NEKAJ SPOMINOV

To so glave Dolenjskega odreda, sodniki, morilci. Ogledal sem si njihove, s kocinami
porastle roke, katerih se je že držalo veliko nedolžne krvi, ogledal njihovo orožje, brzostzrelke,
pištole in kame. V teh rokah je torej usoda Dolenjske!
Odhod iz Kočevja
Povelje za odhod iz mesta Kočevja je bilo dano ob 5,30 popoldne po eno in pol urnem
zasramovanju in p r e t e p a n j u. Kam? Nihče ne ve. Samo še sedem kilometra marša imamo,
pa boste rešeni, pravi komisar brigade. Sprevod zavije na levo po cesti proti Mozlju. Pobili nas
bodo, nas je obšla zla slutnja! Skozi nahujskano drhal se prodira pot motociklista - kurirja. Odda
pismo komisarju. Skoda, hudič, sikne, ko ga je prebral. Zavili smo nazaj v mesto. Drhal nas
molče spremlja do gradu, samo par jih kriči. Kot blazna je tulila 50 let stara ženska: "Smrt beli
gardi!" Pa jo je partijec, ki je bil določen za našo stražo, popravil, „da smo mi plava garda“,
nakar je obrnila lajno, vse dokler nismo izginili v grajskem dvorišču. Ko smo šli ob gradu nas je
neki moški fotografiral Ta slika je bila objavljena v Vestniku, kar pomeni, da je bil ta fotograf
naš človek. Grajska vrata s težkimi zapahi se zapro za nami.
Razvezali so nas in podelili po celicah, 35 v eno, ki so bile 3 metre široke in 5 metrov
dolge in z enim oknom Blazine so pobrali in prinesli slamo, v kateri je bila podtaknjena lovska
puška dvocevka. Oddali smo jo stražarju.
Zapori »Osvobodilne republike« so bili prazni. Nobenega fašista - vojnega zločinca ni
bilo v vseh sedmih celicah Neizpodbitni javni dokazi partizanskega sodelovanja z okupatorji, ki
mora priti v zgodovino. Pečat barbarstva, pečat krvave revolucije. Nad odhajajočo kolono
italijanskih zločincev ni padla niti ena zbadljivka, niti ne izpljunek, niti en udarec ali kričanje.
Razjarjena množica ni zahtevala smrt ali vsaj pravično kazen.
NOVA OBLAST CELO ŠČITI ITALIJANSKE KOLONE!
Lažno masko osvobodilne fronte si je razkrila, a spregledanci molčijo, ker sovrag preži
za sleherno žrtvijo. Ob zarji rdeče svobode si želim smrti! Antikrist stopa v krvavi tempelj
morije!
V celici št. 4 delajo seznam Major, odredni zdravnik Kuhar, upa na rešitev. Kot
angleškemu državljanu se mu ne sme nič hudega storiti. A ostali? Predložil bom seznam
merodajnim, zavzel se bom za vas, da boste čim preje rešeni. Jaz sem mu dal moje psevdonimno
ime. Vedel sem, da bo prišlo v partizanske roke. In kaj je bila posledica? S pomočjo Zlatka so
prepoznali vse, ki so se skrivali pod tujimi imeni. Zdravnik Kuhar je bil velika dobričina. Svoj
obrok hrane je vedno podelil med mladoletnike, ostali sta mu le dve žlici tople vode. On je bil
prvi zaslišan in takoj odveden neznano kam Zvedeli smo, da so Boruta nezavestnega odpeljali v
Ribnico v bolnico, ker so ga zaradi zasliševanja hoteli spraviti k zavesti, pa je čez dva dni
podlegel ranam
Straža v zaporu
Komandir - žandamerijski narednik, namestnik žandarmerijski podnarednik Petrič, brat
mimopeškega župnika, oba v službah pri Italijanih, sedaj pri OF. Komisar- partijec budno pazi
na vsak migljaj. Prvih 14 dni ne govori veliko, ali vedno poroča komandantu mesta, ki je dal vse
razen podnarednika Petriča razorožiti in 13. oktobra 1943 likvidirati. V zameno so prišli drugi,
zveri v človeški podobi, organi državne varnosti - oznovci.
Zasliševanje