br />

začnemo v hrvaščini,« je ponosno <strong>iz</strong>javil<br />

predsednik slovanske pogajalske<br />

komisije, N. Aški. »Druga delitev Nemčije«,<br />

kakor je bil sporazum že poimenovan,<br />

je velik uspeh za vpletene slovanske<br />

države, v njem pa je poleg uporabe<br />

jezika pod klavzulo določeno tudi to, da<br />

ob uporabi »naškega« jezika obiskovalci<br />

dobijo šilce rakije ter dva čevapčiča<br />

več kot nemški uporabniki storitev. Kaj<br />

je prisililo nemško in avstrijsko stran v<br />

sprejetje takšnega sporazuma?<br />

»Preprosta grožnja o umiku celotne<br />

slovanske delovne sile je bila popolnoma<br />

dovolj, da so pogoje sprejeli tudi<br />

desni poslanci,« je bil za naš mikrofon<br />

odkrit N. Emčić, vodja nemške delegacije.<br />

Najhujši odpor je nudila svobodnjaška<br />

stranka na Koroškem, ki pa so jo<br />

prepričali s tem, da so vodjem ponudili<br />

takojšnje dokončanje njihovih nepremičnin,<br />

s čimer so svoja stališča hitro<br />

spremenili. Pr<strong>iz</strong>nali so, da se je treba<br />

včasih prilagoditi razmeram, posebej če<br />

potrebuješ ploščice v kopalnici.<br />

SRBI IN HRVATI<br />

Kljub enotnosti na nemški strani, pa so se<br />

pojavile težave, ki so sprejetje protokola<br />

zakasnile. »Sporazum se je pripravljal že<br />

več let, vendar so se na pogajanjih največkrat<br />

skregali Srbi in Hrvati, ki naj bi bili<br />

na isti strani. Potem pa so Hrvati uspeli<br />

užaliti še Bošnjake, ko so na pogajanja<br />

prinesli burek s sirom in ga imenovali<br />

burek. Na koncu se je ta prepir preselil<br />

na mednarodno sodišče za kulinarične<br />

zločine, sporazum pa smo<br />

le uspeli podpisati.«<br />

Preprosta grožnja<br />

o umiku celotne<br />

slovanske delovne sile<br />

je bila popolnoma dovolj,<br />

da so pogoje sprejeli tudi<br />

desni, so bili odkriti<br />

v nemški delegaciji.<br />

V sporazumu ni Švice, ki je bila tudi<br />

vključena v prvotni osnutek. Ob vprašanju,<br />

zakaj so jo <strong>iz</strong>ključili, je balkansko-<br />

-poljska delegacija skomignila z rameni<br />

ter se odpeljala s popolnoma novimi<br />

BMW-ji, saj so njihovi novi rolexi kazali,<br />

da je čas, da si ogledajo svoj novi vikend<br />

na Ženevskem jezeru. Pri Tazadnji smo<br />

zadovoljni s poenostavitvijo naših potovanj<br />

v severne dežele, kjer nam bureka ne<br />

bo več treba naročiti v nemščini. Naše delegacije<br />

pa spodbujamo, naj se potrudijo,<br />

da <strong>bodo</strong> tudi cene bolj podobne slovenskim<br />

ter da kapučino ne bo več 4,10 €. <br />

Zaradi Črnogorcev in Bošnjakov<br />

so jezik imenovali »naški«. Po novem<br />

se zato ne reče več, da govoriš<br />

srbsko ali hrvaško, marveč »po naški«.<br />

Kot slikovni simbol tega jezika,<br />

ki se bo uporabljal na internetu, pa<br />

so <strong>iz</strong>brali stekleničko ajvarja. Neimenovani<br />

vir bl<strong>iz</strong>u srbskega predsednika<br />

je pojasnil: »Ajvar vsi obožujemo,<br />

enako ga imenujemo in vsi ga<br />

imamo za avtohtonega.«


Podprite neodvisno<br />

novinarstvo.<br />

Pridružite se naročnikom<br />

tiskanega tednika <strong>Domovina</strong>.<br />

