Domovina 110: Narava je (ne)ukrotljiva (Predogled)
- No tags were found...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
ŠIRIMO OBZORJA<br />
Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
10. 8. 2023<br />
Ženske kvote žalijo ženske 20<br />
Golobova priporočila ustavljajo proizvodnjo<br />
Mojo hčer so prepričali, da <strong>je</strong> fant 38<br />
28<br />
<strong>Narava</strong> <strong>je</strong> (<strong>ne</strong>)<strong>ukrotljiva</strong><br />
3,60 €<br />
Pri urejanju protipoplav<strong>ne</strong> varnosti država zaspala,<br />
obči<strong>ne</strong>, ki so si pomagale same, ostale na suhem<br />
12<br />
<strong>110</strong>
Vsak teden nova<br />
ugodnost: vse polet<strong>je</strong>!<br />
IZKORISTITE<br />
UGODNOST<br />
Poletna akcija založbe<br />
10 % popusta *<br />
ob nakupu knjige<br />
Adamovo rebro<br />
*Ugodnost velja od 9. do vključno 16. avgusta<br />
2023 samo v spletni trgovini Iskreni.<br />
19,95 €<br />
17,95 €<br />
Koda<br />
za popust:<br />
REBRO10<br />
T: 064 135 136 E: info@iskreni.<strong>ne</strong>t<br />
https://www.iskreni.<strong>ne</strong>t/trgovina/product/adamovo-rebro
MOJA BESEDA<br />
Ko povodenj od<strong>ne</strong>se ŠE PAMET ...<br />
3<br />
Poplavna tragedija <strong>je</strong> s sabo od<strong>ne</strong>sla<br />
mnoge živl<strong>je</strong>njske prihranke,<br />
živl<strong>je</strong>njske san<strong>je</strong>, tudi<br />
živl<strong>je</strong>nja.<br />
A deroča voda, ki že desetletja pustoši<br />
ob mnogih rekah in potokih, ob hudournikih,<br />
pravzaprav, s sabo odnaša<br />
tudi precej zdrave kmečke pameti. Če<br />
se led na obeh zemeljskih polih topi, bo<br />
mor<strong>je</strong> vedno viš<strong>je</strong> in bo dežja vedno več.<br />
Strokovnjaki že leta govorijo, da bo ekstremnih<br />
vremenskih pojavov več: več<br />
bo dežja, medtem ko bo deževnih dni<br />
lahko tudi manj.<br />
Poplave torej niso tako prese<strong>ne</strong>tljive,<br />
kot se zdi. Prese<strong>ne</strong>tljivo <strong>je</strong>, da <strong>je</strong><br />
država tako <strong>ne</strong>pripravl<strong>je</strong>na nan<strong>je</strong>. Pa<br />
<strong>ne</strong> gre samo za propadli referendum o<br />
vodah (2021), ki <strong>je</strong> bil politično zlorabl<strong>je</strong>n<br />
in smo zaradi n<strong>je</strong>ga izgubili najmanj<br />
dve leti za delo na vodotokih, ali<br />
za Golobovo odpoved 160 milijonom<br />
evropskih evrov za protipoplav<strong>ne</strong> ukrepe<br />
pred dvema tednoma. Težava <strong>je</strong><br />
precej starejša.<br />
V Sloveniji mladi sanjske službe v<br />
javni upravi dobivajo v veliki meri s korupcijo.<br />
Bolj kot <strong>je</strong> funkcija pomembna,<br />
več <strong>je</strong> korupci<strong>je</strong>. V pisarnah ministrstev,<br />
upravnih enot in občin številna<br />
strokovna mesta zasedajo politični<br />
nastavl<strong>je</strong>nci namesto strokovnjakov.<br />
Birokrati namesto inženir<strong>je</strong>v. Nečaki<br />
stricev iz ozadja. Gospodarsko ministrstvo<br />
vodi človek, ki ima triletno<br />
trgovsko šolo, obrambno pa lesarski<br />
tehnik s šestimi popravnimi izpiti in z<br />
igralsko akademijo. V vlad<strong>ne</strong> posle pa<br />
se meša <strong>ne</strong>kdanja starleta, uradna premier<strong>je</strong>va<br />
ljubica.<br />
Ta kadrovska politika traja že od<br />
leta 1945. Važno <strong>je</strong> samo, da <strong>je</strong> človek<br />
»naš«, torej dovolj rdeč. Zato smo<br />
tam, k<strong>je</strong>r smo, in zato bo stan<strong>je</strong> z leti<br />
še slabše. Zato so (se opraviču<strong>je</strong>m, da<br />
Problema povodnji<br />
<strong>ne</strong>izobraženi politiki in<br />
birokrati <strong>ne</strong> morejo rešiti.<br />
to misel ponavljam že<br />
<strong>ne</strong>-vem-kolikokrat)<br />
železniško progo od<br />
Postoj<strong>ne</strong> do Trsta leta<br />
1856 zgradili v e<strong>ne</strong>m<br />
letu, naša država pa <strong>je</strong><br />
precej krajšo progo Divača–Koper<br />
načrtovala<br />
20 let in jo bo gradila<br />
pet let. Oprostite, ampak<br />
to ni normalno.<br />
Je namreč skregano z<br />
zdravo kmečko pametjo.<br />
2 + 2 <strong>je</strong> 4, <strong>ne</strong> pa 5.<br />
Vladni politiki in<br />
pristojni funkcionarji,<br />
sedaj sicer samo tisti, ki<br />
so prekinili dopust, so<br />
že začeli politikantsko<br />
obračati vodo na svoj<br />
mlin. Krivec za poplave<br />
so pod<strong>ne</strong>b<strong>ne</strong> spremembe, za katere <strong>je</strong><br />
edini krivec človek, ki se noče odločiti<br />
za zeleni prehod. Obnovo opustošenih<br />
kra<strong>je</strong>v pa so poimenovali »velik izziv«.<br />
Beseda izziv <strong>je</strong>, tako kot <strong>ne</strong>katere<br />
druge besede v zadnjih desetletjih, izrabl<strong>je</strong>na.<br />
Spremen<strong>je</strong>na. N<strong>je</strong>na pohabl<strong>je</strong>nost<br />
<strong>je</strong> prišla z Zahoda. Ker so motivacijski<br />
govorniki in psihologi ugotovili,<br />
da <strong>je</strong> treba <strong>ne</strong>gativno besedo problem<br />
preimenovati v pozitivno besedo, so ga<br />
začeli dosledno prevajati v izziv. Spominjam<br />
se, kako nam <strong>je</strong> uslužbencem<br />
direktor Urad<strong>ne</strong>ga lista EU v Luksemburgu<br />
govoril o izdajanju slovenskih<br />
prevodov starih številk Urad<strong>ne</strong>ga lista.<br />
Matematično gledano <strong>je</strong> bilo jasno, da<br />
takega pro<strong>je</strong>kta, kot so si ga zastavili, v<br />
e<strong>ne</strong>m letu <strong>ne</strong> bo moč izvesti. Potrebovali<br />
bi vsaj tri leta. A direktor <strong>je</strong> rekel,<br />
da to za nas predstavlja »velik izziv«.<br />
Takrat sem ugotovil, da beseda izziv <strong>ne</strong><br />
pomeni problem, ampak <strong>ne</strong>rešljiv problem.<br />
V <strong>ne</strong>kaj letih se <strong>je</strong> besedni virus<br />
pohabl<strong>je</strong><strong>ne</strong> besede izziv z Evropske<br />
komisi<strong>je</strong> razširil v vsako<br />
slovensko vas.<br />
Povodnji, pa tudi mnoge<br />
druge narav<strong>ne</strong> ujme, so<br />
za slovensko državo izziv.<br />
Nerešljiv problem,<br />
saj ga <strong>ne</strong>izobraženi politiki in birokrati<br />
<strong>ne</strong> zmorejo rešiti.<br />
Mnoge katastrofe v zgodovini so se<br />
prelevile v priložnost. V izziv v tistem<br />
prvot<strong>ne</strong>m pomenu te besede. Človek<br />
v krizi namreč delu<strong>je</strong> bolj učinkovito<br />
in bolj ustvarjalno. Anglija <strong>je</strong> postala<br />
kolonialna velesila po požaru leta<br />
1666, v katerem <strong>je</strong> pogorelo 88 % domov<br />
prebivalcev Londona. Japonska <strong>je</strong><br />
postala gospodarska velesila po dveh<br />
atomskih bombah (1945) in porazu v<br />
vojni. Podobno Nemčija. Mnogi Slovenci<br />
so postali prave svetov<strong>ne</strong> zgodbe<br />
o uspehu, potem ko so bili brez vsega<br />
pregnani s svojih domov (1945) – iz teh<br />
pregnanih družin smo dobili dva kardinala,<br />
e<strong>ne</strong>ga premierja, celo vrsto duhovnikov<br />
(tudi Pedra Opeko) in mnoge<br />
iz<strong>je</strong>m<strong>ne</strong> gospodarstvenike.<br />
Ne dvomimo, da bo marsikateri<br />
sodržavljan, ki mu <strong>je</strong> poplava od<strong>ne</strong>sla<br />
vse, vstal kot Feniks iz pepela. Žal pa<br />
mnogi te možnosti <strong>ne</strong> bodo dobili, ker<br />
<strong>je</strong> ustroj slovenske države nare<strong>je</strong>n tako,<br />
da <strong>ne</strong> nagraju<strong>je</strong> dobrih, ampak povpreč<strong>ne</strong>.<br />
Zato bo ta povodenj od<strong>ne</strong>sla<br />
tudi mnoge možga<strong>ne</strong>: Nekateri bodo<br />
zapustili vse in šli v pod<strong>je</strong>tniško prijaz<strong>ne</strong>jši<br />
beli svet.<br />
Zato bi se bilo dobro zamisliti. <br />
Piše: TINO MAMIĆ,<br />
odgovorni urednik<br />
tednika <strong>Domovina</strong><br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023
4 VSEBINA<br />
TEMA TEDNA<br />
12 Ujma spreminja prioritete<br />
Uredništvo<br />
14 Ko država zaspi,<br />
si obči<strong>ne</strong> pomagajo same<br />
Tomaž Kavčič<br />
16 Povodenj od<strong>ne</strong>sla Žigo Turka<br />
s Siola, da <strong>ne</strong> bo več<br />
»vz<strong>ne</strong>mirjal javnosti«<br />
Rok Čakš · Komentar<br />
20 25 28 38<br />
Jelka Pšajd, etnologinja:<br />
Delo etnologov bo edini dokaz,<br />
kako se <strong>je</strong> živelo pred dobo<br />
umet<strong>ne</strong> inteligence<br />
Andreja Barat · Intervju<br />
Ženske kvote<br />
so za ženske žalitev<br />
Urban Šifrar<br />
Industrialci se čutijo prevara<strong>ne</strong>,<br />
ker so se odzvali na Golobov<br />
poziv za zakup<br />
električ<strong>ne</strong> e<strong>ne</strong>rgi<strong>je</strong><br />
Peter Korošec<br />
Slovenska mama:<br />
Kako so mojo hčer<br />
prepričali, da <strong>je</strong> fant<br />
Mojca Belcl Magdič<br />
TEDNIK DOMOVINA<br />
ŠT. <strong>110</strong>, LETNIK 3,<br />
10. avgust 2023<br />
ISSN številka: 2784-4838<br />
Cena posamez<strong>ne</strong>ga izvoda:<br />
3,60 evra<br />
Uredništvo:<br />
CESTA V LOG 11,<br />
1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />
E: tednik@domovina.<strong>je</strong><br />
T: 059 020 001<br />
Odgovorni urednik portala<br />
<strong>Domovina</strong>.<strong>je</strong>: ROK ČAKŠ<br />
Odgovorna urednica portala<br />
Iskreni.<strong>ne</strong>t: ANDREJA BARAT<br />
Uredniški odbor:<br />
ALEKS BIRSA JOGAN,<br />
LUKA SVETINA, URBAN ŠIFRAR<br />
Tehnično in foto uredništvo:<br />
TOMO STRLE<br />
NAROČNINE:<br />
E: narocni<strong>ne</strong>@domovina.<strong>je</strong><br />
T: 059 020 001<br />
Izdaja:<br />
DOMOVINA D.O.O.,<br />
CESTA V LOG 11,<br />
1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />
E: tednik@domovina.<strong>je</strong><br />
Direktor:<br />
IGOR VOVK<br />
Odgovorni urednik tednika:<br />
TINO MAMIĆ<br />
(tino@domovina.<strong>je</strong>)<br />
Prelom in tisk: CITRUS D.O.O.<br />
Naklada: 7700 izvodov<br />
www.domovina.<strong>je</strong><br />
@<strong>Domovina</strong>_<strong>je</strong><br />
@domovinaJE<br />
Izvršni urednik tednika:<br />
KLEMEN BAN<br />
Naslovnica:<br />
Aleš Beno/Profimedia<br />
Tednik izhaja ob četrtkih<br />
v slovenščini.<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023
VSEBINA<br />
5<br />
3 Ko povodenj od<strong>ne</strong>se še pamet ...<br />
Tino Mamić · Moja beseda<br />
6 Med(ijski) sosedi<br />
18 30<br />
Ozad<strong>je</strong> skrivnost<strong>ne</strong> smrti<br />
Jurija Pinterja, e<strong>ne</strong>ga od mnogih<br />
umor<strong>je</strong>nih po letu 1990<br />
Bojan Požar · Komentar<br />
Papež: Cerkev naj bo več kot zgolj<br />
<strong>ne</strong>vladna organizacija<br />
Urban Šifrar<br />
7 Foto tedna<br />
8 Pregled tedna<br />
10 Čivkarija<br />
11 Karikatura<br />
42 Odhod v službo po koncu<br />
porodniškega dopusta<br />
naj <strong>ne</strong> preki<strong>ne</strong> do<strong>je</strong>nja<br />
Mateja Kropec Šega<br />
43 Kaj bi spremenil/a<br />
v najini spolnosti<br />
Uredništvo Iskreni.<strong>ne</strong>t · Komentar<br />
32 34<br />
Ukrajina se bori za zmago,<br />
EU pa izgublja drugod<br />
Rok Frelih · Komentar<br />
Katere so živalske vrste, ki so jim<br />
zaradi človeka napovedali izumrt<strong>je</strong>,<br />
zdaj pa cvetijo kot že dolgo <strong>ne</strong><br />
Vid Sosič<br />
46 Razvedrilo<br />
47 Križanka<br />
48 Zemeljski plaz<br />
– John Hoyland<br />
Gregor Čušin · Satira<br />
50 Tazadnja<br />
Zadnja plat,<br />
Calvin in Hobbes<br />
Humor<br />
37 40<br />
Poboj betlehemskih dečkov<br />
Andraž Arko<br />
Deodorant:<br />
Zakaj <strong>ne</strong> bi smeli dišati kot ljud<strong>je</strong><br />
Maja Vovk · Komentar<br />
44 48<br />
Poletna zelenjavna mi<strong>ne</strong>štr'ca<br />
Selma Bizjak<br />
Saša Zmedenšek: Šel <strong>je</strong> Jaša<br />
Verzifitator · Humor<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023
6<br />
MED(IJSKI) SOSEDI<br />
VIZJAK SVARIL<br />
PRED KATASTROFO<br />
Prva ocena nastale škode usodnih poplav,<br />
ki so opustošile Slovenijo, <strong>je</strong> 500 milijonov<br />
evrov, a bodo stroški gotovo še narasli.<br />
Robert Golob (56) bo EU sicer prosil za denarno<br />
pomoč, s tem da se <strong>je</strong> še pred mesecem<br />
dni odpovedal 160 milijonom evrov<br />
EU denarja za zmanjševan<strong>je</strong> poplav<strong>ne</strong><br />
ogroženosti, piše tednik Demokracija.<br />
Novinarka Tanja Brkić (33) izpostavlja, da<br />
<strong>je</strong> Golobova vlada zdaj prepričana, da bo<br />
potrebno več storiti na področju urejanja<br />
vodotokov, čeprav <strong>je</strong> ravno na to opozarjala<br />
tudi prejšnja vlada Ja<strong>ne</strong>za Janše (64),<br />
zaradi česar <strong>je</strong> ekipa ministrstva za okol<strong>je</strong><br />
pod vodstvom Andreja Vizjaka (59) spisala<br />
novi Zakon o vodah, ki pa <strong>je</strong> ob silni medijski<br />
podpori padel na referendumu.<br />
Tanja Brkić razloži, da <strong>je</strong> aktualna vlada sicer<br />
julija resda namenila 1,1 milijona evrov<br />
pomoči za odpravo posledic ujm, kar pa<br />
<strong>ne</strong> pomeni niti 6 tisoč evrov na občino.<br />
»Žal <strong>je</strong> moralo priti do katastrofe, da zdaj<br />
oblastniki prihajajo do spoznanja, da <strong>je</strong><br />
treba pristojnost vzdrževanja vodotokov<br />
prepustiti občinam in jim za to zagotoviti<br />
dodatna sredstva, kar <strong>je</strong> Ja<strong>ne</strong>z Janša poudaril<br />
po seji Sveta za nacionalno varnost.«<br />
Zakon o vodah, ki mu <strong>je</strong> <strong>ne</strong>vladnica Nika<br />
Kovač (31) z inštitutom 8. marec pred<br />
dvema letoma s pomočjo levih medi<strong>je</strong>v<br />
uspešno nasprotovala, <strong>je</strong> med drugim<br />
prinašal tudi možnost, da se za redno<br />
vzdrževan<strong>je</strong> vodotokov namenijo dodatna<br />
sredstva Sklada za vode.<br />
Obseg skupnih virov bi se povečal na 25<br />
milijonov evrov letno, sredstev sklada<br />
pa <strong>ne</strong> bi mogli porabiti za druge stvari,<br />
ampak izključno za vzdrževan<strong>je</strong> vod<strong>ne</strong><br />
infrastrukture. »Toda velika večina, ki so<br />
se takrat tako veselo podpisovali proti,<br />
zakona sploh ni prebrala. Ne vedo, da bi<br />
zakon omogočal večjo poplavno varnost,<br />
saj bi se povečala sredstva za vzdrževan<strong>je</strong><br />
vodotokov, s katerimi bi zagotovili<br />
poplavno varnost za velik del prebivalcev<br />
ter njihovo premožen<strong>je</strong>. Škoda <strong>je</strong> da<strong>ne</strong>s žal<br />
že stor<strong>je</strong>na,« še piše Brkićeva.<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023<br />
ODPRTE RANE<br />
RUSKE INVAZIJE<br />
V noči med 7. in 8. avgustom 2008, ko<br />
so v Pekingu potekale polet<strong>ne</strong> olimpijske<br />
igre, <strong>je</strong> Vladimir Putin (70) napadel<br />
Gruzijo. Pred petnajstimi leti <strong>je</strong> Rusija<br />
prvič po koncu hlad<strong>ne</strong> voj<strong>ne</strong> napadla<br />
evropsko celino, da bi nasilno preoblikovala<br />
mednarodno prizna<strong>ne</strong> držav<strong>ne</strong> me<strong>je</strong><br />
in s tem pokazala, da lahko vladavina<br />
surove moči tudi v 21. stoletju prevlada<br />
nad mednarodno ureditvijo, ki temelji na<br />
pravilih. Gruzinski veleposlanik v Sloveniji<br />
Irakli Koplatadze (57) <strong>je</strong> ob tej obletnici za<br />
Portal plus spisal komentar, v katerem <strong>je</strong><br />
spomnil, da <strong>je</strong> bilo že ob invaziji na Gruziji<br />
jasno, da bo Putinova naslednja žrtev<br />
bržko<strong>ne</strong> Ukrajina.<br />
Koplatadze med drugim opiše, da <strong>je</strong> 20<br />
odstotkov gruzijskega ozemlja še vedno<br />
pod rusko okupacijo in da se <strong>je</strong> na tisoče<br />
domačinov pridružilo skoraj pol milijona<br />
notran<strong>je</strong> razsel<strong>je</strong>nim osebam in beguncem,<br />
ki so bili izgnani med etničnimi<br />
čiščenji od začetka 90-ih. Avgustovska<br />
vojna leta 2008 pa <strong>je</strong> pustila tudi tra<strong>je</strong>n<br />
pečat na evropski varnostni ureditvi, kar<br />
<strong>je</strong> potrdila kas<strong>ne</strong>jša agresija Rusi<strong>je</strong> v letih<br />
2014 in 2022 proti Ukrajini.<br />
Vrh Sveta Evrope <strong>je</strong> letos maja znova<br />
pozval Rusko federacijo, naj <strong>ne</strong>mudoma<br />
v celoti umak<strong>ne</strong> svo<strong>je</strong> sile iz Gruzi<strong>je</strong>.<br />
Marčevska odločitev Evropskega sodišča<br />
za človekove pravice pa <strong>je</strong> dokazala, da <strong>je</strong><br />
Rusija odgovorna tudi za okupacijo gruzijske<br />
regi<strong>je</strong> Abhazi<strong>je</strong> v 90. letih prejšn<strong>je</strong>ga<br />
stoletja. Ruski federaciji <strong>je</strong> bilo naloženo<br />
tudi plačilo 130 milijonov evrov za 24.000<br />
gruzijskih državljanov, ki so trpeli med<br />
vojno. Plačilo še ni izpoln<strong>je</strong>no. Dejanski<br />
nadzor Rusi<strong>je</strong> nad okupiranima gruzijskima<br />
regijama Južno Oseti<strong>je</strong> in Abhazijo<br />
<strong>je</strong> potrdilo tudi Mednarodno kazensko<br />
sodišče leta 2022, izdani so bili nalogi za<br />
aretacijo predstavnikov ruskega okupacijskega<br />
režima. Putin se na vse te sodbe<br />
in pozive požvižga, Gruzija pa si trenutno<br />
prizadeva pridobiti status kandidatke<br />
za članstvo v EU in <strong>je</strong> zavezana izpolnitvi<br />
vseh priporočil, da bi čim prej začela<br />
pogajalske procese.<br />
GOSPA SVETA<br />
Cerkev Mariji<strong>ne</strong>ga v<strong>ne</strong>bovzetja pri Gospe<br />
Sveti na današn<strong>je</strong>m avstrijskem Koroškem<br />
<strong>je</strong> najstarejša cerkev na slovenskem narodnost<strong>ne</strong>m<br />
ozemlju. Zgodba o cerkvi se<br />
<strong>je</strong> začela sredi 8. stoletja, ko <strong>je</strong> na ozeml<strong>je</strong><br />
Karantani<strong>je</strong>, prve slovenske države,<br />
salzburški škof Virgil poslal pokrajinskega<br />
škofa Modesta, piše spletni portal<br />
Aleteia. Avtor Aleš Žužek razkriva, da <strong>je</strong><br />
kraj postal cerkveno središče pokristjan<strong>je</strong>vanja<br />
Karantancev, naših prednikov.<br />
Kraj Gospa Sveta (<strong>ne</strong>mško Maria Saal) leži<br />
ob reki Glini, <strong>ne</strong>kaj kilometrov severno od<br />
Celovca, današn<strong>je</strong> prestolnice avstrijske<br />
Koroške. »Gospa Sveta <strong>je</strong> tudi dala ime<br />
Gosposvetskemu polju. Tam <strong>je</strong> tudi Krnski<br />
grad, v času pokristjan<strong>je</strong>vanja politično<br />
središče Karantani<strong>je</strong>. Na Gosposvetskem<br />
polju <strong>je</strong> potekalo ustoličevan<strong>je</strong> karantanskih<br />
k<strong>ne</strong>zov oziroma poz<strong>ne</strong><strong>je</strong> koroških<br />
vojvod. Obred ustoličevanja, ki <strong>je</strong> potekal<br />
v slovenskem <strong>je</strong>ziku, <strong>je</strong> trajal vse do leta<br />
1414,« piše Aleteia.<br />
Cerkev Gospe Svete so sicer sezidali s<br />
kamen<strong>je</strong>m iz bližn<strong>je</strong>ga rimskega Virunuma,<br />
na teh kamnih pa so med drugim<br />
upodobl<strong>je</strong><strong>ne</strong> antič<strong>ne</strong> zgodbe, kot <strong>je</strong> tista o<br />
volkulji, ki doji Romula in Rema, pa o Ahilu<br />
in Hektorju. Prisotna <strong>je</strong> tudi krščanska<br />
tematika (Marijino kronan<strong>je</strong>). Iz Virunuma<br />
izvira tudi k<strong>ne</strong>žji kamen, ki <strong>je</strong> eden od<br />
simbolov slovenstva in <strong>je</strong> bil upodobl<strong>je</strong>n<br />
tudi na slovenskem denarju. Gosposvetska<br />
cerkev, ki <strong>je</strong> dobila zdajšnjo podobo v prvi<br />
polovici 15. stoletja, velja za najpomemb<strong>ne</strong>jšo<br />
poznogotsko cerkev na Koroškem.<br />
V sever<strong>ne</strong>m od dveh zvonikov visi največji<br />
bronasti zvon Koroške iz leta 1687, ki <strong>je</strong><br />
težak kar 6,6 to<strong>ne</strong>. V cerkvi <strong>je</strong> tudi kamniti<br />
kip sedeče Mari<strong>je</strong> z Jezusom v naročju iz<br />
15. stoletja, ki <strong>je</strong> zdaj osrednji predmet<br />
romarskega češčenja.<br />
Gospa Sveta in Gosposvetsko pol<strong>je</strong> sta bila<br />
dolgo del slovenskega narod<strong>ne</strong>ga ozemlja.<br />
Šele v 19. stoletju <strong>je</strong> uspelo ta del Koroške<br />
Nemcem germanizirati. Po koroškem plebiscitu<br />
leta 1920 v cerkvi Gospe Svete tudi ni<br />
bilo več rednih maš v slovenskem <strong>je</strong>ziku.
K FATIMSKI<br />
MARIJI<br />
Na Portugalskem se <strong>je</strong> zbralo 1,7 milijona<br />
mladih z vsega sveta<br />
FOTO TEDNA<br />
7<br />
Vatican Media/IMAGO IMAGES
8<br />
PREGLED TEDNA<br />
januar<strong>je</strong>m in juni<strong>je</strong>m. Na vseh ostalih migracijskih<br />
poteh <strong>je</strong> bilo prehodov manj kot<br />
pred letom dni: na zahodnosredozemski<br />
poti šest odstotkov manj, na vzhodnosredozemski<br />
poti pa 34 odstotkov manj.<br />
BEŠIČ LOREDAN<br />
SE UMIKA IZ POLITIKE<br />
Premier Golob (56) <strong>je</strong> napovedal, da bo država postavila nadomest<strong>ne</strong> ob<strong>je</strong>kte za tiste, »ki so izgubili streho«.<br />
GOLOB: 14. AVGUST<br />
BO DELA PROST DAN<br />
Predsednik vlade Robert Golob (56) <strong>je</strong> v<br />
intervjuju za 24ur izjavil, da bo zagotovil<br />
nadaljnjo pomoč vsem prizadetim občinam,<br />
ki jih ni malo. Na seji vlade naj bi že<br />
obravnavali prvi paket pomoči, v soboto<br />
<strong>je</strong> bilo nakazanih prvih 10 milijonov evrov<br />
na Rdeči križ in Karitas. Sledilo bo še več<br />
pomoči, obljublja premier. Omenjal <strong>je</strong><br />
tudi nadomest<strong>ne</strong> gradn<strong>je</strong> za tiste, ki so<br />
izgubili domovanja, letošnji 14. avgust pa<br />
označil za dan solidarnosti. »Ver<strong>je</strong>tno tudi<br />
dela prost dan, saj želimo, da se na ta dan<br />
ljud<strong>je</strong> dejansko posvetimo čiščenju <strong>ne</strong><br />
samo svo<strong>je</strong>ga doma, ampak da pomagamo<br />
tudi znancem in sosedom. Želimo si, da<br />
Slovenija zaključi praznike v duhu solidarnosti,«<br />
<strong>je</strong> povedal premier.<br />
NAJVEČ MIGRANTOV<br />
OD LETA 2016<br />
Po zadnjih podatkih Evropske agenci<strong>je</strong> za<br />
mejno in obalno stražo Frontex <strong>je</strong> bilo v<br />
prvih šestih mesecih tega leta na zunanjih<br />
mejah Evropske uni<strong>je</strong> (EU) odkritih približno<br />
132.000 <strong>ne</strong>zakonitih prehodov me<strong>je</strong>.<br />
To <strong>je</strong> največ po prvi polovici leta 2016 in<br />
10 odstotkov več kot pred letom dni. Za<br />
primerjavo: Na osrednji sredozemski poti<br />
so se v prvi polovici leta 2023 prehodi<br />
povečali za več kot tretjino v primerjavi<br />
z lanskim letom, predstavljajo pa skoraj<br />
polovico vseh prehodov v obdobju med<br />
V prvi polovici letošn<strong>je</strong>ga leta <strong>je</strong> bilo na zunanjih mejah EU odkritih okrog 132.000 <strong>ne</strong>zakonitih prehodov me<strong>je</strong>.<br />
Samir Yordamovic/PROFIMEDIA Flick @VladaRS<br />
Nekdanji minister za zdrav<strong>je</strong> Dani<strong>je</strong>l Bešič<br />
Loredan (49) <strong>ne</strong> bo nadomestni posla<strong>ne</strong>c,<br />
poroča Slovenska tiskovna agencija. V pismu<br />
Državni volilni komisiji, katere poziva k<br />
izjasnitvi dolgo ni prevzel, <strong>je</strong> namreč med<br />
drugim zapisal, da se umika iz politike in<br />
da mu niso poznani ob<strong>je</strong>ktivni razlogi, zakaj<br />
ga <strong>je</strong> premier Robert Golob (64) pozval<br />
k odstopu. Pismo <strong>je</strong> poslal tudi medi<strong>je</strong>m,<br />
zapisal <strong>je</strong>, »da s tem, ko mi <strong>je</strong> predsednik<br />
vlade 7. julija po petminut<strong>ne</strong>m razgovoru<br />
ponudil v podpis odstopno izjavo, katere<br />
sam nisem napisal, a sem jo podpisal, sem<br />
potreboval <strong>ne</strong>kaj časa, da sem v celoti<br />
razmislil o vsem dogajanju. Hkrati sem si<br />
moral urediti zaposlitev in socialno varnost.<br />
Verjamem, da lahko to razumete«.<br />
Dodal <strong>je</strong> še, da se odreka pravici nadomest<strong>ne</strong>ga<br />
poslanca in se <strong>je</strong> za to ljudem,<br />
ki so ga volili, opravičil. Loredan meni, da<br />
se mora iz politike umakniti v celoti, saj si<br />
<strong>ne</strong> predstavlja, kako bi lahko po vseh dogodkih<br />
tvorno sodeloval kot nadomestni<br />
posla<strong>ne</strong>c stranke Giban<strong>je</strong> Svoboda. »Sem<br />
zdravnik, specialist ortopedske kirurgi<strong>je</strong><br />
in želim nadal<strong>je</strong>vati svo<strong>je</strong> poslanstvo v<br />
miru in v dobrobit ljudi ter njihovega<br />
zdravja,« <strong>je</strong> še poudaril.<br />
KLJUB POPLAVAM<br />
MILIJONI ZA NEVLADNIKE<br />
Kot <strong>je</strong> zapisal Bojan Požar (65), bo vlada<br />
po tem, ko <strong>je</strong> jasno, da bo sanacija škode<br />
po <strong>ne</strong>urjih predstavljala velik finančni<br />
zalogaj, za <strong>ne</strong>vlad<strong>ne</strong> organizaci<strong>je</strong> vseeno<br />
namenila novih 6 milijonov evrov. Namen<br />
jav<strong>ne</strong>ga razpisa <strong>je</strong> zagotovitev podpor<strong>ne</strong>ga<br />
okolja <strong>ne</strong>vladnim organizacijam za krepitev<br />
njihovih zmogljivosti na področju zagovorništva,<br />
organizacijskega razvoja in krepitve<br />
čezsektorskega sodelovanja, povezovanja<br />
in vzpostavlja part<strong>ne</strong>rstev z namenom<br />
reševanja družbenih izzivov. Rok za prijavo<br />
<strong>je</strong> sicer 7. september, kljub <strong>ne</strong>davni ustavitvi<br />
vseh <strong>ne</strong>nujnih pro<strong>je</strong>ktov na področju infrastrukture<br />
in gospodarstva, pa bo ta pro<strong>je</strong>kt,<br />
vsaj zaenkrat, očitno še ostal.<br />
To sicer ni prvi razpis, v katerih se izdatno<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023
PREGLED TEDNA<br />
9<br />
Prebivalce Koroške Bele so večkrat preventivno evakuirali. Rdeče <strong>je</strong> označeno območ<strong>je</strong> obvez<strong>ne</strong> evakuaci<strong>je</strong> v<br />
po<strong>ne</strong>del<strong>je</strong>k, 8. avgusta.<br />
podpira <strong>ne</strong>vlad<strong>ne</strong> organizaci<strong>je</strong>, ki se<br />
ukvarjajo z »družbenim aktivizmom«,<br />
kakrš<strong>ne</strong>ga smo videvali na ulicah in trgih<br />
v času prejšn<strong>je</strong>, desnosredinske vlade. V<br />
Domovini 94 smo v članku »Rušen<strong>je</strong> Janše:<br />
Komu se <strong>je</strong> (s)plačalo« pisali o treh razpisih<br />
v skupni vrednosti 11 milijonov evrov.<br />
KANALIZACIJSKA<br />
CEV OGROŽA SAVO<br />
Janja Garnbret (24, v sredini) <strong>je</strong> na svetov<strong>ne</strong>m prvenstvu osvojila zlato<br />
v balvanskem plezanju in srebro v težavnost<strong>ne</strong>m plezanju.<br />
Deroča voda zadnjih dni z naplavinami <strong>je</strong><br />
poškodovala betonsko prevleko kanalizacijske<br />
cevi v Kranju. Kot <strong>je</strong> za N1 povedal<br />
župan Kranja Matjaž Rakovec (58), sama<br />
kanalizacijska cev ni poškodovana, kljub<br />
temu pa <strong>ne</strong>varnosti še ni ko<strong>ne</strong>c. Če bi ob<br />
morebit<strong>ne</strong>m dodat<strong>ne</strong>m nalivu cev počila<br />
ali pa bi jo deroča voda od<strong>ne</strong>sla, bi bile<br />
posledice za naravo katastrofal<strong>ne</strong>. Kot <strong>je</strong><br />
povedal župan, <strong>je</strong> bila višina vode rekordna<br />
in se še nikoli ni zgodilo, da bi nivo<br />
vode šel čez kanalizacijsko cev. Na omen<strong>je</strong>no<br />
cev <strong>je</strong>, tako župan Rakovec, priključenih<br />
približno 25.000 ljudi – tretjina<br />
kranjskih občanov in dve tretjini šenčurskih.<br />
Po Rakovčevih besedah bi počena<br />
cev pomenila <strong>ne</strong>varnost <strong>ne</strong> zgolj za Kranj,<br />
ampak tudi za celotno Slovenijo.<br />
KOROŠKA BELA ZARADI<br />
PLAZU NE SPI MIRNO<br />
www.<strong>je</strong>senice.si<br />
Pod grebenom Belščice v Karavankah<br />
na izrazito plazovitem območju leži<br />
vas Koroška Bela z <strong>ne</strong>kaj več kot 2.000<br />
prebivalci, ki jo že leta ogroža plaz Urbas.<br />
Po dolgotraj<strong>ne</strong>m deževju se <strong>je</strong> preteklo<br />
soboto ob 3.30 sprožil alarmni sistem, ki<br />
nadzira giban<strong>je</strong> plazu, po ogledu terena<br />
pa <strong>je</strong> bilo ugotovl<strong>je</strong>no, da se <strong>je</strong> splazila<br />
vrhnja površina materiala, zaradi česar so<br />
dva večera zapored evakuirali okrog 1.000<br />
prebivalcev. Kot <strong>je</strong> povedal vodja civil<strong>ne</strong><br />
zaščite na Jesenicah Igor Arh, namreč<br />
oblasti preko noči plaz preko monitoringa<br />
tež<strong>je</strong> nadzoru<strong>je</strong>jo kot pri d<strong>ne</strong>vni svetlobi.<br />
Evakuacija <strong>je</strong> bila po dveh d<strong>ne</strong>h preklicana<br />
z iz<strong>je</strong>mno prebivalk in prebivalcev hiš, ki<br />
se nahajajo <strong>ne</strong>posredno ob potoku.<br />
Geologi primer Koroške Bele preuču<strong>je</strong>jo že<br />
<strong>ne</strong>kaj let. Čeprav ima vas moderen sistem<br />
monitoringa plazu, slednji ogroža največ<strong>je</strong><br />
število ljudi. Naj<strong>ne</strong>var<strong>ne</strong>jši bi bil drobirski<br />
tok, ki bi lahko potencialno nastal po dolgotraj<strong>ne</strong>m<br />
deževju ob scenariju, da bi se<br />
odtrgala večja količina namoče<strong>ne</strong> zeml<strong>je</strong>,<br />
se zmešala z deročo hudourniško vodo in<br />
ustvarila uničujoči tekoči material, kar se<br />
<strong>je</strong> denimo zgodilo leta 2.000 v Logu pod<br />
Mangartom, ko <strong>je</strong> umrlo sedem ljudi.<br />
SLOVENSKI ŠPORTNIKI<br />
NAVDUŠEVALI OB HUDI URI<br />
Slovenski kolesar Tadej Pogačar (24) <strong>je</strong><br />
bogati zbirki uspehov dodal medaljo<br />
na cestni dirki svetov<strong>ne</strong>ga prvenstva. V<br />
Glasgowu <strong>je</strong> namreč po 271 km iz<strong>je</strong>m<strong>ne</strong>ga<br />
boja na izčrpavan<strong>je</strong> osvojil bron in ponovil<br />
uspeh Andreja Hauptmana (48) iz leta<br />
2001. Svetovni prvak <strong>je</strong> postal Mathieu<br />
van der Poel (28). V d<strong>ne</strong>h, ko Slovenija<br />
trpi zaradi posledic stoletnih poplav, <strong>je</strong><br />
navdušila tudi gorska kolesarka Maruša<br />
Tereza Šarkezi (15), ki <strong>je</strong> na evropskem<br />
prvenstvu v mladinskih kategorijah v<br />
Italiji osvojila zlato kolajno v olimpijskem<br />
krosu do 16. leta starosti. Janja Garnbret<br />
(24) pa <strong>je</strong> po letu 2018 in 2019 tretjič<br />
postala svetovna prvakinja v balvanskem<br />
plezanju. V Berlinu <strong>je</strong> namreč potrdila<br />
svo<strong>je</strong> mojstrstvo in vse štiri balva<strong>ne</strong> s hitrim<br />
plezan<strong>je</strong>m osvojila v prvem poskusu.<br />
V velikem finalu težavnost<strong>ne</strong> preizkušn<strong>je</strong><br />
<strong>je</strong> dva dni poz<strong>ne</strong><strong>je</strong> osvojila srebro. <br />
Tadej Pogačar (24, desno), <strong>je</strong> bil na cestni dirki svetov<strong>ne</strong>ga<br />
kolesarskega prvenstva tretji.<br />
PROFIMEDIA<br />
PROFIMEDIA<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023
10<br />
ČIVKARIJA<br />
Bojan Požar @BojanPozar<br />
Prihodn<strong>je</strong> dni bomo priča silovitemu piarju za sedanjo<br />
vladno garnituro, predvsem skozi POP TV in<br />
RTV. Denarja za to bo dovolj, novinarski pristop pa<br />
bo tokrat popolnoma drugačen, kot <strong>je</strong> bil med začetkom<br />
covida in štartom Janševe vlade.<br />
Slavko Bobovnik @SBobovnik<br />
Tole <strong>je</strong> v teh d<strong>ne</strong>h povsem odveč, <strong>ne</strong>potrebno in<br />
<strong>ne</strong>primerno. Ne poveču<strong>je</strong> učinkovitosti sanaci<strong>je</strong> in<br />
kakovosti novinarskega dela. O ravnanju politikov<br />
bo čas soditi potem, ko voda in blato <strong>ne</strong> bosta več<br />
ogrožala živl<strong>je</strong>nj in imetja ljudi.<br />
Čivk tedna<br />
Federico V. Potočnik @FVPotocnik<br />
Ko smo zdravstveni delavci med covidom<br />
prosili za pomoč, <strong>je</strong> levica nagajala, protestirala,<br />
minirala ukrepe, »brala ustavo« in<br />
nas obtoževala diktature. Požvižgali so se<br />
na enotnost, naše delo <strong>je</strong> bilo tež<strong>je</strong>. Da<strong>ne</strong>s?<br />
Pomagajmo, k<strong>je</strong>r lahko. Ta vlada si vas <strong>ne</strong> zasluži<br />
– vaš sokrajan pa.<br />
Vlada Republike Sloveni<strong>je</strong><br />
@vladaRS<br />
Podpredsednik vlade in minister<br />
Luka Mesec: Velika zahvala<br />
vsem, ki pomagajo pri reševanju<br />
situaci<strong>je</strong> na terenu. Signal,<br />
ki ga moramo dati, <strong>je</strong> enotnost.<br />
Enotnost v pomoči ljudem in<br />
enotnost v tem, da najdemo<br />
rešitve, kako čim prej sanirati<br />
katastrofal<strong>ne</strong> razmere.<br />
Igor Muževič @igor_muzevic<br />
V Avstriji dobiš 100 jur<strong>je</strong>v, če se odločiš postati<br />
koncesionar. V Sloveniji <strong>ne</strong> moreš postati koncesionar,<br />
pa tudi če plačaš 100 jur<strong>je</strong>v. Hehe.<br />
Mirko Mayer @Mirko_Mayer<br />
Mimogrede, se <strong>je</strong> ministrica za infrastrukturo<br />
Alenka Bratušek že kaj oglasila v zvezi s katastrofalnimi<br />
poplavami in številnimi zaporami cest po<br />
vsej državi? Očitno misli, da so ceste in avtoceste<br />
v n<strong>je</strong>ni pristojnosti samo takrat, ko se od izbora<br />
izvajalcev in podizvajalcev delijo odlič<strong>ne</strong> provizi<strong>je</strong>.<br />
Še posebej pa si ta molk ministrice lahko zapomnijo<br />
volivci na Gorenjskem: potopilo <strong>je</strong> Škofjo Loko,<br />
Medvode, Kamnik, Komendo ... Vse to v radiju med<br />
10 in 20 minut od n<strong>je</strong><strong>ne</strong>ga domačega Stražišča.<br />
Volodimir Zelenski @ZelenskyyUa<br />
Izražam iskreno sožal<strong>je</strong> prijateljski Sloveniji v zvezi<br />
s poplavami, ki še trajajo in so že privedle do obsež<strong>ne</strong>ga<br />
uničenja in izgube živl<strong>je</strong>nj. Vsem žrtvam želim<br />
okrevan<strong>je</strong>, čim hitrejšo odpravo posledic ujme,<br />
obnovo stanovanj in infrastrukture.<br />
Novica Mihajlović @NovicaMihajlo<br />
Zjutraj ob 6h me kliče bratra<strong>ne</strong>c iz BiH, ki se <strong>je</strong> vračal<br />
iz Itali<strong>je</strong> domov: »Rojak, kakšna sila so ti tvoji<br />
Slovenci. Konvoji gasilcev, vsi gas na poplave. A pri<br />
nas v Bosni, poplava, reši svojo rit in čakaj na Ja<strong>ne</strong>ze<br />
s helikopter<strong>je</strong>m. Kakšna huda država!«<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023
KARIKATURA<br />
(Skoraj) enotna Slovenija<br />
11<br />
BORIS OBLAK<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023
12 TEMA TEDNA<br />
Ujma SPREMINJA PRIORITETE<br />
Slovenijo <strong>je</strong> za<strong>je</strong>la najhujša naravna <strong>ne</strong>sreča v zgodovini samostoj<strong>ne</strong> države. Zaradi padavin <strong>je</strong> prišlo<br />
do poplavljanja rek po več<strong>je</strong>m delu domovi<strong>ne</strong>, s tem pa do hude material<strong>ne</strong> škode in množičnih evakuacij,<br />
poškodb, težav z oskrbo in petih smrtnih žrtev.<br />
UREDNIŠTVO<br />
PROFIMEDIA<br />
Poškodovani most čez Kamniško<br />
Bistrico na cesti 108,<br />
Ljubljana (Črnuče)–Litija.<br />
Pogled iz vojaškega helikopterja<br />
na Poljansko Soro<br />
iz smeri Škof<strong>je</strong> Loke.<br />
Slovenska vojska<br />
Po besedah premierja Roberta<br />
Goloba (56) <strong>je</strong> škode za več milijard<br />
evrov. Napovedan <strong>je</strong> spre<strong>je</strong>m<br />
intervent<strong>ne</strong>ga zakona.<br />
Predsednica republike Nataša Pirc<br />
Musar (55) in minister za delo Luka<br />
Mesec (36) sta izpostavila, da se situaci<strong>je</strong><br />
ni izkoriščalo za tatvi<strong>ne</strong> in vlome.<br />
PRIZADETI<br />
DVE TRETJINI SLOVENIJE<br />
Premier Robert Golob <strong>je</strong> povedal, da <strong>je</strong><br />
ključna točka ukrepov, kako opolnomočiti<br />
obči<strong>ne</strong> in župa<strong>ne</strong>, da bodo tudi<br />
mimo sistema jav<strong>ne</strong>ga naročanja naročali<br />
nuj<strong>ne</strong> intervencijske ukrepe za<br />
vzpostavitev normal<strong>ne</strong>ga živl<strong>je</strong>nja in<br />
pretočnosti ljudi ter blaga.<br />
Predsednik stranke SDS Ja<strong>ne</strong>z Janša<br />
(64) <strong>je</strong> opozoril, da bo pri pripravi<br />
intervent<strong>ne</strong>ga zakona nujna osredotočenost<br />
na ukrepe, ki bodo celovito za<strong>je</strong>li<br />
sanacijo škode ujme in tudi, kot <strong>je</strong><br />
izpostavil, vsega, kar <strong>je</strong> doletelo kmetijstvo<br />
v zadnjih tednih; velik del <strong>je</strong> namreč<br />
prizadela toča.<br />
Dejal <strong>je</strong>, da bo potrebna sprememba<br />
prioritet, tudi v okviru proračuna, s<br />
fokusom na odpravi posledic naravnih<br />
katastrof. Pri tem ocenju<strong>je</strong>, da <strong>je</strong> čas<br />
za obravnavo zadev, ki niso bile stor<strong>je</strong><strong>ne</strong><br />
zaradi birokratskih ovir, a bi se<br />
jih lahko vključilo v interventni zakon<br />
– navedel <strong>je</strong> primer poselitev na slovenskem<br />
prostoru in izpostavil 10-letno<br />
zaviran<strong>je</strong> izgradn<strong>je</strong> elektrar<strong>ne</strong><br />
Mokrice z vsemi predvidenimi protipoplavnimi<br />
sistemi. Ocenju<strong>je</strong> namreč,<br />
da bi to preprečilo velik del poplav v<br />
poplavno ogroženih občinah.<br />
Ugotavlja, da trenutna situacija<br />