Sklenite letno naročnino<br />

in prihranite: namesto<br />

187,20 € samo 159 €<br />

-15 %<br />

Ne splača se vam odlašati,<br />

saj si z naročilom DANES<br />

lahko zagotovite fiksno<br />

ceno za eno leto!<br />

<strong>Domovina</strong><br />

DA, računajte name, naročam tednik <strong>Domovina</strong>.<br />

(ustrezno označite)<br />

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 187,20 € samo 159 €)<br />

želim plačilo na 4 obroke po 39,75 €<br />

<strong>Domovina</strong> je<br />

ta hip najboljši<br />

slovenski<br />

družbenopolitični<br />

tednik.<br />

dr. Žiga Turk, profesor in publicist<br />

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 93,60 € samo 86,50 €)<br />

Ime in priimek * :<br />

Ime podjetja (poslovni naročnik):<br />

Ulica in hišna št. * :<br />

Poštna št. in kraj * :<br />

Telefon * :<br />

E-mail * :<br />

Podpis * :<br />

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.<br />

Kako postanete naročnik?<br />

Izberite način, ki vam je najlažji.<br />

POKLIČITE<br />

059 020 001<br />

(vsak dan od 9.00 do 15.00)<br />

Poštnino za tednik plača <strong>Domovina</strong>.<br />

Podatki za plačilo naročnine: Cesta v Log 11, 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

Številka TRR: SI56 0284 3026 4323 628<br />

Namen: Naročnina na tednik <strong>Domovina</strong><br />

Sklic: 00 2023-2145 • Koda: SUBS • Koda banke: LJBASI2X<br />

SKENIRAJTE<br />

QR KODO<br />

in <strong>iz</strong>polnite<br />

elektronsko<br />

naročilnico<br />

PIŠITE<br />

narocnine@domovina.je<br />

POŠLJITE<br />

<strong>Domovina</strong> d.o.o.<br />

Cesta v Log 11, 1351<br />

Brezovica pri Ljubljani<br />

OBIŠČITE<br />

www.domovina.je<br />

Všeč mi je to,<br />

da ni tem, ki bi<br />

se jih uredništvo<br />

Domovine<br />

<strong>iz</strong>ogibalo.<br />

Rado Pezdir, ekonomist in publicist<br />

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.


Gregor Čušin:<br />

KUPI V TRGOVINI<br />

ISKRENI<br />

Ilustracije: Agata Pavlovec<br />

ViTa dolorosa je Žalostna pot. To je ulica<br />

v Jeruzalemu, ki vodi od Pilatove palače<br />

do Kalvarije. Pravijo, da je to pot, po kateri<br />

je Jezus nosil križ. Vita dolorosa pa je<br />

žalostno življenje. Je naše življenje, naše<br />

srečevanje s križi in s Križem. Do srečanja<br />

z Njim. ViTa dolorosa so zato zgodbe naših<br />

žalosti. Naše poti od Poncija do Pilata.<br />

Od Pilata do Kalvarije. Od Kalvarije do<br />

Vstajenja. Naše vsakdanje in vsakodnevne<br />

poti do Njega. In z Njim.<br />

"Včeraj pa sem videl človeka, ki je objel drevo<br />

tako nežno in ljubeče, kot bi objel nevesto.<br />

Na smrt obsojenemu so na rame položili križ,<br />

on pa se ga je oklenil, kot se je včasih moja<br />

žena oklenila mene. Da sem ves vztrepetal.<br />

In spoznal sem, da ne gre v smrt, ampak v življenje.<br />

Da je objel križ, da je objel mene. In<br />

mojo ženo. In mojega otroka. In vse ljudi, ves<br />

svet. Da je ljubezen."<br />

T: 064 135 136 E: info@iskreni.net<br />

www.iskreni.net/trgovina<br />

CENA:<br />

12,90 €

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!