zahteva trezno oceno ali korak nazaj<br />
od arogantnosti, da <strong>ne</strong> bi mislili, da <strong>je</strong><br />
naravo moč prelisičiti tako, da <strong>ne</strong>kaj<br />
zapišemo v zakon. Kot pravi, človeštvo<br />
narave <strong>ne</strong> bo nikdar obvladovalo v celoti,<br />
lahko pa se na narav<strong>ne</strong> <strong>ne</strong>sreče<br />
ustrezno pripravi.<br />
Glede ukrepov <strong>je</strong> izpostavil nujnost<br />
prerazporeditev pristojnosti in sredstev<br />
za zadrževan<strong>je</strong> vodotokov na obči<strong>ne</strong>.<br />
Povedal <strong>je</strong> še, da <strong>je</strong> SDS predloge za<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023
TEMA TEDNA<br />
13<br />
POMAGAMO<br />
Pomoč lahko ponudimo preko<br />
poseb<strong>ne</strong> splet<strong>ne</strong> strani Uprave<br />
RS za zaščito in reševan<strong>je</strong>:<br />
https://poplave2023.urszr.si<br />
Darove za pomoč prizadetim v<br />
<strong>ne</strong>urjih in poplavah zbira tudi<br />
SLOVENSKA KARITAS<br />
Kristanova ulica 1<br />
1000 Ljubljana<br />
TRR: SI56 0214 0001 5556 761<br />
Namen: POMOČ NEURJE<br />
Sklic: SI 00 624<br />
Prispevamo lahko tudi s SMS<br />
sporočilom KARITAS5 ali KARI-<br />
TAS10 na 1919 in prispevamo 5<br />
oziroma 10 evrov.<br />
Moste pri Komendi so<br />
bile 4. avgusta pod vodo.<br />
omilitev škode v kmetijstvu že podala<br />
ter da naj vlada po lastni presoji vključi,<br />
kar se ji zdi potrebno, medtem pa <strong>je</strong><br />
stranka SDS pripravl<strong>je</strong>na na konstruktivno<br />
sodelovan<strong>je</strong>.<br />
Stranka SDS <strong>je</strong> organizirala tudi<br />
pomoč v Mozirju: »Naši poslanci da<strong>ne</strong>s<br />
<strong>ne</strong> kolesarijo, ampak so v Mozirju,<br />
k<strong>je</strong>r čistijo mesto,« <strong>je</strong> pristavil Janša in<br />
se zahvalil članom. Nazadn<strong>je</strong> <strong>je</strong> pozval<br />
ostale stranke, naj vzoru sledijo.<br />
Pri čiščenju so na pomoč priskočili<br />
številni prostovoljci.<br />
OBČINE VEDO NAJBOLJE<br />
Predsednik opozicijske NSi, Matej Tonin<br />
(40), <strong>je</strong> poudaril, da mora država<br />
vzpostaviti sistem za pomoč najranljivejšim<br />
pri zavarovanju <strong>ne</strong>premičnin.<br />
Obe<strong>ne</strong>m meni, da <strong>je</strong> jasno, da država <strong>ne</strong><br />
more poskrbeti za vse, zato ocenju<strong>je</strong>, da<br />
<strong>je</strong> dobro čim več sredstev pre<strong>ne</strong>sti na<br />
obči<strong>ne</strong>, ki najbol<strong>je</strong> poznajo svo<strong>je</strong> področ<strong>je</strong><br />
in mehanizme, s katerimi lahko<br />
preprečijo in sanirajo škodo.<br />
S stališča NSi <strong>je</strong> najučinkovitejša<br />
pot razpršiti sistem in denar,<br />
kar bo, kot <strong>je</strong> povedal Tonin, bistveno<br />
izboljšalo odziv na podob<strong>ne</strong><br />
katastrofe v prihodnosti. <br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023
14 TEMA TEDNA<br />
TOMAŽ KAVČIČ<br />
KO DRŽAVA ZASPI,<br />
si obči<strong>ne</strong> pomagajo same<br />
Prihaja čas za oceno škode in pogled v prihodnost: Kaj narediti in kako izboljšati poplavno<br />
varnost ter kako se izogniti tako velikim posledicam poplav. Mnogi strokovnjaki so kritični,<br />
da država na tem področju že 20 let ni storila ničesar. Poiskali smo primere dobre prakse,<br />
ki kažejo, da so po<strong>ne</strong>kod po Sloveniji znali sami poskrbeti za samozaščitna dejanja.<br />
Po <strong>ne</strong>kaj d<strong>ne</strong>h ujme <strong>je</strong> najhujše za<br />
nami in začenjajo se predvsem<br />
sanacija in odpravljan<strong>je</strong> težav<br />
na infrastrukturi ter seveda<br />
ugotavljan<strong>je</strong> škode, ki so jo povzročile<br />
rekord<strong>ne</strong> padavi<strong>ne</strong> in najobsež<strong>ne</strong>jše<br />
poplave v zgodovini Sloveni<strong>je</strong>.<br />
MANJ DENARJA<br />
ZA POPLAVNO VARNOST<br />
Golobova vlada <strong>je</strong> 10. julija letos<br />
sredstva za zmanjševan<strong>je</strong> poplav<strong>ne</strong><br />
ogroženosti in zmanjševan<strong>je</strong> tveganja<br />
za druge pod<strong>ne</strong>bno pogo<strong>je</strong><strong>ne</strong> <strong>ne</strong>sreče,<br />
ki so bila v Načrtu za okrevan<strong>je</strong> in odpornost,<br />
zmanjšala z 280 na 120 milijonov<br />
evrov. S tem se <strong>je</strong> odrekla 160<br />
milijonom evrov evropskega denarja,<br />
s katerim bi lahko pospešila ureditev<br />
poplav<strong>ne</strong> ogroženosti območij v Sloveniji<br />
in varstva zoper druge <strong>ne</strong>sreče, ki<br />
jih <strong>je</strong> predvidela pretekla Janševa vlada.<br />
Hidroelektrarna Sava, Brežice.<br />
V obrazložitvi <strong>je</strong> Golobova vlada<br />
Evropski komisiji zapisala, da »po dodatno<br />
zbranih informacijah vlada ocenju<strong>je</strong>,<br />
da se tudi načrtovani pro<strong>je</strong>kti za<br />
krepitev protipoplav<strong>ne</strong> zaščite, predvideni<br />
za financiran<strong>je</strong> iz povrat<strong>ne</strong>ga<br />
dela sredstev mehanizma, <strong>ne</strong> izvajajo<br />
po načrtovani časovnici«.<br />
A kot opozarjajo strokovnjaki s<br />
področja voda, <strong>je</strong> še pomemb<strong>ne</strong>jša od<br />
tega denarja kontinuiteta financiranja.<br />
Po gospodarski krizi okoli leta 2012 <strong>je</strong><br />
bilo za name<strong>ne</strong> vzdrževanja vod<strong>ne</strong> infrastrukture,<br />
vodotokov v osnov<strong>ne</strong>m<br />
proračunu le 1,6 milijona evrov, kar <strong>je</strong>,<br />
kot pravijo, povsem absurdna številka.<br />
Več sredstev za te name<strong>ne</strong> <strong>je</strong> Janševa<br />
vlada skušala zagotoviti z novelo Zakona<br />
o vodah, ki pa <strong>je</strong> dočakala <strong>ne</strong>slaven<br />
ko<strong>ne</strong>c na referendumu.<br />
Nekateri so se ravno zaradi tega v<br />
zadnjih d<strong>ne</strong>h na družbenih omrežjih<br />
Twitter @risk99912<br />
obregnili ob Niko Kovač in Levico. Zakon<br />
o vodah, ki ga <strong>je</strong> predvidel minister<br />
Vizjak, bi obseg skupnih virov za ta namen<br />
povečal na 25 milijonov evrov letno,<br />
sredstev sklada pa <strong>ne</strong> bi mogli porabiti<br />
za druge stvari, ampak izključno<br />
za vzdrževan<strong>je</strong> vod<strong>ne</strong> infrastrukture.<br />
20 LET – NIČ<br />
A zakon <strong>je</strong> padel, obe<strong>ne</strong>m pa, kot izhaja<br />
iz besed direktorja Inštituta za vodarstvo<br />
dr. Primoža Banovca za Večer (7.<br />
avgusta), tudi ta <strong>ne</strong> bi bistveno dopri<strong>ne</strong>sel<br />
k manjši poplavni ogroženosti, saj<br />
pri n<strong>je</strong>j zamujamo že desetletja.<br />
OKOLJEVARSTVENA<br />
POPLAVA<br />
Nekdanji predsednik Držav<strong>ne</strong>ga<br />
zbora Igor Zorčič <strong>je</strong> na Twitterju zapisal:<br />
»V Posavju so se ob poplavah<br />
izkazale vse prednosti regulaci<strong>je</strong> vodotokov<br />
ob izgradnji hidroelektrarn<br />
na spodnji Savi. Iz ›okol<strong>je</strong>varstvenih‹<br />
razlogov še ni HE Mokrice, kar<br />
so občutili prebivalci poplavl<strong>je</strong><strong>ne</strong><br />
vasi Loče.«<br />
Ivan Molan - Župan Obči<strong>ne</strong> Brežice<br />
Poplavl<strong>je</strong>na vas Loče.<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023
TEMA TEDNA<br />
15<br />
Aleš Beno/Profimedia<br />
Takšnim posledicam bi se z dolgoročnim<br />
planiran<strong>je</strong>m po<strong>ne</strong>kod dalo tudi izogniti.<br />
»Infrastrukturno pripravl<strong>je</strong>nost lahko<br />
ocenim kot slabo, tukaj <strong>je</strong> treba biti<br />
samokritičen. Takoj po osamosvojitvi <strong>je</strong><br />
politika sklenila, da <strong>je</strong> treba vod<strong>ne</strong> skupnosti<br />
in strukture okoli njih razgraditi,<br />
da so <strong>ne</strong>smisel<strong>ne</strong> in <strong>ne</strong>potreb<strong>ne</strong>. To <strong>je</strong><br />
popolnoma drugačna pot kot v drugih<br />
državah <strong>ne</strong>kdan<strong>je</strong> Jugoslavi<strong>je</strong>, k<strong>je</strong>r so ubrali<br />
drugačno pot upravljanja z vodami<br />
in bol<strong>je</strong> prepoznali pomen tega sektorja<br />
– tudi za obstoj družbe,« <strong>je</strong> za mariborski<br />
časnik povedal dr. Banovec.<br />
Po n<strong>je</strong>govem m<strong>ne</strong>nju <strong>je</strong> krivda za<br />
to v tem, da <strong>je</strong> v zagonu osamosvajanja<br />
postalo upravljan<strong>je</strong> z vodami <strong>ne</strong>potrebna<br />
reč in izgubile so se cele strukture.<br />
»To, da imamo zdaj direkcijo za<br />
vode, <strong>je</strong> pomembno, ampak struktura<br />
upravljanja z vodami <strong>je</strong> da<strong>ne</strong>s v Sloveniji<br />
škrat v primerjavi s katerokoli<br />
v naši soseščini. Direkcija za vode ima<br />
približno 150 ljudi – in za tako obsež<strong>ne</strong><br />
naloge za celo Slovenijo, od izdajanja<br />
VIZJAKOVO SVARILO<br />
IZ LETA 2021<br />
Cele.si<br />
Takšnim posledicam bi se<br />
z dolgoročnim planiran<strong>je</strong>m<br />
po<strong>ne</strong>kod dalo tudi izogniti.<br />
Sistem protipoplavnih ukrepov,<br />
v katerega <strong>je</strong> Cel<strong>je</strong> investiralo<br />
54 milijonov evrov, <strong>je</strong> preprečil<br />
poplave v mestu.<br />
dovol<strong>je</strong>nj, investicij do upravljanja s<br />
kakovostjo voda, vzdrževanja vod<strong>ne</strong><br />
infrastrukture, nadzora in še in še, <strong>je</strong><br />
to absolutno podhran<strong>je</strong>na struktura.<br />
Nobeni politiki do zdaj se ni zdelo pomembno,<br />
da bi jo krepila. V tem grmu<br />
Gospod minister, kaj se bo<br />
v praksi spremenilo, če bodo uveljavl<strong>je</strong><strong>ne</strong><br />
spremembe<br />
zakona o vodah?<br />
Prvenstveno bo novela zakona o<br />
vodah dovol<strong>je</strong>vala, da se iz sklada<br />
za vode del sredstev uporabi za redno<br />
vzdrževan<strong>je</strong> gospodarske jav<strong>ne</strong><br />
službe, kar bo bistveno pripomoglo<br />
k boljšemu vzdrževanju vodotokov<br />
že letos. Žal <strong>je</strong> pomembnost urejanja<br />
voda in zmanjševanja poplav<strong>ne</strong><br />
ogroženosti pomembna le, ko nas<br />
prese<strong>ne</strong>tijo ujme in poplave. Takrat<br />
pa <strong>je</strong> že prepozno. Uničeno <strong>je</strong> premožen<strong>je</strong>,<br />
včasih izgubl<strong>je</strong>na tudi živl<strong>je</strong>nja.<br />
Njuno <strong>je</strong> treba ukrepati, preden<br />
nas narava prese<strong>ne</strong>ti in novela<br />
zakona o vodah predstavlja ravno<br />
to, predstavlja možnost aktiv<strong>ne</strong>ga<br />
ukrepanja pred naravno katastrofo.<br />
(Iz intervjuja s takratnim ministrom<br />
Vizjakom za portal Siol.<strong>ne</strong>t,<br />
3. julija 2021.)<br />
tiči en <strong>ne</strong>varen za<strong>je</strong>c, ki si brusi zobe<br />
ob pod<strong>ne</strong>bnih spremembah.«<br />
Napovedi, da se lahko ekstremni<br />
dogodki zgodijo, so bile zapisa<strong>ne</strong> že<br />
pred dvajsetimi leti, a po trditvah dr.<br />
Banovca v tem času nismo storili ničesar.<br />
»Vsi bi le ozaveščali. Ampak mislim,<br />
da smo zdaj pa že ozaveščeni. Treba <strong>je</strong><br />
znati angažirati, organizirati znan<strong>je</strong>,<br />
strokovnjake, politiko, uskladiti interese<br />
z naravo, kulturo, kmetijstvom in<br />
še kom in začeti delati. /…/ Koliko občin<br />
štipendira inženir<strong>je</strong> na tem področju?<br />
Pri poplavni varnosti<br />
<strong>je</strong> država zaspala, obči<strong>ne</strong>,<br />
ki so se zaščitile same,<br />
so ostale na suhem<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023
16 TEMA TEDNA<br />
Nobena. Država? Tudi <strong>ne</strong>. Koliko se vlaga<br />
v promocijo poklica vodar?«<br />
LEKCIJA POPLAV: ŽELEZNIKI<br />
A kljub vsem slabim stvarem in zaostankom,<br />
ki smo jih pridelali skozi desetletja,<br />
so se mnogi iz hudih poplav tudi<br />
<strong>ne</strong>kaj naučili, kar kaže primer Železnikov.<br />
»S pravočasnim ukrepan<strong>je</strong>m smo v<br />
Železnikih preprečili leto 2007. Že pred<br />
<strong>ne</strong>kaj d<strong>ne</strong>vi smo tako s koncesionarji<br />
kot na lastno pest čistili hudournike in<br />
poplav<strong>ne</strong> pregrade po celotni občini. O<br />
tem so pričali kupi naplavin na regionalnih<br />
in lokalnih cestah, ki so jih stroji<br />
odložili preko noči. Marsik<strong>je</strong> smo čistili<br />
samoiniciativno, brez soglasja države,<br />
in kot župan se zavezu<strong>je</strong>m, da bom za to<br />
prevzel vso, tudi morebitno kazensko<br />
odgovornost,« <strong>je</strong> na Facebooku v petek,<br />
4. avgusta, zapisal župan Železnikov<br />
Marko Gasser. Gre za mesto, ki ga <strong>je</strong> <strong>ne</strong>ur<strong>je</strong><br />
leta 2007 popolnoma dotolklo in v<br />
katerem so izgubili živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> tri<strong>je</strong> ljud<strong>je</strong>,<br />
poplavl<strong>je</strong>nih pa <strong>je</strong> bilo več kot 300 hiš.<br />
Občini <strong>je</strong> šlo na roko to, da ima kar<br />
<strong>ne</strong>kaj delovišč, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> prisotnih več<br />
gradbenih stro<strong>je</strong>v. Pomagali pa so ji<br />
tudi pod<strong>je</strong>tniki, ki so preko noči priskočili<br />
na pomoč pri preprečevanju<br />
najhujšega. Preko 150 gradbenih stro<strong>je</strong>v<br />
<strong>je</strong> bilo prisotnih na območju obči<strong>ne</strong><br />
Železniki in mnogi so celo noč odstran<strong>je</strong>vali<br />
material, da so udarno vodo<br />
speljali dal<strong>je</strong>. »Skupaj smo preprečili<br />
najhujše, vidimo lahko, kakšno škodo<br />
so utrpele <strong>ne</strong>katere sosedn<strong>je</strong> obči<strong>ne</strong>,«<br />
<strong>je</strong> še dodal župan Železnikov.<br />
CELJSKA LEKCIJA<br />
Slabe izkušn<strong>je</strong> s poplavami Savin<strong>je</strong><br />
so desetletja imeli tudi v Celju. K<strong>ne</strong>ž<strong>je</strong><br />
mesto <strong>je</strong> zalilo tako leta 1990 kot<br />
osem let kas<strong>ne</strong><strong>je</strong>. Mesto ni čakalo na<br />
državo, temveč se <strong>je</strong> reševanja svo<strong>je</strong><br />
poplav<strong>ne</strong> (<strong>ne</strong>)varnosti lotilo samo. Sistem<br />
protipoplavnih ukrepov s suhimi<br />
zadrževalniki, črpališči meteornih vod,<br />
protipoplavnimi loputami in nasipi so<br />
pripravili sami. Dela, ki so jih začeli<br />
pred dobrim desetlet<strong>je</strong>m in še niso povsem<br />
zaključena, so stala 54 milijonov<br />
evrov, polovico sredstev so pridobili iz<br />
kohezijskega sklada.<br />
Čeprav <strong>je</strong> podivjana Savinja rušila<br />
vse pred seboj v Zgornji Savinjski dolini<br />
in nizvodno v Laškem, <strong>je</strong>, z iz<strong>je</strong>mo<br />
manjšega razlivanja okoli same reke,<br />
mesto Cel<strong>je</strong> letos ostalo na suhem. <br />
ROK ČAKŠ<br />
Fotomontaža CITRUS<br />
Naravna ujma, katere vzrok <strong>je</strong><br />
premalo zagreto in <strong>ne</strong>dvoumno<br />
pripisal katastrofičnim<br />
posledicam pod<strong>ne</strong>bnih sprememb,<br />
oziroma si <strong>je</strong> drznil celo omeniti<br />
dejstvo, da <strong>je</strong> človeških žrtev ekstrem<strong>ne</strong>ga<br />
vremena čedal<strong>je</strong> manj, <strong>je</strong> bila priročen<br />
izgovor, da urednik Mihael Šuštaršič s<br />
Turkom preki<strong>ne</strong> sodelovan<strong>je</strong>. »Lej … še<br />
enkrat: it’s over … tudi zaradi n<strong>je</strong>govega<br />
odnosa do me<strong>ne</strong>,« <strong>je</strong> svojo odločitev anonim<strong>ne</strong>mu<br />
kritiku Turkovega pisanja na<br />
Twitterju pojasnil urednik, pri čemer, če<br />
ga gre prav razumeti, naj bi tako presodil<br />
Turkov tvit, v katerem slednji opozarja,<br />
da s teksti pod slikami, vstavl<strong>je</strong>nimi v<br />
n<strong>je</strong>gov čla<strong>ne</strong>k (ki so napel<strong>je</strong>vali na nasprot<strong>ne</strong><br />
zaključke od Žigovega sporočila),<br />
nima nič.<br />
Pustimo ob strani bizarnost, da se<br />
odgovorni urednik res<strong>ne</strong>ga medija na<br />
Twitterju zaradi anonimnih kritikov kolum<strong>ne</strong><br />
opravičujoče distancira od objave<br />
in njihovo »slo po krvi« poteši z glavo<br />
svo<strong>je</strong>ga kolumnista. Ra<strong>je</strong> poglejmo, kaj<br />
tako bogoklet<strong>ne</strong>ga <strong>je</strong> Turk v n<strong>je</strong>j zapisal.<br />
Komentar<br />
Povodenj od<strong>ne</strong>sla<br />
Žigo Turka s Siola,<br />
DA NE BO VEČ<br />
»VZNEMIRJAL JAVNOSTI«<br />
Profesor dr. Žiga Turk ni več kolumnist portala Siol.<strong>ne</strong>t.<br />
Tudi on <strong>je</strong> te dni dočakal svoj sodni dan, ki <strong>je</strong> bil, roko na<br />
srce, po lanskem prevzemu izdajatelja Siola TSmedia<br />
s strani Golobovih ljudi, <strong>ne</strong>izbežen.<br />
ŽIGA TURK: SODNI DAN?<br />
Žiga Turk zač<strong>ne</strong> z ugotovitvijo, da nam<br />
vreme letos <strong>ne</strong> prizanaša, da ob tem<br />
ljud<strong>je</strong> trpijo, in izrazi hvaležnost akter<strong>je</strong>m,<br />
ki ljudem v <strong>ne</strong>sreči pomagajo.<br />
V nadal<strong>je</strong>vanju odpre vprašan<strong>je</strong><br />
krivde: »Je kriv referendum o vodah?<br />
Je kriva politika? Je kriv pohlep? Kapitalizem?<br />
Po <strong>ne</strong>ki raziskavi Episcentra<br />
večina meni, da smo za <strong>ne</strong>urja ›krivi<br />
ljud<strong>je</strong>‹. Zahodni pokrščanski človek <strong>je</strong><br />
na splošno rad česa kriv: suženjstva,<br />
Siol izgublja predzadn<strong>je</strong>ga<br />
kolumnista, ki si <strong>je</strong> drznil<br />
razmišljati drugače. In to<br />
nikakor <strong>ne</strong> zaradi »pod<strong>ne</strong>b<strong>ne</strong><br />
kolum<strong>ne</strong>«. Ta ujma <strong>je</strong> za<br />
Turkovo odslovitev zgolj<br />
priročen izgovor.<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023
TEMA TEDNA<br />
17<br />
Siol se nad gladino jav<strong>ne</strong> pozornosti skuša<br />
obdržati tudi s tovrstnimi slaboumnimi trači.<br />
Pos<strong>ne</strong>tek zaslona<br />
lakote v Afriki ali pa ›pod<strong>ne</strong>b<strong>ne</strong> krize‹.«<br />
Potem ko naniza <strong>ne</strong>kaj zgodovinskih<br />
primerov iskanja krivcev za<br />
pod<strong>ne</strong>b<strong>ne</strong> spremembe, denimo poznosredn<strong>je</strong>veške<br />
ohladitve, ki so jo <strong>ne</strong>kateri<br />
pripisali »grešnosti ljudi«, zapiše,<br />
da da<strong>ne</strong>s <strong>ne</strong>kateri ugotavljajo, da »grešni<br />
človek povzroča slabo vreme, da <strong>je</strong><br />
treba ukrepati in bodo potreb<strong>ne</strong> žrtve«.<br />
Žiga Turk: »Opoguml<strong>je</strong>ni s slavo Grete<br />
Thunberg Mladi za pod<strong>ne</strong>bno pravičnost<br />
pod<strong>ne</strong>bja <strong>ne</strong> izboljšu<strong>je</strong>jo s solzami<br />
boleči<strong>ne</strong>, ampak s solzami strahu in <strong>je</strong>ze.<br />
Da če <strong>ne</strong> bomo ukrepali, bodo posledice<br />
katastrofal<strong>ne</strong>. Ženske, ki se jim zdi napredno,<br />
da nimajo otrok (ker jih moški<br />
tudi nimajo), so našle izgovor, da jih <strong>ne</strong><br />
bodo imele in se bodo tako borile proti<br />
pod<strong>ne</strong>bnim spremembam. Jih bodo imeli<br />
pa k<strong>je</strong> drug<strong>je</strong>. Otroke.«<br />
In tako so katastrofisti, nadalju<strong>je</strong><br />
Turk, tudi znali povedati, da so letos<br />
v Sloveniji pod<strong>ne</strong>b<strong>ne</strong> spremembe<br />
povzročile prve žrtve. A hude ure od<br />
<strong>ne</strong>kdaj povzročajo žrtve, nadal<strong>je</strong> opozarja<br />
Turk, in dodaja, da jih <strong>je</strong> zadnja<br />
leta kveč<strong>je</strong>mu manj. »Globalna statistika<br />
<strong>je</strong> jasna − zaradi ekstrem<strong>ne</strong>ga<br />
vremena <strong>je</strong> človeških žrtev čedal<strong>je</strong><br />
manj. Ker smo čedal<strong>je</strong> bogatejši.«<br />
Okoli pod<strong>ne</strong>bnih sprememb Turk<br />
nato navaja »leve in des<strong>ne</strong> zablode«.<br />
Levici očita <strong>ne</strong>spamet<strong>ne</strong> ukrepe:<br />
»Nespametno pa <strong>je</strong> zaradi tega opustiti<br />
razvojni model, ki dviga standard ljudi<br />
in odpravlja revščino. Nespametno<br />
<strong>je</strong> ukinjati kapitalizem, ki edini lahko<br />
kreira bogastvo, ki <strong>je</strong> potrebno za prilagajan<strong>je</strong><br />
spremembam in ustvarjan<strong>je</strong><br />
inovacij za čistejše tehnologi<strong>je</strong>.«<br />
Skeptič<strong>ne</strong>mu delu desnice pa polaga<br />
na srce, da so laž<strong>ne</strong> vse mogoče za<br />
lase privleče<strong>ne</strong> teori<strong>je</strong>, od tega, da ni<br />
segrevanja, da <strong>je</strong> bilo pred x00.000 leti<br />
tople<strong>je</strong>, pa do tega, da segrevan<strong>je</strong> z dejavnostjo<br />
ljudi nima nič.<br />
Za vremensko katastrofo, ki smo ji<br />
priča, tako po Turkovo nihče ni kriv,<br />
temveč smo imeli pač smolo. Lahko<br />
pa vsak kaj naredi: Od tega, da nasade<br />
pokri<strong>je</strong> s protitočnimi mrežami in zgradi<br />
nadstrešek za avto, do tega, da izbere<br />
politike, ki se s problemom praktično<br />
soočajo zdaj in <strong>ne</strong> ukazu<strong>je</strong>jo pregrešno<br />
dragih omejitev, ki bodo »<strong>ne</strong>kaj malega<br />
ohladile pla<strong>ne</strong>t čez 50 ali 100 let«.<br />
Avtor še razglasi, da ni zanikovalec<br />
global<strong>ne</strong>ga segrevanja. Je pa zanikovalec<br />
podob<strong>ne</strong>ga katastrofizma in pod<strong>ne</strong>b<strong>ne</strong>ga<br />
prevrevanja, kot nas poskušajo<br />
prestrašiti. »Spremembe so, problem<br />
<strong>je</strong>, ni pa <strong>ne</strong>rešljiv. Nič <strong>ne</strong> kaže, da <strong>ne</strong> bi<br />
na pla<strong>ne</strong>tu v prihodn<strong>je</strong> še več ljudi še<br />
boljše živelo.«<br />
UDARCI PO AVTORJU<br />
Zaradi tovrst<strong>ne</strong>ga razmišljanja <strong>je</strong> bil<br />
na Twitterju napada deležen tako<br />
Žiga Turk sam kot tudi portal Siol oz.<br />
n<strong>je</strong>gov urednik. »Šušteršič hoče biti<br />
všečen vsem in se <strong>ne</strong> z<strong>ne</strong>bi takihle kolumnistov.<br />
Ampak, očitno se <strong>ne</strong>kateri<br />
niso nič naučili v času JJ vlade,« <strong>je</strong> napisal<br />
<strong>ne</strong>k anonim<strong>ne</strong>ž. Tviteraš Tadej Štrok<br />
pa: »Kaj <strong>je</strong> bolj strupe<strong>ne</strong>ga od zanikanja<br />
pod<strong>ne</strong>bnih sprememb? Pod<strong>ne</strong>bno<br />
relativiziran<strong>je</strong>. Siol, Šuštaršič in ostali<br />
mediji, ki propagirate te šarlata<strong>ne</strong> – tudi<br />
vas bo sodila zgodovina.« Itd.<br />
Urednik Siola Šuštaršič se <strong>je</strong> pred<br />
tviteraši branil, češ da s kolumno nima<br />
nič, da to ni <strong>ne</strong> n<strong>je</strong>gov <strong>ne</strong> Siolov tekst. In<br />
da <strong>ne</strong> rabi »braniti« <strong>ne</strong> teksta <strong>ne</strong> avtorja<br />
<strong>ne</strong> n<strong>je</strong>gove »pravice«, da objavlja kolum<strong>ne</strong><br />
na Siolu. Potem ko kritike na n<strong>je</strong>gov<br />
račun, češ da <strong>je</strong> kot odgovorni urednik<br />
Siola vseeno dopustil objavo kolum<strong>ne</strong>,<br />
niso po<strong>je</strong>njale, <strong>je</strong> dal vedeti, da <strong>je</strong> Žigo<br />
Turka odslovil kot Siolovega kolumnista.<br />
Čemu, <strong>je</strong> na kritiko zna<strong>ne</strong>ga zdravnika<br />
na Twitterju odgovoril: »Zaradi<br />
izraza <strong>ne</strong>zaupanja (do me<strong>ne</strong>), kot sem ga<br />
Kaj novega in svežega v<br />
običaj<strong>ne</strong>m levičarskem<br />
diskurzu ter <strong>ne</strong> že stokrat<br />
prežveče<strong>ne</strong>ga vam recimo<br />
lahko pove bivša političarka<br />
Majda Širca?!?<br />
do<strong>je</strong>l v 2. tvitu (Gre za tvit, v katerem <strong>je</strong><br />
Žiga Turk opozoril, da nima nič s podpisi<br />
k slikam, op. ur.), pač nimam razloga<br />
vztrajati pri sodelovanju.«<br />
NAGICE SO POMEMBNEJŠE<br />
Kljub temu da smo Turkovi kolumni namenili<br />
toliko prostora, se v polemiko o<br />
n<strong>je</strong>ni vsebini <strong>ne</strong> bomo spuščali. To bi namreč<br />
zameglilo bistvo, ki <strong>je</strong> v tem, da Siol<br />
izgublja predzadn<strong>je</strong>ga kolumnista, ki si<br />
<strong>je</strong> drznil razmišljati drugače. In bodite<br />
prepričani, da nikakor <strong>ne</strong> zaradi »pod<strong>ne</strong>b<strong>ne</strong><br />
kolum<strong>ne</strong>«. Ta ujma <strong>je</strong> za Turkovo<br />
odslovitev zgolj priročen izgovor.<br />
V času od prevzema so na Siol pripeljali<br />
kup novih kolumnistov, ki pa k<br />
širini in raznolikosti jav<strong>ne</strong>ga diskurza<br />
kaj dosti <strong>ne</strong> prispevajo. Kaj novega in<br />
svežega v običaj<strong>ne</strong>m levičarskem diskurzu<br />
ter <strong>ne</strong> že stokrat prežveče<strong>ne</strong>ga<br />
vam recimo lahko pove bivša političarka<br />
Majda Širca?!? Edini, ki v vse bolj<br />
monotoni izbor še vnaša <strong>ne</strong>kaj širi<strong>ne</strong>,<br />
<strong>je</strong> ekonomist dr. Ja<strong>ne</strong>z Šušteršič. Kako<br />
pogosto in kako dolgo še, <strong>je</strong> vprašan<strong>je</strong><br />
na mestu – vsaj toliko, kot <strong>je</strong> bilo to<br />
vprašan<strong>je</strong> na mestu pri dr. Žigi Turku.<br />
Siol se pač vse od Golobovega prevzema<br />
utaplja v sivini povprečnosti<br />
n<strong>je</strong>mu podob<strong>ne</strong> splet<strong>ne</strong> konkurence.<br />
Namesto da bi primat držali z originalnostjo,<br />
drugačnostjo, ideološko in<br />
m<strong>ne</strong>njsko raznolikostjo, ki <strong>je</strong> med osrednjimi<br />
visoko proračunskimi spletnimi<br />
portali tako manjka, se nad gladino jav<strong>ne</strong><br />
pozornosti skušajo obdržati s slaboumnimi<br />
trači tega tipa – na sliki.<br />
Vsej njihovi ome<strong>je</strong>nosti navkljub<br />
povsem verjamem, da se prodajajo bol<strong>je</strong><br />
od Majde Širca.<br />
SIOL NE BO VEČ<br />
»VZNEMIRJAL JAVNOSTI«<br />
Kakorkoli že, scenarij, ki smo mu priča,<br />
smo predvideli že lanskega oktobra (Svoboda<br />
po Golobovo: Prišli so po Siol. Ali<br />
bi se morali ustrašiti, na portalu <strong>Domovina</strong><br />
in v tedniku <strong>Domovina</strong> 70, str. 26-<br />
27.), zato nas niti <strong>ne</strong> prese<strong>ne</strong>ča. Še posebej<br />
<strong>ne</strong> po dobrem letu Golobove oblasti, ko <strong>je</strong><br />
iz prakse jasno, da si aktualna leva oblast<br />
demokracijo predstavlja kot »spoštljivo<br />
enoum<strong>je</strong>«, k<strong>je</strong>r ni prostora za tiste, ki<br />
bi z drugačnimi m<strong>ne</strong>nji »vz<strong>ne</strong>mirjali in<br />
povzročali zgražan<strong>je</strong> v javnosti«.<br />
Tudi na Siolu ga v prihodn<strong>je</strong> več<br />
<strong>ne</strong> bo. Prostor za to pa do nadaljn<strong>je</strong>ga<br />
ostaja na Domovini. Zato <strong>je</strong><br />
povabilo že dostavl<strong>je</strong>no, vrata Žigi<br />
Turku pa na stežaj odprta. <br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023
18 POŽAREPORT<br />
BOJAN POŽAR,<br />
POŽAREPORT.SI<br />
Ozad<strong>je</strong> SKRIVNOSTNE<br />
SMRTI JURIJA PINTERJA,<br />
e<strong>ne</strong>ga od mnogih<br />
umor<strong>je</strong>nih po letu 1990<br />
Komentar<br />
V samostojni Sloveniji <strong>je</strong> bilo likvidiranih približno 250 ljudi. Razen redkih iz<strong>je</strong>m so bili<br />
umori ali likvidaci<strong>je</strong> prikriti v obliki avtomobilskih in industrijskih <strong>ne</strong>sreč, odpovedi<br />
srca, samomorov in drugi oblik »običajnih« smrti.<br />
Pinter. Iz Rošpoha. Žalujoči<br />
vsi n<strong>je</strong>govi najdražji!<br />
Poslovili smo se v ož<strong>je</strong>m<br />
»Jurij<br />
družinskem krogu na pokopališču<br />
v Hočah.« To <strong>je</strong> bila osmrtnica<br />
v mariborskem časopisu Večer, objavl<strong>je</strong>na<br />
v četrtek, 26. julija 2018. Večini<br />
običajnih bralcev Večera se seveda ni<br />
moglo niti sanjati, kdo <strong>je</strong> umrli Jurij<br />
Pintar. Da <strong>je</strong> šlo za e<strong>ne</strong>ga najvpliv<strong>ne</strong>jših<br />
slovenskih lobistov, zagotovo<br />
pa najvpliv<strong>ne</strong>jšega lobista na Šta<strong>je</strong>rskem<br />
– in da <strong>je</strong> šlo za eno od najskrivnost<strong>ne</strong>jših<br />
smrti v samostojni Sloveniji,<br />
zelo ver<strong>je</strong>tno povezano z vrhovi<br />
slovenske politike, tujimi korporacijami<br />
in političnim podzeml<strong>je</strong>m. Sledi<br />
skrivnost<strong>ne</strong> Pinter<strong>je</strong>ve smrti pa<br />
očitno vodijo tudi do Mag<strong>ne</strong> Steyr,<br />
avstrijsko-kanadske multinacionalke,<br />
ki <strong>je</strong> v Hočah zgradila tovarno Magna<br />
Nukleus. Jurij Pinter <strong>je</strong> o Magni Steyr<br />
in n<strong>je</strong><strong>ne</strong>m prihodu v Slovenijo govoril<br />
že pred več kot desetlet<strong>je</strong>m.<br />
LIKVIDACIJE V SLOVENIJI<br />
Kako in zakaj <strong>je</strong> umrl 68-letni Jurij Pinter,<br />
ostaja zavito v globoko skrivnost. Po<br />
m<strong>ne</strong>nju <strong>ne</strong>katerih, recimo – pred leti –<br />
zna<strong>ne</strong>ga sindikalista Rastka Plohla, Ptujčana<br />
in dolgolet<strong>ne</strong>ga predsednika Neodvisnih<br />
sindikatov Sloveni<strong>je</strong>, <strong>je</strong> bilo v<br />
teh 28 letih, po koncu voj<strong>ne</strong> za Slovenijo<br />
in 28 letih slovenske tranzici<strong>je</strong>, v Sloveniji<br />
umor<strong>je</strong>nih ali likvidiranih približno<br />
250 ljudi. Umor<strong>je</strong>nih ali likvidiranih v<br />
boju za oblast, državno premožen<strong>je</strong> ali<br />
denar. Razen redkih iz<strong>je</strong>m, med njimi<br />
recimo ustrel<strong>je</strong><strong>ne</strong>ga legendar<strong>ne</strong>ga Ivana<br />
Krambergerja, so bili umori ali likvidaci<strong>je</strong><br />
prikriti v obliki avtomobilskih<br />
in industrijskih <strong>ne</strong>sreč, odpovedi srca,<br />
samomorov in drugi oblik »običajnih«<br />
smrti. Ena od takšnih naključnih <strong>ne</strong>sreč<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023<br />
NAJODMEVNEJŠI ČLANKI<br />
Požareport v polet<strong>ne</strong>m času objavlja<br />
najbolj odmev<strong>ne</strong> članke zadnjih 30<br />
let. Poobjavil <strong>je</strong> tudi čla<strong>ne</strong>k o ozadju<br />
skrivnost<strong>ne</strong> smrti Jurija Pintarja, sicer<br />
prvotno objavl<strong>je</strong>n leta 2019.<br />
se <strong>je</strong> zgodila v <strong>ne</strong>deljo, 27. oktobra 1996,<br />
na avtocesti med Istanbulom in Ankaro,<br />
pri mestu Kizilcahamam, k<strong>je</strong>r sta se<br />
ubila Maksimiljan Vollmeier in Anton<br />
Venišnik. Prvi <strong>je</strong> bil notorični mariborski<br />
kriminalec devetdesetih let prejšn<strong>je</strong>ga<br />
stoletja, ki <strong>je</strong> zaslovel tudi kot<br />
strah in trepet Šta<strong>je</strong>rske, drugi pa pripadnik<br />
OVS, vojaške obveščevalno-varnost<strong>ne</strong><br />
službe ministrstva za obrambo.<br />
Za Vollmeierja se <strong>je</strong> kas<strong>ne</strong><strong>je</strong> govorilo,<br />
da ga <strong>je</strong> politično podzeml<strong>je</strong> ali<br />
globoka država uporabljala za umaza<strong>ne</strong><br />
posle. Ve se, da <strong>je</strong> dobil nalogo, da<br />
likvidira Alojza Križmana (83), prvega<br />
mariborskega župana, izvol<strong>je</strong><strong>ne</strong>ga na<br />
demokratičnih volitvah. To naj stori<br />
tako, da ga napi<strong>je</strong> in povozi z avtomobilom,<br />
vendar Vollmeier tega ni hotel<br />
narediti, češ da mu Križman ni nič hudega<br />
storil, to pa naj bi Križmanu tudi<br />
povedal. Vollmeier <strong>je</strong> bil znan tudi po<br />
tem, da <strong>je</strong> Dragu Cotarju (72), predsedniku<br />
uprave Zavarovalnice Maribor,<br />
<strong>ne</strong>koč sredi n<strong>je</strong>gove pisar<strong>ne</strong> v 10. nadstropju<br />
Cankar<strong>je</strong>ve 3 grozil, da ga bo<br />
vrgel skozi okno. Znano <strong>je</strong>, da se <strong>je</strong> pred<br />
njim skrival znani mariborski sodnik<br />
in kas<strong>ne</strong><strong>je</strong> profesor kazenskega prava<br />
na mariborski pravni fakulteti Zlatan<br />
Demšar, čeprav <strong>je</strong> sam dober karateist;<br />
da mu mariborski policisti niso upali<br />
sami vročati sodnih pošiljk, ampak<br />
so za vročanja angažirali specialce<br />
iz Ljublja<strong>ne</strong>, kar mi <strong>je</strong> osebno potrdil<br />
Kako in zakaj <strong>je</strong> umrl 68-letni Jurij Pinter,<br />
ostaja zavito v globoko skrivnost.<br />
FACEBOOK<br />
tudi Drago Kos (62), ko <strong>je</strong> bil še visoki<br />
uradnik kriminalistič<strong>ne</strong> polici<strong>je</strong>.<br />
Dva dni prej so mariborski policisti<br />
sprva sporočili, da smrt Jurija Pinterja<br />
vodijo kot sumljivo in preverjajo<br />
okolišči<strong>ne</strong>, ki bodo potrdile ali ovrgle<br />
razloge za sum, da <strong>je</strong> bilo stor<strong>je</strong>no kaznivo<br />
dejan<strong>je</strong>. Nekaj ur kas<strong>ne</strong><strong>je</strong> pa <strong>je</strong><br />
policija zgodbo po filmsko postavila na<br />
glavo. Miran Šadl, tiskovni predstavnik<br />
mariborske polici<strong>je</strong>, <strong>je</strong> povedal, da<br />
so po preverjanju okoliščin smrti in z<br />
rezultati sod<strong>ne</strong> obdukci<strong>je</strong> ovrgli razloge<br />
za sum, da <strong>je</strong> bilo stor<strong>je</strong>no kaznivo<br />
dejan<strong>je</strong>, saj <strong>je</strong> moški umrl narav<strong>ne</strong><br />
smrti. Poročilo so policisti predali držav<strong>ne</strong>mu<br />
tožilstvu. So pa policisti takrat<br />
domačo hišo Jurija Pinterja, katere<br />
lastnica <strong>je</strong> bila sicer n<strong>je</strong>gova <strong>ne</strong>kdanja<br />
žena Marijana Pinter, močno zastražili.<br />
Ob cesti, ki vodi mimo hiše z vinogradom<br />
v Rošpohu, <strong>je</strong> še vedno stal<br />
tudi Pinter<strong>je</strong>v črni mercedes karavan z<br />
avstrijskimi registrskimi tablicami.
POŽAREPORT<br />
19<br />
Prihod Mag<strong>ne</strong> v Slovenijo <strong>je</strong> Pinter kot pogodbeni part<strong>ne</strong>r Mag<strong>ne</strong> International<br />
napovedal že leta 2007, med prvo vlado Ja<strong>ne</strong>za Janše (64). Lakirnico<br />
v Hočah <strong>je</strong> Magna odprla poleti 2019, letos pa so proizvodnjo ustavili.<br />
Jer<strong>ne</strong>ja Lobnik/DOMOVINA<br />
MEDIJSKI MOLK<br />
Toda sorodniki in tisti, ki so Jurija Pinterja<br />
dobro poznali, so prepričani, da so<br />
Pinterja ubili in da so ga umorili na<strong>je</strong>ti<br />
profesionalni morilci. Truplo umrlega<br />
poslov<strong>ne</strong>ža <strong>je</strong> našla n<strong>je</strong>gova sestra, ki se <strong>je</strong><br />
tisto <strong>ne</strong>deljo odpeljala v Rošpoh, zaselek v<br />
občini Hoče - Slivnica, ker jo <strong>je</strong> čudilo, da<br />
se ji brat ni oglasil na telefon, čeprav sta<br />
bila dogovor<strong>je</strong>na, da se slišita in vidita.<br />
Jurij Pinter <strong>je</strong> bil sicer po rodu iz Bohove,<br />
še e<strong>ne</strong>ga zaselka v Hočah. Ko <strong>je</strong> Pinter<strong>je</strong>va<br />
sestra vstopila v n<strong>je</strong>govo hišo, <strong>je</strong> šokirana<br />
videla ležati bratovo truplo na tleh,<br />
na n<strong>je</strong>m pa <strong>je</strong> bilo že polno ličink. Na glavi<br />
<strong>je</strong> videla razpadajoče ra<strong>ne</strong>, ki pa so jih<br />
policisti kas<strong>ne</strong><strong>je</strong> pripisovali <strong>ne</strong>rod<strong>ne</strong>mu<br />
padcu.<br />
»Umor<strong>je</strong>n <strong>je</strong> bil z dvema streloma v<br />
tilnik,« <strong>je</strong> Alešu Andloviču, mariborskemu<br />
dopisniku Slovenskih novic,<br />
dejal anonimni vir. Eden od Pinter<strong>je</strong>vih<br />
znancev pa <strong>je</strong> Andloviču dejal, da<br />
<strong>je</strong> Pinter živel tako, kot <strong>je</strong> umrl. Slovenske<br />
novice so bile sicer edini časopis,<br />
ki <strong>je</strong> poročal o Pinter<strong>je</strong>vi smrti, toda<br />
Andlovič, ki ga <strong>je</strong> pred leti na Slovenskih<br />
novicah zaposlil Marjan Bauer,<br />
kljub tem navedbam ni raziskoval in<br />
vrtal naprej. Razlog za skrajno <strong>ne</strong>navaden<br />
novinar<strong>je</strong>v umik od tako velike<br />
zgodbe <strong>je</strong> lahko dejstvo, da <strong>je</strong> Andlovič<br />
tudi član uredniškega odbora revi<strong>je</strong><br />
Utrinki, urad<strong>ne</strong>ga lokal<strong>ne</strong>ga glasila<br />
obči<strong>ne</strong> Hoče - Slivnica. Ta <strong>je</strong> pod taktirko<br />
župana Marka Soršaka in n<strong>je</strong>gove<br />
ekipe, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> glavni zakulisni operativec<br />
in odločevalec Drago Žura, dolgoletni<br />
direktor Študentske organizaci<strong>je</strong><br />
Univerze v Mariboru in bivši državni<br />
svetnik, ključni lokalni politični faktor<br />
pri pro<strong>je</strong>ktu Mag<strong>ne</strong> Nukleus.<br />
Andlovič <strong>je</strong> kljub jasno izraženim pomislekom<br />
sorodnikov in znancev Jurija<br />
Pinterja svoj čla<strong>ne</strong>k v Slovenskih novicah<br />
podnaslovil tako, kot <strong>je</strong> bilo treba:<br />
Kontroverzni poslov<strong>ne</strong>ž Jurij Pinter ni bil<br />
dvakrat ustrel<strong>je</strong>n v glavo, kot so se sprva<br />
razširile govorice, ampak <strong>je</strong> v svoji hiši<br />
najver<strong>je</strong>t<strong>ne</strong><strong>je</strong> <strong>ne</strong>srečno padel. Ta <strong>ne</strong>ver<strong>je</strong>tni<br />
medijski molk, tako značilen za slovensko<br />
tranzicijsko novinarstvo, <strong>je</strong> bil ob<br />
smrti Jurija Pinterja pomenljiv tudi zato,<br />
ker so posamezni mediji pred časom na<br />
TRANZICIJSKE SKRIVNOSTI<br />
Največ<strong>je</strong> tranzicijske skrivnosti Jurija<br />
Pinterja pa zadevajo <strong>ne</strong>kdanjo paradno<br />
slovensko pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> Metalna in velike<br />
držav<strong>ne</strong> posle, poveza<strong>ne</strong> z e<strong>ne</strong>rgetiko<br />
in gradnjo avtocest. Pinter naj bi takrat<br />
obvladoval tedan<strong>je</strong>ga podpredsednika<br />
slovenske vlade – Marjana Podobnika<br />
iz Slovenske ljudske stranke<br />
– in Metoda Dragonjo, ki <strong>je</strong> bil direktor<br />
Leka, kas<strong>ne</strong><strong>je</strong> pa aktiven politik. Metod<br />
Dragonja <strong>je</strong> da<strong>ne</strong>s državni sekretar<br />
na Ministrstvu za finance in eden najpomemb<strong>ne</strong>jših<br />
političnih operativcev<br />
tranzicijske levice pri upravljanju preostalega<br />
držav<strong>ne</strong>ga premoženja.<br />
V medijih se <strong>je</strong> sicer dramatično<br />
pojavil šele leta 2012, ko <strong>je</strong> na kranjskem<br />
okrož<strong>ne</strong>m sodišču pričal o tem,<br />
kako <strong>je</strong> podkupil Pavleta Ruparja. Pavel<br />
Rupar, ki <strong>je</strong> bil zaradi tega obso<strong>je</strong>n<br />
na eno leto zapora, Pinter<strong>je</strong>vo pričan<strong>je</strong><br />
ga <strong>je</strong> namreč usodno obremenilo, <strong>je</strong> bil<br />
eden od tistih, ki me <strong>je</strong> diskretno opozoril<br />
na <strong>ne</strong>navadno Pinter<strong>je</strong>vo smrt.<br />
Češ, naj se pozanimam, morda so ubili<br />
človeka, ki <strong>je</strong> bil kronska priča proti<br />
n<strong>je</strong>mu, Ruparju, ki <strong>je</strong> po novembrskih<br />
lokalnih volitvah leta 2018 prestopil v<br />
Slovensko ljudsko stranko. Nekaj mesecev<br />
po skrivnostni smrti lobista Jurija<br />
Pinterja mi <strong>je</strong> telefoniral tudi Rastko<br />
Plohl in dejal, da sploh <strong>ne</strong> vem, s kom<br />
ali čim sem imel opravka, ko sem pisal<br />
o Magni Steyr. In mi čestital za pogum.<br />
Poslovna in politična zgodba z Magno<br />
v Hočah, ki jo <strong>je</strong> začel Pinter leta 2007,<br />
<strong>je</strong> spet kulminirala spomladi 2017, skoraj<br />
eno leto in pol pred n<strong>je</strong>govo skrivnostno<br />
smrtjo.<br />
veliko in podrobno poročali o tem, kako <strong>je</strong><br />
bil Pinter vpleten v podkupovan<strong>je</strong> Pavleta<br />
Ruparja, <strong>ne</strong>kdan<strong>je</strong>ga vid<strong>ne</strong>ga politika<br />
SDS, bivšega poslanca in župana Tržiča.<br />
KOSILO<br />
Točno teden pred objavl<strong>je</strong>no Večerovo<br />
osmrtnico <strong>je</strong> bil Pinter na kosilu v mariborskem<br />
hotelu City, zvečer pa se <strong>je</strong><br />
odpeljal domov v Rošpoh. Bil <strong>je</strong> polno<br />
zaposlen na pro<strong>je</strong>ktu gradn<strong>je</strong> naselja v<br />
Slivnici, ki naj bi postal dom zaposlenih<br />
v Magni Nukleus. Decembra 2017<br />
se <strong>je</strong> sestal z novim avstrijskim kancler<strong>je</strong>m<br />
Sebastianom Kurzem (37), kar<br />
<strong>je</strong> bil kronski dokaz o n<strong>je</strong>govih odličnih<br />
povezavah v Avstriji, odlič<strong>ne</strong> kontakte<br />
<strong>je</strong> imel tudi v Švici in Rusiji, k<strong>je</strong>r naj<br />
bi sodeloval z enim od odvetnikov in<br />
pravnih svetovalcev ruskega predsednika<br />
Vladimirja Putina. Jurija Pinterja<br />
najdemo pri gradnji golf igrišča na polotoku<br />
Oštrica pri Šibeniku leta 2011,<br />
k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> Pinter kot direktor svo<strong>je</strong>ga pod<strong>je</strong>tja<br />
Imecom zastopal avstrijsko-kanadskega<br />
milijarderja Franka Stronacha<br />
(90), ustanovitelja Mag<strong>ne</strong> Steyr, šlo pa<br />
<strong>je</strong> investicijo, težko 450 milijonov evrov.<br />
Prihod Mag<strong>ne</strong> v Slovenijo <strong>je</strong> Pinter<br />
kot pogodbeni part<strong>ne</strong>r Mag<strong>ne</strong> International<br />
napovedal že leta 2007, med<br />
prvo vlado Ja<strong>ne</strong>za Janše (64), pri čemer<br />
<strong>je</strong> omenjal tri oziroma štiri mož<strong>ne</strong> lokaci<strong>je</strong><br />
Magni<strong>ne</strong> tovar<strong>ne</strong>: Pesnico, Kidričevo,<br />
Slovensko Bistrico in Mursko<br />
Soboto. Pinter <strong>je</strong> takrat ocen<strong>je</strong>val, da<br />
bo Magnina naložba stala od 1,2 do 1,3<br />
milijarde evrov, bil pa <strong>je</strong> skrivnosten<br />
glede tega, kaj bo Magna proizvajala v<br />
slovenski tovarni. V Magni že vedo, kaj<br />
bi proizvajali, vendar <strong>je</strong> to še poslovna<br />
skrivnost. Saj veste, konkurenca na<br />
global<strong>ne</strong>m trgu <strong>je</strong> velika, <strong>je</strong> Pinter pametoval<br />
pred dvanajstimi leti. Takrat<br />
naj bi šlo sicer za visokotehnološko tovarno<br />
modularnih izdelkov Mag<strong>ne</strong>. <br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023
20<br />
INTERVJU<br />
JELKA PŠAJD, ETNOLOGINJA<br />
Delo etnologov bo EDINI DOKAZ,<br />
kako se <strong>je</strong> živelo pred dobo<br />
umet<strong>ne</strong> inteligence<br />
Ženska <strong>je</strong> zagotovo opravljala več moških del kot moški ženskih del. – Boleči<strong>ne</strong>, ki jih poznamo<br />
pri aleksandrinkah, so bile tudi pri Prekmurkah. – O fizičnih bolečinah ženske niso govorile.<br />
– Med Goričanci in Porabci <strong>je</strong> ostal v zavesti staroslovanski bog Perun. – Kmet <strong>je</strong> vedel, kaj <strong>je</strong> prav in kaj ni.<br />
ANDREJA BARAT<br />
TINA BABIČ/DOMOVINA<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023
INTERVJU<br />
21<br />
Zgodovino največkrat pišejo<br />
moški, vsakdanjik žensk pa <strong>je</strong><br />
bolj skrit. Vi ste raziskovali<br />
števil<strong>ne</strong> vidike vsakdan<strong>je</strong>ga<br />
živl<strong>je</strong>nja naših prednikov. Pred<br />
leti ste na razstavi izpostavili<br />
spodn<strong>je</strong> perilo žensk?<br />
Zagotovo lahko rečem, da <strong>je</strong> imela<br />
ženska v preteklosti pomembno vlogo.<br />
Sicer <strong>je</strong> znana krilatica, da ni držala<br />
treh vogalov pri hiši, ampak celo štiri<br />
oziroma pet. Pred leti sva z dr. Ivanko<br />
Huber raziskovali vlogo ženske na podeželju.<br />
Kar me <strong>je</strong> prese<strong>ne</strong>tilo, <strong>je</strong> bilo to,<br />
da <strong>je</strong> ženska ob umanjkanju moškega<br />
popri<strong>je</strong>la za vsa tako imenovana moška<br />
dela. Opravljala <strong>je</strong> zelo težka fizična<br />
dela – orala, popri<strong>je</strong>la <strong>je</strong> za plug in va<strong>je</strong>ti,<br />
fizično <strong>je</strong> poskrbela, da so bile njive<br />
obdela<strong>ne</strong>. Od priprave njive do pospravljanja<br />
pridelkov … ženske so tudi žele.<br />
Vemo, da <strong>je</strong> bila v Slovenskih goricah še<br />
praksa, da so žele s srpi.<br />
Torej <strong>je</strong> bila ženska pri fizič<strong>ne</strong>m<br />
delu v vrsti z moškim?<br />
Ravno zadnjič sem slišala zanimivo<br />
živl<strong>je</strong>njsko pripoved o dveh ženskah<br />
iz časa med obema svetovnima vojnama.<br />
Bila sem vesela tega podatka, ki <strong>je</strong><br />
redek, in sicer da sta dve ženski živeli<br />
sami v istem gospodinjstvu. Govorimo<br />
o kmečkem podeželju, k<strong>je</strong>r se <strong>je</strong> vedelo,<br />
kaj <strong>je</strong> »prava« družina in kaj ni. Predvsem<br />
me <strong>je</strong> zanimalo, kako so moški in<br />
vaška skupnost gledali na ti dve ženski,<br />
ki nista bili v sorodu. Ena <strong>je</strong> izhajala<br />
iz dokaj premož<strong>ne</strong> kmečke druži<strong>ne</strong>,<br />
druga pa <strong>je</strong> bila v otroštvu in mladosti<br />
pastirica oziroma dekla. Kot odrasli in<br />
starejši sta živeli skupaj in sta si tako<br />
lajšali vsakdan, predvsem ekonomsko.<br />
Obe sta delali na »tabrhih« oz. dninah.<br />
Ena od teh dveh žensk <strong>je</strong> izvrstno znala<br />
kositi, in to tako hitro, da <strong>je</strong> moški niso<br />
hoteli imeti zraven pri košnji, ker jih<br />
<strong>je</strong> prehitevala in so jo potem dostikrat<br />
prosili, naj kosi počas<strong>ne</strong><strong>je</strong>, ker niso obvladovali<br />
n<strong>je</strong><strong>ne</strong>ga tempa.<br />
Želim povedati, da se <strong>je</strong> preživljala<br />
sama, obe sta se, saj nobena ni bila poročena<br />
in sta se s svojimi posebnostmi<br />
najbrž tudi dokazovali in iskali svoj<br />
prostor pod soncem. Druga ženska, ki<br />
<strong>je</strong> bila v mladosti dekla, <strong>je</strong> bila izvrstna<br />
pevka. Pela <strong>je</strong> pri cerkve<strong>ne</strong>m pevskem<br />
zboru in eden izmed šolanih vodij vaških<br />
pevskih zborov <strong>je</strong> vedno govoril,<br />
da če bi študirala pet<strong>je</strong>, bi lahko postala<br />
izvrstna svetovno znana pevka s<br />
svojim izoblikovanim pet<strong>je</strong>m.<br />
Rekla bi, da so bile ženske nadar<strong>je</strong><strong>ne</strong><br />
na različnih področjih, a velikokrat<br />
zaradi svo<strong>je</strong>ga siromaštva ali pa ker<br />
so živele na podeželju v prevladujoči<br />
»moški« družbi, tega talenta niso mogle<br />
izraziti in si najti boljšega ali viš<strong>je</strong>ga<br />
mesta v lokal<strong>ne</strong>m okolju.<br />
Kot sem rekla že na začetku, ženska<br />
<strong>je</strong> imela pomembno vlogo, bila <strong>je</strong> tista,<br />
ki <strong>je</strong> vzgajala, gospodinjila, skrbela in<br />
pripravljala hrano za celotno (večge<strong>ne</strong>racijsko)<br />
družino, poleg vsega tega<br />
pa <strong>je</strong> opravljala tudi težka fizična dela.<br />
Nič ji ni bilo olajšano zaradi tega, ker<br />
<strong>je</strong> bila ženska. Primarno vlogo <strong>je</strong> imela<br />
predvsem ob odsotnosti moških, recimo<br />
v voj<strong>ne</strong>m času ali pa ko so odhajali<br />
na sezonsko delo. Tja so sicer odhajale<br />
tudi ženske. Tudi ko <strong>je</strong> bil prisoten<br />
alkohol in <strong>je</strong> ženska morala prenašati<br />
<strong>ne</strong> samo moško alkoholno aroganco in<br />
nasil<strong>je</strong>, ampak poskrbeti tudi za delo<br />
izven in v hiši. Če <strong>je</strong> bila delitev na<br />
»moška« in »ženska« dela, <strong>je</strong> ženska<br />
zagotovo opravljala več moških del kot<br />
moški ženskih del.<br />
So ženske <strong>ne</strong>koliko manj garale<br />
vsaj v času menstruaci<strong>je</strong>?<br />
Ko sem se ukvarjala s spodnjim perilom<br />
in posredno tudi z menstruacijo, z<br />
žensko »<strong>ne</strong>volo«, lahko rečem, da <strong>je</strong> v<br />
preteklosti to res bila. Včasih so morale<br />
ženske marsikaj pretrpeti tiho, v intimi,<br />
v družinskem okolju. Da<strong>ne</strong>s smo na<br />
bolečino in telesno izločan<strong>je</strong> veliko bolj<br />
občutljivi, težko si predstavljamo, kaj <strong>je</strong><br />
pomenilo imeti menstruacijo v vročini<br />
in fizično delati na njivi – v last<strong>ne</strong>m<br />
potu, z menstrualnimi bolečinami in<br />
krvjo, hkrati pa biti hiter in gibčen. Ni<br />
bilo tamponov, vložkov in vsega drugega,<br />
kar imamo da<strong>ne</strong>s na razpolago<br />
ženske, bile so le »cote« oz. krpe, ki so<br />
jih uporabljale kot vložke. Sredi dela jim<br />
<strong>je</strong> menstrualna kri curljala po nogah,<br />
povrhu pa <strong>je</strong> kri pomenila še sram, če<br />
<strong>ne</strong> že tabu, tako zan<strong>je</strong> kot za prisot<strong>ne</strong>.<br />
Sicer <strong>je</strong> veljalo, tako malo za šalo, malo<br />
zares, da so rade spile kak štamprle<br />
šnopsa, verujoč, da žgan<strong>je</strong> zapre žile,<br />
vsaj čez dan. Koliko <strong>je</strong> to res, <strong>ne</strong> vem,<br />
ver<strong>je</strong>tno pa so si s tem vsaj malo olajšale<br />
boleči<strong>ne</strong>. Želim poudariti, da zaradi<br />
bolečin ženski niso prizanašali, delo <strong>je</strong><br />
bilo pomemb<strong>ne</strong>jše.<br />
Je bilo po različnih pokrajinah, ki<br />
jih razisku<strong>je</strong>te, stan<strong>je</strong> podobno?<br />
Jaz razisku<strong>je</strong>m podežel<strong>je</strong>, tam <strong>je</strong> bila<br />
vloga in usoda žensk podobna. N<strong>je</strong>n<br />
status <strong>je</strong> določala dota, ki jo <strong>je</strong> pri<strong>ne</strong>sla v<br />
Ženske so bile nadar<strong>je</strong><strong>ne</strong><br />
na različnih področjih, a<br />
velikokrat zaradi svo<strong>je</strong>ga<br />
siromaštva tega talenta niso<br />
mogle izraziti.<br />
zakon. Ženska iz viš<strong>je</strong>ga kmečkega sloja<br />
<strong>je</strong> imela več<strong>je</strong> možnosti za samostojnost<br />
in boljši ekonomski položaj kot pa<br />
ženska iz niž<strong>je</strong>ga sloja. Vendar zdrav<strong>je</strong><br />
in alkohol nista ločevala po premoženju<br />
posameznice. K<strong>je</strong>r <strong>je</strong> bil prisoten<br />
alkohol, <strong>je</strong> pogosto sledilo tudi fizično<br />
nasil<strong>je</strong> part<strong>ne</strong>rja. O fizičnih bolečinah<br />
ženske niso govorile, vsaj javno <strong>ne</strong>. Odvisno<br />
pa <strong>je</strong> bilo od posameznice, kako<br />
se <strong>je</strong> znala s fizičnim nasil<strong>je</strong>m spopri<strong>je</strong>ti<br />
in se ga ubraniti. Zagotovo so obstajale<br />
ženske, ki so bile moč<strong>ne</strong>jše, fizično in<br />
psihično, ter so se znale postaviti zase.<br />
Iz pripovedovanja vem za gospo, ki <strong>je</strong><br />
bila dovolj močna v obeh ozirih in se<br />
<strong>je</strong> znala tudi fizično upreti nasilju pija<strong>ne</strong>ga<br />
in <strong>ne</strong>sram<strong>ne</strong>ga moža. Kljub temu<br />
da sta bila v zakonu oba <strong>ne</strong>srečna, <strong>je</strong> na<br />
stara leta mož zbolel, postal <strong>ne</strong>pokreten<br />
in <strong>je</strong> žena skrbela zanj kljub predhod<strong>ne</strong>mu<br />
fizič<strong>ne</strong>mu nasilju.<br />
Ločitev kljub temu skorajda<br />
ni bilo …<br />
Za žensko <strong>je</strong> bilo zelo težko tudi ali še<br />
bolj, če <strong>je</strong> bila samska. Tem so rekli stare<br />
tete, ki so živele na domačiji staršev,<br />
pri bratu, ki <strong>je</strong> bil poročen, in so imele<br />
največkrat slabši položaj. Razen, ko so<br />
si znale priboriti ali ohraniti primarno<br />
vlogo in <strong>je</strong> imela sekundarno snaha,<br />
različni odnosi so bili … Predvsem pa<br />
<strong>je</strong> veljalo, da naj bi se ženska poročila,<br />
tudi zaradi tega, da bi si zagotovila <strong>ne</strong>ko<br />
ekonomsko varnost. Zato se <strong>je</strong> velikokrat<br />
dogajalo, da ni bilo ljubezni (z obeh<br />
strani), da <strong>je</strong> bilo prisotno tudi fizično<br />
nasil<strong>je</strong> in <strong>je</strong> bilo potem odvisno od<br />
ženske, kako se <strong>je</strong> znala s tem spopasti.<br />
Občudu<strong>je</strong>m in spoštu<strong>je</strong>m ženske, ki so<br />
znale iti preko vsega hudega in z notranjo<br />
spravljivostjo in ljubeznijo zmogle<br />
Za žensko <strong>je</strong> bilo zelo težko<br />
tudi ali še bolj, če <strong>je</strong> bila<br />
samska.<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023
22<br />
INTERVJU<br />
<strong>ne</strong>govati bol<strong>ne</strong>ga moža, ki jih <strong>je</strong> maltretiral.<br />
To ja zame takšna velika dobrota<br />
in veličina, o kateri <strong>je</strong> pomembno pisati.<br />
Zato <strong>je</strong> prav, da etnologin<strong>je</strong> pišemo tudi<br />
o tem in poudarjamo odlike »majh<strong>ne</strong>ga«<br />
človeka, ki v vsakdan zna pri<strong>ne</strong>sti<br />
ter pokazati lepoto in vrednost živl<strong>je</strong>nja.<br />
Je pa treba povedati, da so ločitve<br />
tudi bile, redke, ampak so bile.<br />
Včasih žensko iz preteklosti predvsem<br />
pomilu<strong>je</strong>mo in mislimo, da <strong>je</strong><br />
bila uboga sirota, <strong>ne</strong> vidimo pa te<br />
veliči<strong>ne</strong>, ki ste jo omenili, <strong>ne</strong> samo<br />
to, da <strong>je</strong> skrbela za moža, ampak<br />
tudi to, kaj vse <strong>je</strong> zmogla, kaj <strong>je</strong><br />
naredila …<br />
To <strong>je</strong> kompleksno vprašan<strong>je</strong>. Če govorimo<br />
recimo o sezonstvu od devetdesetih<br />
let 19. stoletja dal<strong>je</strong> najprej Amerika,<br />
Argentina, Urugvaj, Paragvaj in potem<br />
med obema svetovnima vojnama Francija,<br />
Nemčija, Madžarska, Vojvodina …<br />
povsod so hodile tudi ženske, <strong>ne</strong> samo<br />
moški. Vsi poznamo aleksandrinke in<br />
njihovo tragično usodo, ko so zapuščale<br />
svo<strong>je</strong> druži<strong>ne</strong> in do<strong>je</strong>nčke, da so<br />
namesto svo<strong>je</strong>ga za denar podojile in<br />
nahranile tu<strong>je</strong>ga otroka. Z njimi lahko<br />
poteg<strong>ne</strong>m vzporednice s prekmurskimi<br />
sezonkami in izsel<strong>je</strong>nkami. Spominjam<br />
se pripovedi gospe, ki <strong>je</strong> da<strong>ne</strong>s že pokojna.<br />
Poročila se <strong>je</strong> na manjšo kmetijo, k<strong>je</strong>r<br />
<strong>je</strong> bila tudi tašča <strong>ne</strong>spretna in malce lenobna<br />
in <strong>je</strong> imela precejšen vpliv na svo<strong>je</strong>ga<br />
odraslega in poroče<strong>ne</strong>ga sina. Lahko<br />
rečem, da se <strong>je</strong> <strong>ne</strong>srečno poročila. Ko<br />
<strong>je</strong> prišla v situacijo, da zaradi prezadolžitve<br />
in dolga premajh<strong>ne</strong> moževe kmeti<strong>je</strong><br />
ni bilo več hra<strong>ne</strong>, <strong>je</strong> pravkar ro<strong>je</strong>no<br />
deklico, moža in taščo pustila doma ter<br />
se odločila oditi po zaslužek v Francijo.<br />
Ona <strong>je</strong> prevzela to vlogo, da reši kmetijo<br />
dolga in vsem izboljša živl<strong>je</strong>njski standard<br />
– <strong>ne</strong> mož. Ker <strong>je</strong> deklica v času n<strong>je</strong><strong>ne</strong><br />
odsotnosti umrla, ljubezni do moža<br />
(in tašče) pa ni več čutila, se <strong>je</strong> odločila<br />
za vedno ostati v Franciji. Tako se <strong>je</strong> šele<br />
v osemdesetih letih starosti vrnila nazaj<br />
domov umret. Boleči<strong>ne</strong>, ki jih poznamo<br />
pri aleksandrinkah, so bile tudi v prekmurskih<br />
sezonkah in izsel<strong>je</strong>nkah.<br />
Je bil ta občutek dolžnosti samo<br />
ženski ali tudi moški?<br />
S tem se sicer nisem ukvarjala, če pa<br />
poteg<strong>ne</strong>m iz svo<strong>je</strong>ga spomina, lahko<br />
povem, da so ob odsotnosti žensk, npr.<br />
zaradi bolezni ali smrti, tudi moški –<br />
to <strong>je</strong> očet<strong>je</strong>, znali poskrbeti za družino<br />
in otroke. Prevzeli so gospodinjski del,<br />
kuhali … v mislih imam v tem hipu najmanj<br />
dva primera, dve pripovedi. Tudi<br />
moški so bili predani družini in so imeli<br />
občutek dolžnosti in odgovornosti do<br />
šibkejših iz notran<strong>je</strong>ga prepričanja in<br />
Etnologinja Jelka Pšajd (50) <strong>je</strong> Gorenjka,<br />
ki se <strong>je</strong> naučila porabšči<strong>ne</strong> in prekmuršči<strong>ne</strong>.<br />
Diplomirala <strong>je</strong> iz sociologi<strong>je</strong><br />
kulture, etnologi<strong>je</strong> in kultur<strong>ne</strong> antropologi<strong>je</strong>.<br />
Živi v Destrniku. Kot muzejska<br />
svetnica v Pokrajinskem muzeja Murska<br />
Sobota že več kot dve desetletji zbira<br />
informaci<strong>je</strong> o živl<strong>je</strong>nju Pomurcev in Porabcev<br />
ter tako ohranja kulturno dediščino.<br />
Je avtorica več etnoloških razstav<br />
in publikacij.<br />
razumevanja živl<strong>je</strong>nja. Vrag se skriva v<br />
majhnih stvareh in takšen »gospodinjski«<br />
moški <strong>je</strong> lahko veljal v prevladujoči<br />
»moški« miselnosti za »copato«, za<br />
šibkega, <strong>ne</strong>moškega. Če govoriva o sposobnostih<br />
ženske, jo <strong>je</strong> treba priznati<br />
tudi moškim.<br />
Na misel mi prihajajo tudi pripovedi<br />
o vojnih časih. Takrat se <strong>je</strong> navaden<br />
človek soočal z različnimi političnimi<br />
stranmi, z različnimi karakterji posameznikov,<br />
z različnimi oblikami moči<br />
in jih <strong>je</strong> moral prebroditi ali jih znati<br />
pravilno oceniti. Če jih ni, <strong>je</strong> bilo lahko<br />
tragično zanj in za družino. In takrat<br />
so se ro<strong>je</strong>vala dobra, slaba in zla dejanja.<br />
O tem se premalo govori. »Majhni«<br />
ljud<strong>je</strong> so med vojno pomagali <strong>ne</strong>močnim<br />
in šibkim, znali so biti človeški <strong>ne</strong><br />
glede na politično situacijo. Prav tako<br />
tisti, ki so imeli moč in oblast, tudi po<br />
vojni. Veliko <strong>je</strong> pripovedi o majh<strong>ne</strong>m<br />
Občudu<strong>je</strong>m in spoštu<strong>je</strong>m<br />
ženske, ki so znale iti preko<br />
vsega hudega in z notranjo<br />
spravljivostjo in ljubeznijo<br />
zmogle <strong>ne</strong>govati bol<strong>ne</strong>ga<br />
moža, ki jih <strong>je</strong> maltretiral.<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023
INTERVJU<br />
23<br />
človeku, ki <strong>je</strong> z oblastjo postal dominanten,<br />
krivičen, nadut in slab, ali pa<br />
tudi o ljudeh na vodilnih položajih, ki<br />
so znali človeško reševati težke situaci<strong>je</strong>.<br />
Tudi da<strong>ne</strong>s, ko se razumevan<strong>je</strong><br />
NOB rapidno spreminja, <strong>je</strong> prav, da <strong>ne</strong><br />
pozabimo na srč<strong>ne</strong> posameznike in<br />
dogodke, ki so ostali v spominu.<br />
Izdali ste tudi knjigo o prehranski<br />
dediščini Pomurja in Porabja. Lakote<br />
ni bilo, bilo pa <strong>je</strong> siromaštvo ...<br />
Po tem, ko smo leta poslušali o tem,<br />
kako <strong>je</strong> treba <strong>je</strong>sti razno »zdravo«<br />
eksotično hrano, smo zdaj spet<br />
prišli na to, da <strong>je</strong> treba <strong>je</strong>sti lokalno,<br />
to, kar so <strong>je</strong>dli naši predniki,<br />
ker <strong>je</strong> naš genotip prilago<strong>je</strong>n temu<br />
in da našemu telesu bolj ustreza<br />
to, da pozimi <strong>je</strong>mo kislo zel<strong>je</strong> kot<br />
pa avokado. Kakšna <strong>je</strong> bila hrana<br />
naših prednikov?<br />
V preteklosti <strong>je</strong> bila hrana zagotovo<br />
lokalna in sezonska. Pozimi se <strong>je</strong> <strong>je</strong>dlo<br />
kislo zel<strong>je</strong>, kislo repo, fižol, kar <strong>je</strong> bilo<br />
posušeno, konzervirano. Jedlo se <strong>je</strong> v<br />
manjših količinah, bilo <strong>je</strong> odmer<strong>je</strong>no,<br />
saj so morali poskrbeti, da se <strong>je</strong> hrana<br />
porazdelila skozi vse leto. Odmerjala <strong>je</strong><br />
gospodinja, ki <strong>je</strong> imela tudi skrb za vlagan<strong>je</strong>,<br />
konzerviran<strong>je</strong>, razen pri kolinah,<br />
k<strong>je</strong>r so prevladovali moški, kar se tiče<br />
zakola in priprave kosov za konzerviran<strong>je</strong>.<br />
Jedlo se <strong>je</strong> ob določenih urah, vedelo<br />
se <strong>je</strong>, kdaj <strong>je</strong> zajtrk, kosilo, večerja<br />
… <strong>je</strong>dlo se <strong>je</strong> veliko več ostankov – za<br />
večerjo, kar <strong>je</strong> ostalo od kosila. Hrana<br />
<strong>je</strong> bila bolj enolična. Jedli so z zavedan<strong>je</strong>m,<br />
da hrana zraste na njivi, da <strong>je</strong> to,<br />
kar bo na mizi, odvisno od pridelave<br />
lastnih rok in vremena, tudi zaradi tega<br />
so se znali, za razliko od da<strong>ne</strong>s, zahvaliti<br />
Bogu in naravi, da <strong>je</strong> krožnik poln.<br />
Zavedali so se, da hrana zraste na njivi,<br />
<strong>ne</strong> v trgovini.<br />
Krava <strong>je</strong> bila pomembna<br />
vprežna in delovna žival in<br />
z njo so večinoma ravnali<br />
spoštljivo. To se <strong>ne</strong> kaže samo<br />
v poimenovanju, ampak<br />
predvsem v zavedanju, da<br />
krava poleg dobre hra<strong>ne</strong><br />
potrebu<strong>je</strong> tudi počitek.<br />
Tomislav Vrečič<br />
Kakšen pa <strong>je</strong> bil odnos do živali?<br />
Glavno meso poleg perjadi <strong>je</strong> bila svinjina.<br />
Iz pripovedovanj vemo, da <strong>je</strong> bilo<br />
klan<strong>je</strong> svin<strong>je</strong> praznik za družino in bližn<strong>je</strong><br />
sorodnike ali sosede. Seveda <strong>je</strong> bilo<br />
treba svinjo predhodno zaklati, če so<br />
hoteli <strong>je</strong>sti meso, imeli pa so do n<strong>je</strong> tudi<br />
poseben odnos, ker so vedeli, da <strong>je</strong> za<br />
kakovostno meso in maščobo treba svinjo<br />
dobro rediti. Včasih so svin<strong>je</strong> tudi<br />
pasli. Goveda na primer niso nikoli klali<br />
za last<strong>ne</strong> potrebe, v glav<strong>ne</strong>m so ga prodali.<br />
Krava <strong>je</strong> bila pomembna vprežna<br />
in delovna žival in z njo so večinoma<br />
ravnali spoštljivo. To se <strong>ne</strong> kaže samo<br />
v poimenovanju, ampak predvsem v<br />
zavedanju, da krava poleg dobre hra<strong>ne</strong><br />
potrebu<strong>je</strong> tudi počitek. Ko so delali z njo<br />
na njivi, so rekli, da »mleko osta<strong>ne</strong> na<br />
njivi«, saj <strong>je</strong> krava težko fizično delala,<br />
posledično <strong>je</strong> imela manj mleka in tega<br />
so se zavedali. Ta odnos in zavedan<strong>je</strong>,<br />
da smo odvisni od živali.<br />
Napisali ste zanimivo publikacijo<br />
o vremenu Debeli s<strong>ne</strong>g <strong>je</strong> düno<br />
… Vreme <strong>je</strong> bilo v preteklosti<br />
<strong>ne</strong>primerljivo pomemb<strong>ne</strong>jše za<br />
preživet<strong>je</strong> kot da<strong>ne</strong>s. Če <strong>je</strong> toča vse<br />
stolkla, <strong>je</strong> bilo pomanjkan<strong>je</strong>. Kaj<br />
Razstava Čist moraš s tega sveta, 2011.<br />
Ženske so bile nadar<strong>je</strong><strong>ne</strong> na različnih področjih,<br />
a velikokrat zaradi svo<strong>je</strong>ga siromaštva tega<br />
talenta niso mogle izraziti.<br />
bi rekli naši predniki na letošn<strong>je</strong><br />
burno vremensko dogajan<strong>je</strong>?<br />
Ne vem, če se pošalim, bi pomolili pa<br />
pokadili s kakšno blagoslovl<strong>je</strong>no svečo<br />
ali vejico, verujoč, da bo pridelek zavarovan.<br />
Tudi v preteklosti <strong>je</strong> bilo vroče,<br />
pa so vseeno želi, mlatili, kosili, saj <strong>je</strong><br />
bilo treba pridelke pospraviti. Gledali<br />
so v <strong>ne</strong>bo, vremenske pojave, obnašan<strong>je</strong><br />
živali, rastlin in si pomagali z razumevan<strong>je</strong>m<br />
in napovedovan<strong>je</strong>m vremena.<br />
Zagotovo niso <strong>ne</strong><strong>ne</strong>hno buljili v telefon<br />
in gledali v napovedi vremenar<strong>je</strong>v. Pa<br />
<strong>ne</strong> pravim, da napovedi niso pravil<strong>ne</strong>,<br />
vendar so ljud<strong>je</strong> postali odvisni od njih<br />
– to ni v redu in brez njih sploh več <strong>ne</strong><br />
bodo prepoznali in videli vremena.<br />
Tudi o grdih besedah ste izdali publikacijo.<br />
Kako so preklinjali naši<br />
predniki, preden smo (p)osvojili<br />
balkanske kletvice?<br />
S tem pro<strong>je</strong>ktom smo želeli povedati, da<br />
nimamo samo balkanskih kletvic, ampak<br />
tudi svo<strong>je</strong> last<strong>ne</strong>, avtohto<strong>ne</strong>. Po obšir<strong>ne</strong>m<br />
raziskovanju sem prišla do zaključka,<br />
da so tudi kletvice imele svojo<br />
vlogo in so pripomogle k temu, da se <strong>je</strong><br />
človek olajšal, da <strong>je</strong> sprostil napetost, da<br />
ni bilo recimo fizič<strong>ne</strong>ga nasilja. Zdelo se<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023
24<br />
INTERVJU<br />
Tomislav Vrečič<br />
Razstava Pomanjkan<strong>je</strong>, zadostnost, izobil<strong>je</strong>, 2021/2022.<br />
Naši predniki so <strong>je</strong>dli z zavedan<strong>je</strong>m, da hrana zraste na njivi in da <strong>je</strong><br />
odvisna od pridelave lastnih rok in vremena. Tudi zaradi tega so se<br />
znali, za razliko od da<strong>ne</strong>s, zahvaliti Bogu in naravi, da <strong>je</strong> krožnik poln.<br />
nam <strong>je</strong> zanimivo zbrati grde besede, ki<br />
so prisot<strong>ne</strong> v pomurskem in porabskem<br />
prostoru. Čeprav <strong>je</strong> vloga kletvic tudi<br />
ta, da <strong>ne</strong>komu želiš slabo, mu škoditi,<br />
ga prizadeti zaradi last<strong>ne</strong> <strong>je</strong>ze ali afekta.<br />
Meni se zdita posebni recimo »v riti<br />
mi kluko tiraj«, pa »gda boš šo f cerkef,<br />
naj ti zvon na glavo spad<strong>ne</strong>«. Tudi dr.<br />
Bernard Nežmah se <strong>je</strong> teoretično s tem<br />
veliko ukvarjal in oba naju <strong>je</strong> prese<strong>ne</strong>tilo,<br />
da <strong>je</strong> v zavesti, spominu in rabi Goričancev<br />
in Porabcev ostal Perün. Perun,<br />
slovanski bog groma, strele. Recimo<br />
»Perun aj te vdari«, »Perun aj te fčes<strong>ne</strong>«,<br />
»da bi te Svarun«. Ta Perun se sčasoma<br />
spremeni v grom, kot »grunska strejla«,<br />
»da bi te grun vdaro«, »gron te fčesni«.<br />
To staro kletvico s Perunom so mi letos<br />
povedali še v Porabju.<br />
Vzporedno z uradno vero <strong>je</strong> živelo<br />
še ljudsko verovan<strong>je</strong> in tudi vražever<strong>je</strong>.<br />
Kako pri<strong>ne</strong>sti sodob<strong>ne</strong>mu človeku<br />
to kulturno dediščino? V obliki, da<br />
ga bo nagovorila?<br />
Zadnjič mi <strong>je</strong> sogovornik, ki zelo dobro<br />
pozna bistvo umet<strong>ne</strong> inteligence, dal v<br />
pogovoru misliti, ko <strong>je</strong> rekel, da etnologi<br />
delamo pomemb<strong>ne</strong> stvari za prihodnost.<br />
Rekel <strong>je</strong>, da bo naše delo pendant<br />
Veliko <strong>je</strong> pripovedi o<br />
majh<strong>ne</strong>m človeku, ki <strong>je</strong> z<br />
oblastjo postal dominanten,<br />
krivičen, nadut in slab, ali<br />
pa tudi o ljudeh na vodilnih<br />
položajih, ki so znali človeško<br />
reševati težke situaci<strong>je</strong>.<br />
oziroma popolno nasprot<strong>je</strong> umetni<br />
inteligenci in edini dokaz, kako se <strong>je</strong><br />
živelo pred njo in sodobno družbo. Bila<br />
sem pri<strong>je</strong>tno prese<strong>ne</strong>čena, da <strong>ne</strong>kdo iz<br />
popolnoma druge stroke prepoznava<br />
vrednost etnologi<strong>je</strong>, nas, ki delamo na<br />
terenu, ki dokumentiramo vsakdan<strong>je</strong><br />
zgodbe. Saj muzeji že zelo prenašamo<br />
kulturno dediščino občinstvu oziroma<br />
zainteresirani javnosti. To poč<strong>ne</strong>mo že<br />
vrsto let z različnimi pedagoškimi in<br />
andragoškimi delavnicami, razstavami,<br />
publikacijami, dokumentarnimi filmi,<br />
komuniciramo prek sodobnih medi<strong>je</strong>v.<br />
Samo spremljati in obiskovati nas<br />
<strong>je</strong> treba, v muzejih marsikaj hranimo in<br />
razstavljamo. Za pomursko dediščino<br />
sta to javni, državni instituciji, naš Pomurski<br />
muzej v Murski Soboti in galerija<br />
Murska Sobota. Pridite, dobrodošli.<br />
Je pa res, da <strong>ne</strong> delamo tega zaradi<br />
pompoznosti, ampak zato, ker <strong>je</strong> to naše<br />
poslanstvo, naša javna služba, torej<br />
smo zavezani državi, da po najboljših<br />
močeh skrbimo za našo dediščino. Tudi<br />
razstave sledijo sodobnim trendom (če<br />
so na razpolago denarna sredstva ...), za<br />
potrebe širših ciljnih skupin, tudi mlajših<br />
in ranljivih.<br />
<br />
Zelo cenim dušo tega<br />
podeželskega človeka. Ker <strong>je</strong><br />
znal živeti in <strong>je</strong> vedel, kaj <strong>je</strong><br />
prav in kaj ni.<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023<br />
Razstava Čist moraš s tega sveta, 2011.<br />
Tomislav Vrečič
URBAN ŠIFRAR<br />
ŽENSKE KVOTE<br />
so za ženske žalitev<br />
SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />
Svet Evropske uni<strong>je</strong> <strong>je</strong> lani spre<strong>je</strong>l direktivo o zagotavljanju uravnoteže<strong>ne</strong> zastopanosti<br />
spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih. Z n<strong>je</strong>no<br />
implementacijo hitijo na slovenskem gospodarskem ministrstvu; če držijo napovedi,<br />
bodo morda že <strong>je</strong>seni uvede<strong>ne</strong> obvez<strong>ne</strong> ženske kvote v vodstvenih organih zasebnih<br />
pod<strong>je</strong>tij. Poslati <strong>ne</strong>koga v upravni odbor ali za direktorja samo zaradi spola <strong>je</strong> blaznost,<br />
pa so prepričani v Klubu slovenskih pod<strong>je</strong>tnikov (SBC).<br />
25<br />
Vsi nad zagretostjo EU in ministrstva<br />
torej niso navdušeni.<br />
Govorili smo z dr. Žigo<br />
Turkom (61), ki se strinja, so<br />
kvote »žalitev za ženske«, in direktor<strong>je</strong>m<br />
Sartorius BIE Separations dr. Alešem<br />
Štrancar<strong>je</strong>m (61), ki <strong>je</strong> zelo kritičen<br />
do Bruslja, obe<strong>ne</strong>m pa pojasnju<strong>je</strong> tudi,<br />
kaj to pomeni za n<strong>je</strong>govo pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong>.<br />
STEKLENI STROP<br />
Lanskega oktobra <strong>je</strong> Evropska unija<br />
spre<strong>je</strong>la nova pravila »za izboljšan<strong>je</strong><br />
uravnoteže<strong>ne</strong> zastopanosti spolov med<br />
direktorji družb, ki kotirajo na borzi,<br />
da bi pripomogla k odpravi stekle<strong>ne</strong>ga<br />
stropa«, pišejo na spletni strani Evropskega<br />
sveta (ES) in Sveta EU. Po<strong>je</strong>m<br />
stekleni strop naj bi pomenil »umet<strong>ne</strong><br />
zadržke in <strong>ne</strong>vid<strong>ne</strong> ovire, ki ženskam<br />
prepreču<strong>je</strong>jo dostop do najvišjih položa<strong>je</strong>v<br />
odločanja in vodenja v dani<br />
organizaciji, na jav<strong>ne</strong>m, zaseb<strong>ne</strong>m ali<br />
katerem koli področju«. Potrebo po<br />
novih pravilih EU vidi zaradi dejstva,<br />
da so ženske, čeprav jih <strong>je</strong> med novimi<br />
diplomanti v Uniji približno 60 %,<br />
pri odločanju v gospodarstvu premalo<br />
zastopa<strong>ne</strong>, zlasti v zaseb<strong>ne</strong>m sektorju<br />
in zlasti v borznih družbah. Njih delež<br />
v upravnih odborih največjih borznih<br />
družb v EU naj bi bil glede na lansko<br />
raziskavo 31,5 odstotka, med predsedniki<br />
upravnih odborov pa 8 odstotkov.<br />
Kakšna <strong>je</strong> zastopanost tistih, ki se<br />
<strong>ne</strong> identificirajo kot moški ali ženska,<br />
ampak kot obo<strong>je</strong> ali pa nič od tega, ES<br />
<strong>ne</strong> navaja, čeprav njihovo problematiko<br />
sicer redno naslavlja.<br />
EU <strong>je</strong> po pisanju ES prepričana, da<br />
<strong>je</strong> povečan<strong>je</strong> udeležbe žensk na trgu<br />
dela »osnovni pogoj za krepitev gospodarske<br />
rasti v Evropi, povečan<strong>je</strong><br />
konkurenčnosti evropskih družb in<br />
spopadan<strong>je</strong> z demografskimi izzivi v<br />
Evropi«. Nova pravila, »ki jih bo treba<br />
pre<strong>ne</strong>sti v nacionalno zakonodajo«,<br />
zato predvidevajo, da naj bi do leta<br />
2026 predstavniki <strong>ne</strong>zadostno zastopa<strong>ne</strong>ga<br />
spola zasedali vsaj 40 odstotkov<br />
mest <strong>ne</strong>izvršnih direktor<strong>je</strong>v in<br />
33 odstotkov vseh direktorskih mest.<br />
Družbe, ki tega trenutno <strong>ne</strong> dosegajo,<br />
bodo morale prilagoditi svoj izbirni<br />
postopek za imenovan<strong>je</strong> članov;<br />
ta bo moral biti pošten in pregleden<br />
ter temeljiti na primerjalni oceni različnih<br />
kandidatov na podlagi jasnih in<br />
<strong>ne</strong>vtralnih meril. ES dodaja, da bosta<br />
ključni merili še naprej usposobl<strong>je</strong>nost<br />
in uspešnost ter da pravila vključu<strong>je</strong>jo<br />
varovala, zaradi katerih <strong>ne</strong> bo prihajalo<br />
do brezpogoj<strong>ne</strong>ga in samodej<strong>ne</strong>ga<br />
napredovanja <strong>ne</strong>zadostno zastopa<strong>ne</strong>ga<br />
spola; če bo več kandidatov enako<br />
kvalificiranih, pa bo imel prednost tisti<br />
manj zastopa<strong>ne</strong>ga spola.<br />
DEPOSITPHOTOS<br />
SLOVENSKO GOSPODARSTVO<br />
Zakonske rešitve, s katerimi bodo implementirali<br />
direktivo, že pripravljajo<br />
tudi na slovenskem ministrstvu za gospodarstvo<br />
in jih nameravajo v javno<br />
obravnavo poslati <strong>je</strong>seni, <strong>je</strong> včeraj poročalo<br />
Delo. Pri nas sicer prostovoljna<br />
Ključni merili naj bi bili<br />
še naprej usposobl<strong>je</strong>nost<br />
in uspešnost. Če bo<br />
več kandidatov enako<br />
kvalificiranih, pa bo<br />
imel prednost tisti manj<br />
zastopa<strong>ne</strong>ga spola.<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023
26<br />
SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />
LGBT KVOTE<br />
Uvajan<strong>je</strong> ženskih kvot sicer predstavlja<br />
e<strong>ne</strong>ga mehanizmov, s katerimi<br />
naj bi se Zahod boril za »enakost<br />
spolov« in njuno enako zastopanost<br />
v različnih poklicih, kar pa se <strong>je</strong> marsik<strong>je</strong><br />
izkazalo za utopično. Tako so se<br />
v skandinavskih državah, ki po vseh<br />
kriterijih veljajo za e<strong>ne</strong> najbolj egalitarnih<br />
družb, razlike med poklici<br />
le še povečale. Kot opozarja denimo<br />
kanadski klinični psiholog Jordan<br />
Peterson (61), študi<strong>je</strong> kažejo, da politič<strong>ne</strong><br />
doktri<strong>ne</strong>, ki spodbujajo enakost<br />
priložnosti, v resnici hkrati vodijo v<br />
<strong>ne</strong>enakost rezultatov.<br />
Čeprav uvajan<strong>je</strong> ženskih kvot<br />
poznamo predvsem iz sveta politike,<br />
pa tudi spodbujan<strong>je</strong> enakomer<strong>ne</strong>ga<br />
razmerja med ženskami in moškimi v<br />
poslov<strong>ne</strong>m svetu na Zahodu ni <strong>ne</strong>kaj<br />
pobuda za spolno raznolikost s podobnimi<br />
cilji kot evropska direktiva obstaja<br />
že od leta 2019 in velja za borz<strong>ne</strong> in<br />
držav<strong>ne</strong> družbe. Zagotavljan<strong>je</strong> ženskih<br />
kvot naj bi z novelo zakona tako postalo<br />
obvezno tudi za mnoga slovenska pod<strong>je</strong>tja<br />
– v Združenju nadzornikov Sloveni<strong>je</strong><br />
(ZNS) in Združenju Manager naj<br />
bi si prizadevali, da <strong>ne</strong> bi veljalo le za<br />
borz<strong>ne</strong>, ampak tudi več<strong>je</strong> <strong>ne</strong>jav<strong>ne</strong> družbe<br />
in pod<strong>je</strong>tja v večinski državni lasti.<br />
Borz<strong>ne</strong> družbe so v direktivi definira<strong>ne</strong><br />
kot »družbe, ki imajo registrirani sedež<br />
v državi članici in katerih delnice so<br />
uvršče<strong>ne</strong> v trgovan<strong>je</strong> na regulira<strong>ne</strong>m<br />
trgu v eni ali več državah članicah«.<br />
Kakšno pa <strong>je</strong> trenutno stan<strong>je</strong> pri nas?<br />
novega. Že leta 2006 <strong>je</strong> norveška vlada<br />
spre<strong>je</strong>la kvote, po katerih mora biti<br />
v upravah javnih in državnih pod<strong>je</strong>tij<br />
vsaj 40 odstotkov žensk; to jim <strong>je</strong><br />
uspelo doseči do leta 2009. Podob<strong>ne</strong><br />
zako<strong>ne</strong> poznajo mdr. na Islandiji, v<br />
Španiji, na Finskem, Nizozemskem,<br />
v Kanadi … V Kaliforniji <strong>je</strong> bil zakon<br />
najprej spre<strong>je</strong>t, a kas<strong>ne</strong><strong>je</strong> razglašen<br />
za <strong>ne</strong>ustav<strong>ne</strong>ga. Skušali pa so iti še<br />
dl<strong>je</strong> in leta 2020 spre<strong>je</strong>li zakon, ki <strong>je</strong><br />
v upravah javnih pod<strong>je</strong>tij uvajal tudi<br />
kvote za vključevan<strong>je</strong> vseh »premalo<br />
zastopanih skupnosti« – pripadniki<br />
teh naj bi bili tisti, ki se identificirajo<br />
s katero od rasnih manjšin (črnci,<br />
afroameričani, hispanci …) ali pa kot<br />
geji, lezbijke, biseksualci ali transspolni.<br />
Tudi ta zakon <strong>je</strong> bil lani razglašen<br />
za <strong>ne</strong>ustav<strong>ne</strong>ga.<br />
MED NAJUSPEŠNEJŠIMI<br />
Slovenija <strong>je</strong> po enakopravnosti spolov v<br />
svetov<strong>ne</strong>m vrhu. PwC-<strong>je</strong>v indeks zaposlenosti<br />
žensk za leto 2020 nas uvršča<br />
na tret<strong>je</strong> mesto med državami OECD,<br />
takoj za Islandijo in Švedsko; kazalci,<br />
ki sestavljajo indeks, so razlika v plačilu<br />
med spoloma, delež žensk na trgu dela,<br />
razlika med deležema žensk in moških<br />
na trgu dela, stopnja brezposelnosti<br />
žensk in stopnja zaposlenosti žensk za<br />
polni delovni čas. Slovenke naj bi med<br />
drugim izstopale po visoki stopnji delov<strong>ne</strong><br />
aktivnosti, eni najnižjih plačnih<br />
vrzeli ter visokem deležu me<strong>ne</strong>džerk.<br />
Kar se tiče zastopanosti žensk v vrhovih<br />
slovenskih pod<strong>je</strong>tij, se <strong>je</strong> delež lani<br />
v primerjavi z letom prej zvišal z 11 na<br />
28 odstotkov, ugotavlja poročilo ZNS,<br />
70 odstotkov od 54 opazovanih družb<br />
pa naj trenutno <strong>ne</strong> bi dosegalo »cilj<strong>ne</strong><br />
raznolikosti«, kot <strong>je</strong> začrtana v pobudi.<br />
A iz poročanja Dela izhaja, da težava<br />
ni vedno na strani zaposlovalca,<br />
pač pa tudi žensk, ki se <strong>ne</strong> odločijo<br />
za kandidaturo. Direktorica ZNS Irena<br />
Prijović meni, da se <strong>ne</strong> opogumijo<br />
zato, ker <strong>ne</strong> želijo biti predmet političnih<br />
in medijskih diskreditacij, saj da se<br />
Barbara Reya/SBC<br />
pri ženskah veliko bolj kot pri moških<br />
izpostavlja vprašan<strong>je</strong> kompetenc. V<br />
Slovenskem držav<strong>ne</strong>m holdingu – v<br />
n<strong>je</strong>govih upravah <strong>je</strong> delež žensk dobrih<br />
26 odstotkov – denimo pravijo, da<br />
si prizadevajo za spolno raznolikost,<br />
vendar že v bazi akreditiranih kandidatov<br />
prevladu<strong>je</strong>jo moški, piše Delo.<br />
RAZISKAVE<br />
Podporniki ženskih kvot v vodstvih<br />
pod<strong>je</strong>tij trdijo, da raziskave potrju<strong>je</strong>jo<br />
večjo dobičkonosnost družb, ki jih<br />
uveljavljajo, a mnogi so skeptični: »Če<br />
bi obstajala takšna povezava, zakaj <strong>ne</strong><br />
bi zaposlili 100 odstotkov žensk? Gre<br />
za <strong>ne</strong>resen poskus, izveden na <strong>ne</strong>resen<br />
način. /…/ Nihče <strong>ne</strong> verjame, da <strong>je</strong> dobičkonosnost<br />
mogoče meriti in ocen<strong>je</strong>vati<br />
na vzročen način glede na stvari,<br />
kot <strong>je</strong> spol. Že sam predlog <strong>je</strong> seksističen,«<br />
meni David Bahnsen (49), ustanovitelj<br />
pod<strong>je</strong>tja Bahnsen Group, ki za<br />
Daily Wire dodaja, da so kvote do žensk<br />
žaljive, saj odslej <strong>ne</strong> bomo več vedeli, ali<br />
<strong>je</strong> katera izmed njih uspela zaradi svojih<br />
sposobnosti ali pa le zaradi spola.<br />
Podobno za Domovino pravi dr. Žiga<br />
Turk, namreč da sta v evropskih državah<br />
spola že zelo dolgo povsem enakopravna.<br />
»Prav nobeno pravo e<strong>ne</strong>ga<br />
spola <strong>ne</strong> postavlja v boljši položaj od<br />
drugega. Ne predstavljam si, da k<strong>je</strong> v<br />
Evropi na kakšen položaj koga <strong>ne</strong> bi<br />
vzeli samo zato, ker <strong>je</strong> ženska oziroma<br />
moški.« Kljub temu se kaže, da <strong>je</strong><br />
v določenih poklicih in pri določenih<br />
delih več žensk, na drugih pa več<br />
moških, pač zato, ker imamo različ<strong>ne</strong><br />
sposobnosti in talente, opozarja Turk.<br />
Joc Pečečnik (54), pod<strong>je</strong>tnik<br />
in predsednik Kluba slovenskih<br />
pod<strong>je</strong>tnikov: »Da <strong>je</strong><br />
na vodstvenih funkcijah manj<br />
žensk, <strong>je</strong> logična posledica<br />
tega, da med moškimi ni<br />
nikogar, ki bi rodil otroka, in<br />
<strong>je</strong> zelo malo takih, ki skrbijo<br />
za družino. To <strong>je</strong> realen razlog,<br />
da <strong>je</strong> v poslu in na zahtevnih<br />
funkcijah manj žensk.«<br />
Tomaž Štih @Libertarec<br />
Ženske kvote in fluiden spol<br />
<strong>ne</strong> grejo najbol<strong>je</strong> skupaj.<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023
SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />
27<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
Aleš Štrancar (61), direktor pod<strong>je</strong>tja Sartorius<br />
BIA Separations, meni, da so spol<strong>ne</strong> kvote zgolj<br />
ena od norosti, ki prihajajo iz Bruslja.<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
Žiga Turk (61) pravi, da <strong>je</strong> v določenih poklicih in pri<br />
določenih delih več žensk, v drugih pa več moških,<br />
pač zato, ker imamo različ<strong>ne</strong> sposobnosti in talente.<br />
»Pa vendar spet <strong>ne</strong> tako različnih, da<br />
bi obstajali poklici, ki bi bili 100-%<br />
moški ali 100-% ženski. V veliki odprti<br />
družbi vsak lahko najde poklic,<br />
k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> uspešen.« Glede kvot Turk navaja<br />
kolumnistko portala Spiked Ello<br />
Whelan, ki pravi, da so spol<strong>ne</strong> kvote<br />
žalitev za ženske. Dodaja: »Za Margaret<br />
Thatcher, Goldo Meir ali Indiro<br />
Gandhi vemo, da so bile, kar so bile,<br />
zaradi svo<strong>je</strong> sposobnosti. Po uvedbi<br />
kvot <strong>ne</strong> bomo več vedeli, ali so gospe<br />
na položaju zaradi sposobnosti ali zaradi<br />
kvote. Vsekakor pa nisem tisti, ki<br />
bi jim kvote odrekal, če si jih želijo.«<br />
MOŠKA PASIVNOST<br />
Za m<strong>ne</strong>n<strong>je</strong> o obetajočih se kvotah smo<br />
povprašali tudi uspeš<strong>ne</strong>ga slovenskega<br />
pod<strong>je</strong>tnika, direktorja pod<strong>je</strong>tja Sartorius<br />
BIA Separations dr. Aleša Štrancarja.<br />
»Zgolj ena od norosti, ki prihajajo<br />
iz Bruslja. Bruseljska komisija, vodena s<br />
strani EPP, t. i. krščanskih strank, ima<br />
očitno samo en cilj, popolnoma uničiti<br />
EU. Po norih zakonih glede električ<strong>ne</strong><br />
e<strong>ne</strong>rgi<strong>je</strong>, okolja, uničevanja evropskega<br />
kmetijstva, <strong>ne</strong>zakonitih migracij,<br />
LGBT+ ideologij, podpihovanja voj<strong>ne</strong><br />
v Ukrajini … si <strong>je</strong> sedaj očitno zadala<br />
cilj, da uniči še pod<strong>je</strong>tja,« <strong>je</strong> <strong>ne</strong><strong>je</strong>vol<strong>je</strong>n<br />
Štrancar, ki dodaja, da so da<strong>ne</strong>s z ženskimi<br />
kvotami, naslednjič pa z LGBT+<br />
kvotami v EU pripravl<strong>je</strong>ni vso ideologijo<br />
spraviti pod kapo t. i. vladavi<strong>ne</strong> prava.<br />
»Po fašizmu, nacizmu, komunizmu<br />
<strong>je</strong> vladavina prava nova oblika diktature.<br />
Kapo dol pred Poljaki, ki se novi<br />
obliki diktature upirajo. Sveti papež jih<br />
iz <strong>ne</strong>bes očitno vodi in podpira,« <strong>je</strong> brez<br />
dlake na <strong>je</strong>ziku ajdovski pod<strong>je</strong>tnik, ki<br />
sam podpira zgolj in samo izbiro glede<br />
na sposobnosti in opravl<strong>je</strong>no delo.<br />
»V našem pod<strong>je</strong>tju s tem zakonom<br />
<strong>ne</strong> bomo imeli problema. Ženske kvote<br />
že zdavnaj presegamo. Na vodilnih<br />
mestih v Sartorius BIA Separations<br />
d.o.o. <strong>je</strong> več kot 50 odstotkov žensk. Bi<br />
pa ob tem rad opozoril na porazno stan<strong>je</strong><br />
moških kvot v slovenskem sodstvu,<br />
kar <strong>je</strong> eden glavnih razlogov za <strong>ne</strong>učinkovitost<br />
slovenskega sodstva. Na<br />
porazno stan<strong>je</strong> moških kvot v slovenskem<br />
šolstvu in še marsik<strong>je</strong>,« še dodaja<br />
Štrancar, ki moške v Sloveniji označu<strong>je</strong><br />
za preveč pasiv<strong>ne</strong>. »Zato <strong>je</strong> zadnji čas,<br />
da se prebudimo in zač<strong>ne</strong>mo pos<strong>ne</strong>mati<br />
svo<strong>je</strong> stare očete, ki so znali gospodariti<br />
in skrbeti za družino, dom in<br />
narod. Zadnji čas <strong>je</strong>, da prevzamemo<br />
Če bo več kandidatov<br />
enako kvalificiranih, bo<br />
imel prednost tisti manj<br />
zastopa<strong>ne</strong>ga spola.<br />
pobudo v mlačni slovenski Cerkvi, ki<br />
<strong>ne</strong> premore pravih voditel<strong>je</strong>v. Če se <strong>ne</strong><br />
bomo prebudili, <strong>je</strong> s slovenskim narodom<br />
v treh ge<strong>ne</strong>racijah ko<strong>ne</strong>c. Mogoče<br />
nas bo ta ukrep iz Bruslja končno prebudil.<br />
Čas bi že bil.«<br />
MOŠKI NE ROJEVAJO<br />
Novo politiko Evropske uni<strong>je</strong> <strong>je</strong> komentiral<br />
tudi Joc Pečečnik (54), predsednik<br />
Kluba slovenskih pod<strong>je</strong>tnikov (SBC), ki<br />
<strong>je</strong> za Domovino povedal, »da v zvezi s<br />
tako imenovanimi ženskami kvotami,<br />
ki naj bi v prihodn<strong>je</strong> postale obvez<strong>ne</strong><br />
v vodstvenih organih borznih in državnih<br />
služb, smo v SBC m<strong>ne</strong>nja, da ni<br />
pomemben spol, ampak sposobnost<br />
posameznika za opravljan<strong>je</strong> določe<strong>ne</strong>ga<br />
dela«. Pri odločanju, kdo bo zasedel<br />
določeno vodstveno delovno mesto, so<br />
po Pečečnikovih navedbah pomemb<strong>ne</strong><br />
kompetence, znan<strong>je</strong>, vizija in ustreznost<br />
posameznikov za posamezen položaj.<br />
»Poslati <strong>ne</strong>koga v upravni odbor<br />
ali za direktorja samo zaradi spola <strong>je</strong><br />
blaznost, ki jo lahko na nivoju politike<br />
EU izvajajo <strong>ne</strong>strokovni in <strong>ne</strong>človeški<br />
politiki. Da <strong>je</strong> na vodstvenih funkcijah<br />
manj žensk, <strong>je</strong> logična posledica tega,<br />
da med moškimi ni nikogar, ki bi rodil<br />
otroka, in <strong>je</strong> zelo malo takih, ki skrbijo<br />
za družino. To <strong>je</strong> realen razlog, da <strong>je</strong> v<br />
poslu in na zahtevnih funkcijah manj<br />
žensk. Tudi v vojski in policiji <strong>je</strong> manj<br />
žensk,« še dodaja Pečečnik. <br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023
28<br />
SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />
PETER KOROŠEC<br />
V<br />
začetku julija <strong>je</strong> pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> Costella,<br />
ki polni pitno vodo,<br />
razkrilo, da so bili primorani<br />
zaustaviti 90 odstotkov proizvodn<strong>je</strong>.<br />
Lastnik Joc Pečečnik (54) <strong>je</strong><br />
ob tem pojasnil, da bodo polno proizvodnjo<br />
ponovno zagnali, ko jim poteče<br />
lani sklen<strong>je</strong>na pogodba za nakup<br />
električ<strong>ne</strong> e<strong>ne</strong>rgi<strong>je</strong>. Lani novembra so<br />
v pod<strong>je</strong>tju sledili pozivu Roberta Goloba<br />
(56) in zakupili elektriko do leta<br />
2024. Cena, ki naj bi bila takrat izrazito<br />
ugodna, <strong>je</strong> trenutno <strong>ne</strong>konkurenčna in<br />
delovan<strong>je</strong> ob polni proizvodnji bi prinašalo<br />
izgubo, <strong>je</strong> še povedal Pečečnik. Kaj<br />
se lahko ob tem vprašamo državljani<br />
Republike Sloveni<strong>je</strong>? Je predsednik vlade<br />
novembra zgolj napačno ocenil trg<br />
ali omogočil dober posel za dobavitel<strong>je</strong><br />
električ<strong>ne</strong> e<strong>ne</strong>rgi<strong>je</strong>? Robert Golob naj bi<br />
bil strokovnjak za e<strong>ne</strong>rgetske trge. Kot<br />
takemu naj bi mu bilo jasno, da <strong>je</strong> trg z<br />
električno e<strong>ne</strong>rgijo izrazito <strong>ne</strong>predvidljiv<br />
in da <strong>je</strong> napoved pravega trenutka<br />
za zakup praktično <strong>ne</strong>mogoča.<br />
Ob vprašanju, če <strong>je</strong> tak poziv v funkciji<br />
predsednika vlade sploh primeren,<br />
pa nov vidik odpira informacija, ki<br />
smo jo pridobili od pod<strong>je</strong>tja Sartorius<br />
BIA Separations: Da <strong>je</strong> vlada, oziroma<br />
pristojno ministrstvo, pridobitev subvenci<strong>je</strong><br />
pogo<strong>je</strong>vala s podpisom pogodbe<br />
za električno e<strong>ne</strong>rgijo, s čimer <strong>je</strong> pod<strong>je</strong>tja<br />
de facto pahnila v slabši položaj.<br />
STANJE NA TRGU<br />
V začetku oktobra 2022 <strong>je</strong> premier Robert<br />
Golob pod<strong>je</strong>tja opozoril, da naj s<br />
sklepan<strong>je</strong>m pogodb za prihodnja leta še<br />
počakajo. Letni produkt za leto 2023 <strong>je</strong><br />
takrat na madžarski borzi za izvede<strong>ne</strong><br />
finanč<strong>ne</strong> inštrumente za trgovan<strong>je</strong> z<br />
e<strong>ne</strong>rgijo znašal 480 €/MWh. V sredini<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023<br />
Komentar<br />
INDUSTRIALCI SE ČUTIJO<br />
PREVARANE, ker so se<br />
odzvali na Golobov poziv za<br />
zakup električ<strong>ne</strong> e<strong>ne</strong>rgi<strong>je</strong><br />
»Zdaj <strong>je</strong> čas, da se zač<strong>ne</strong>jo sklepati pogodbe za prihodn<strong>je</strong> leto, morda celo več.« S temi<br />
besedami <strong>je</strong> premier Robert Golob 15. novembra 2022 gospodarstvo pozval, naj aktivno<br />
pristopi k pogovorom z dobavitelji električ<strong>ne</strong> e<strong>ne</strong>rgi<strong>je</strong>. Osem mesecev kas<strong>ne</strong><strong>je</strong> industrija<br />
poziva vlado, naj subvencionira ce<strong>ne</strong> elektrike, saj ima težave s konkurenčnostjo.<br />
novembra, ko <strong>je</strong> predsednik vlade pozval<br />
k aktiv<strong>ne</strong>mu zakupu elektrike, <strong>je</strong><br />
letni produkt za leto 2023 znašal 353 €/<br />
MWh. Potrpežljivost se <strong>je</strong> torej v prvem<br />
trenutku obrestovala. Ce<strong>ne</strong> pa so še<br />
naprej padale, ob koncu koledarskega<br />
leta 2022 <strong>je</strong> bilo možnost letni produkt<br />
za leto 2023 dobiti po ceni 257 €/MWh.<br />
V letu 2023 pa <strong>je</strong> sledil še večji šok.<br />
Podatki kažejo, da <strong>je</strong> bila povprečna<br />
cena na slovenskem e<strong>ne</strong>rgetskem trgu<br />
za dan vnaprej 112 €/MWh (povpreč<strong>je</strong><br />
cen od 1. 1. 2023 do 27. 7. 2023). Iz tega <strong>je</strong><br />
razvidno, da so pod<strong>je</strong>tniki, ki so sledili<br />
Golobovemu pozivu, postali u<strong>je</strong>tniki<br />
Je predsednik vlade s svojim<br />
priporočilom pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong>m novembra<br />
lani, naj skle<strong>ne</strong>jo zakup<br />
električ<strong>ne</strong> e<strong>ne</strong>rgi<strong>je</strong> za leto 2023,<br />
zgolj napačno ocenil trg ali<br />
omogočil dober posel za dobavitel<strong>je</strong><br />
električ<strong>ne</strong> e<strong>ne</strong>rgi<strong>je</strong>?<br />
Kabi<strong>ne</strong>t predsednika vlade<br />
»S subvencijami imamo<br />
tako zavajajoč občutek,<br />
da država pomaga<br />
gospodarstvu, dejansko<br />
pa smo trenutno na slabšem,<br />
kot če bi plačevali redno<br />
tržno ceno, brez aktiv<strong>ne</strong><br />
pogodbe in državnih<br />
subvencij.«
SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />
29<br />
Arhiv DOMOVINE<br />
iz<strong>je</strong>mno visokih cen – trg se <strong>je</strong> namreč<br />
v letošn<strong>je</strong>m letu odzval povsem nasprotno<br />
od Golobovih predvidevanj in ce<strong>ne</strong><br />
so od januarja dal<strong>je</strong> vztrajno padale.<br />
STRATEGIJA<br />
V izogib situacijam, k<strong>je</strong>r se pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong><br />
zaveže plačilu določe<strong>ne</strong> ce<strong>ne</strong> e<strong>ne</strong>rgi<strong>je</strong><br />
za daljše obdob<strong>je</strong>, obstaja vrsta strategij,<br />
ki omejijo tvegan<strong>je</strong> pod<strong>je</strong>tij. V<br />
Holdingu Slovenske elektrar<strong>ne</strong> menijo,<br />
da <strong>je</strong> smiselna strategija, da pod<strong>je</strong>tja<br />
kupu<strong>je</strong>jo elektriko postopoma in<br />
tako obvladu<strong>je</strong>jo tveganja, povezana<br />
s spremenljivostjo cen. Tudi v skupini<br />
HSE pravijo, da kupcem svetu<strong>je</strong>jo<br />
sistematič<strong>ne</strong> zakupe, porazdel<strong>je</strong><strong>ne</strong><br />
skozi več let, saj se <strong>je</strong> tako moč zavarovati<br />
pred cenovnimi šoki. Najbolj<br />
smiselna strategija kupovanja elektrike<br />
za pod<strong>je</strong>tja <strong>je</strong> v več korakih za<br />
četrtlet<strong>ne</strong> oziroma let<strong>ne</strong> produkte,<br />
saj se tako laž<strong>je</strong> obvladu<strong>je</strong>jo tveganja,<br />
povezana s spremenljivostjo cen. Ali<br />
so zakupi za dobavo električ<strong>ne</strong> e<strong>ne</strong>rgi<strong>je</strong><br />
v več korakih za premierja Goloba,<br />
ki <strong>je</strong> celotno kariero preživel v<br />
elektrogospodarstvu, <strong>ne</strong>kaj novega?<br />
Kaj lahko storijo pod<strong>je</strong>tja, ki so lani<br />
ob koncu leta kupila veliko e<strong>ne</strong>rgi<strong>je</strong><br />
po visokih cenah, po možnosti celo<br />
za prihodnja leta? Pogodbo <strong>je</strong> treba<br />
spoštovati, v nasprot<strong>ne</strong>m primeru<br />
sledijo vnaprej določeni penali, ki so<br />
po navadi tako visoki, da se odpoved<br />
<strong>ne</strong> obrestu<strong>je</strong>.<br />
POGOJEVANJE SUBVENCIJ<br />
Nov vidik Golobovemu pozivanju pod<strong>je</strong>tij,<br />
naj skle<strong>ne</strong>jo pogodbe za elektriko,<br />
da<strong>je</strong> izkušnja ajdovskega pod<strong>je</strong>tja Sartorius<br />
BIA Separations. Kot so sporočili<br />
iz pod<strong>je</strong>tja, ukrepi, ki jih <strong>je</strong> vlada spre<strong>je</strong>la<br />
ko<strong>ne</strong>c leta 2022 (zakon o pomoči gospodarstvu<br />
za omilitev posledic e<strong>ne</strong>rgetske<br />
krize), v praksi <strong>ne</strong> zadostu<strong>je</strong>jo. »Pridobitev<br />
subvenci<strong>je</strong> za leto 2023 so žal pogo<strong>je</strong>vali<br />
s podpisom pogodbe z dobavitelji<br />
električ<strong>ne</strong> e<strong>ne</strong>rgi<strong>je</strong> in posledično so pod<strong>je</strong>tja<br />
dejansko privedli do precej slabše<br />
situaci<strong>je</strong>, kot če bi plačevali dobavo elektrike<br />
po trenutni tržni ceni,« pravijo v<br />
Sartorius BIA Separations. Kot navajajo,<br />
imajo po pogodbi iz decembra 2022<br />
v pod<strong>je</strong>tju povprečno ceno 369 EUR/<br />
MWh, okvirna povprečna cena visoke<br />
in nizke tarife pa <strong>je</strong> da<strong>ne</strong>s na trgu<br />
zgolj 35 odstotkov njihove pogodbe<strong>ne</strong><br />
ce<strong>ne</strong> (subvencija jim v povprečju zniža<br />
mesečni račun zgolj za 20 odstotkov).<br />
»S subvencijami imamo tako zavajajoč<br />
občutek, da država pomaga gospodarstvu,<br />
dejansko pa smo trenutno na<br />
slabšem, kot če bi plačevali redno tržno<br />
ceno (brez aktiv<strong>ne</strong> pogodbe in državnih<br />
subvencij),« poudarjajo.<br />
<br />
Komentar avtorja<br />
GOLOBOVA<br />
PRIPOROČILA<br />
USTAVLJAJO<br />
PROIZVODNJO<br />
Pod<strong>je</strong>tja, ki so sledila Golobovemu<br />
priporočilu, so se znašla v <strong>ne</strong>zavidljivi<br />
situaciji. V iskanju rešitev, da bi ohranila<br />
konkurenčnost, bodo primorana iskati<br />
različ<strong>ne</strong> poti. V primeru Pečečnikovega<br />
pod<strong>je</strong>tja Costella <strong>je</strong> bilo treba ustaviti<br />
proizvodnjo. Morda bo v katerem<br />
pod<strong>je</strong>tju treba odpuščati? To pa <strong>je</strong><br />
trenutek, ko bi se v igro lahko vmešala<br />
vlada. Namesto del<strong>je</strong>nja nasvetov, kdaj<br />
<strong>je</strong> treba opraviti zakup e<strong>ne</strong>rgi<strong>je</strong>, <strong>je</strong> vloga<br />
vlade gospodarstvu v <strong>ne</strong>gotovih časih<br />
omogočiti čim stabil<strong>ne</strong>jše razmere, ki<br />
ohranjajo dolgoročno delovan<strong>je</strong> in delovna<br />
mesta. Alarmantno <strong>je</strong> torej, da si<br />
<strong>je</strong> Golob novembra 2022 v funkciji premierja<br />
privoščil »začetniški« nasvet, naj<br />
pod<strong>je</strong>tja v enkrat<strong>ne</strong>m zakupu skle<strong>ne</strong>jo<br />
pogodbo za dobavo elektrike za prihodn<strong>je</strong><br />
leto, morda celo več, in s tem konkretno<br />
oškodoval slovenska pod<strong>je</strong>tja,<br />
ki so mu zaupala. Je šlo torej pri pozivu<br />
Goloba zgolj za napačno oceno trga ali<br />
za strateško omogočan<strong>je</strong> dobička za dobavitel<strong>je</strong><br />
električ<strong>ne</strong> e<strong>ne</strong>rgi<strong>je</strong>? Glede na<br />
dejstvo, da <strong>je</strong> celotno kariero dejaven v<br />
elektrogospodarstvu in da <strong>je</strong> bil vrsto let<br />
na čelu pod<strong>je</strong>tja, ki se ukvarja z dobavo<br />
električ<strong>ne</strong> e<strong>ne</strong>rgi<strong>je</strong>, <strong>je</strong> precej ver<strong>je</strong>t<strong>ne</strong>jša<br />
druga opcija.<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023
30<br />
DRUŽBA<br />
URBAN ŠIFRAR<br />
PETER MERŠE/<br />
DOMOVINA<br />
Papež: Cerkev naj<br />
bo več kot zgolj<br />
NEVLADNA ORGANIZACIJA<br />
»Ne bojte se!« <strong>je</strong> papež Frančišek pri sklepni maši 17. Svetov<strong>ne</strong>ga d<strong>ne</strong>va mladih<br />
(SDM) več kot poldrugemu milijonu katoličanov ponovil klic svo<strong>je</strong>ga predhodnika<br />
Ja<strong>ne</strong>za Pavla II., ki <strong>je</strong> s temi srečanji tudi začel.<br />
Mladih romar<strong>je</strong>v z vseh koncev<br />
sveta so v Lizboni in<br />
okoliških župnijah spre<strong>je</strong>li<br />
še več od pričakovanj. Na<br />
uvodni ceremoniji so se številke gibale<br />
okoli pol milijona, na zaključni sveti<br />
maši s papežem pa dosegle 1,7 milijona<br />
vernikov, po <strong>ne</strong>katerih ocenah še več.<br />
Zastopa<strong>ne</strong> so bile praktično vse države<br />
sveta, manjkali pa niso niti Slovenci<br />
– mladih rojakov <strong>je</strong> na srečan<strong>je</strong> prišlo<br />
okoli 600.<br />
ODPRTOST, PRIJAZNOST,<br />
POTRPEŽLJIVOST<br />
Največja množica se <strong>je</strong> zbrala na dogodkih<br />
z udeležbo svetega očeta; posebej<br />
na bdenju v soboto zvečer in pri<br />
<strong>ne</strong>deljski maši. Mladi so se na prizorišče<br />
odpravili že pol d<strong>ne</strong>va prej, saj se <strong>je</strong><br />
javni promet skoraj sesul, navdušen<strong>je</strong><br />
pa <strong>je</strong> bilo iz<strong>je</strong>mno, pravi Peter Merše, ki<br />
doda vtis, da <strong>je</strong> bila kljub množičnosti<br />
družba iz<strong>je</strong>mno kultivirana, mladi so<br />
izkazali resnično odprtost, prijaznost,<br />
potrpežljivost in nasploh visoko kulturo<br />
obnašanja – strahu, da bi te kdo okradel,<br />
ni bilo.<br />
PAPEŽEVO SPOROČILO<br />
Kaj <strong>je</strong> papež udeležencem sporočil? Pri<br />
sobotni vigiliji <strong>je</strong> spregovoril o preblaženi<br />
Devici Mariji, ki <strong>je</strong> »vstala in se v<br />
naglici odpravila«, kot pravi evangeljski<br />
navedek, ki <strong>je</strong> hkrati geslo letošn<strong>je</strong>ga<br />
SDM (Lk 1,39).<br />
»Prosim vas, vas, ki ste tu, ki ste<br />
prišli, da se srečate, da iščete Kristusovo<br />
sporočilo, da iščete čudoviti smisel v živl<strong>je</strong>nju:<br />
boste to ohranili zase ali pri<strong>ne</strong>sli<br />
drugim? /…/ To vesel<strong>je</strong>, ki <strong>je</strong> prišlo iz teh<br />
korenin, <strong>je</strong> tisto, kar moramo predati.<br />
Ker imamo koreni<strong>ne</strong> veselja, koreni<strong>ne</strong><br />
veselja. In tudi mi smo za druge lahko<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023<br />
600<br />
mladih Slovencev se <strong>je</strong><br />
udeležilo SDM<br />
koreni<strong>ne</strong> veselja,« <strong>je</strong> Frančišek mladini<br />
položil na srce. Na Portugalskem se <strong>je</strong> sicer<br />
srečal še z državnimi in cerkvenimi<br />
dostojanstveniki, z žrtvami spolnih zlorab,<br />
mladimi iz Ukraji<strong>ne</strong>, pa invalidi, s<br />
katerimi <strong>je</strong> v Fatimi molil rožni ve<strong>ne</strong>c. Z<br />
udeleženci SDM <strong>je</strong> molil križev pot, jim<br />
prisluhnil v spovednici in jih nagovoril<br />
na uvodni ceremoniji, ko <strong>je</strong> opozoril na<br />
»iluzi<strong>je</strong> virtual<strong>ne</strong>ga sveta«.<br />
EKOLOGIJA, PRIJATELJSTVO IN<br />
USMILJENJE<br />
Tri osredn<strong>je</strong> teme, ki naj bi zaznamovale<br />
letošnji SDM oz. predvsem kateheze –<br />
tem so udeleženci prisluhnili razdel<strong>je</strong>ni<br />
po narodnostih – so bile integralna ekologija,<br />
družbeno prijateljstvo in usmil<strong>je</strong>n<strong>je</strong>,<br />
vendar pa so odmevale predvsem<br />
v debatah pred dogodkom, med srečan<strong>je</strong>m<br />
so stopile v ozad<strong>je</strong>. Večina mladih<br />
iz Sloveni<strong>je</strong> jih niti ni zaznala, ampak so<br />
med vtisi poudarjali predvsem »množičnost<br />
vere, doživljan<strong>je</strong> Boga, družen<strong>je</strong><br />
z mladimi iz različnih kultur ter vzpodbudo,<br />
da vsta<strong>ne</strong>jo, se premak<strong>ne</strong>jo in da<br />
so v Cerkvi spre<strong>je</strong>ti,« pravi Merše.<br />
Nadalju<strong>je</strong>, da <strong>je</strong> na SDM kljub iz<strong>je</strong>mni<br />
raznolikosti udeležencev vsak lahko<br />
našel <strong>ne</strong>kaj zase, hkrati pa s srečanja<br />
od<strong>ne</strong>sel tudi povsem različna sporočila<br />
– predstavljamo si lahko, da <strong>je</strong> denimo<br />
na predavanju relativno konservativ<strong>ne</strong>ga<br />
ameriškega škofa Roberta Barrona<br />
ali pa pri pridigi na kateri od tradicionalnih<br />
latinskih maš, ki so bile darova<strong>ne</strong>,<br />
slišal precej drugač<strong>ne</strong> reči kot od<br />
kontroverz<strong>ne</strong>ga <strong>je</strong>zuita Jamesa Martina,<br />
zna<strong>ne</strong>ga po zelo »progresiv<strong>ne</strong>m«<br />
pristopu do LGBT tem.<br />
»Takšnih razlik <strong>je</strong> bilo veliko in tudi<br />
papež v svoji značilni – po eni strani<br />
preprosti, po drugi strani pa dvoumni<br />
govorici – <strong>je</strong> omogočil, da so se te razlike<br />
še potrdile na skupnih dogodkih, saj ga<br />
<strong>je</strong> vsak lahko razumel po svo<strong>je</strong>, kar lahko<br />
predstavlja izziv za enotnost Cerkve<br />
v prihodn<strong>je</strong>,« meni naš poročevalec.<br />
Organizatorji so napovedovali, da<br />
pripravljajo najbolj trajnostno naravnan<br />
SDM doslej – in res <strong>je</strong> bila pozornost<br />
namen<strong>je</strong>na tudi skrbi za okol<strong>je</strong>,<br />
tako v obliki vsebi<strong>ne</strong>, denimo videa o<br />
pod<strong>ne</strong>bnih spremembah, ki se <strong>je</strong> predvajal<br />
po vigiliji, kot tudi konkretnih korakov:<br />
Udeleženci so dobili trajno plastenko,<br />
ki so jo uporabljali ves teden, tisk<br />
knjižic s programom pa <strong>je</strong> nadomestila<br />
mobilna aplikacija – ki pa zaradi slabega<br />
delovanja in povezanih ovir ni bila<br />
idealna rešitev.<br />
Kritike so zadevale tudi vprašan<strong>je</strong><br />
odnosa do svetega, ki ga na tolikšnih<br />
dogodkih včasih ni lahko ohranjati.<br />
Mnoge <strong>je</strong> pri maši zmotilo del<strong>je</strong>n<strong>je</strong> obhajila,<br />
Kristusovega Telesa, iz plastičnih<br />
posodic, zavitih v polivinil, izbor<br />
glasbe, tudi razdalja do središča dogajanja<br />
na oltarju <strong>je</strong> bila spričo množice<br />
lahko zelo velika. Po drugi strani pa <strong>je</strong><br />
pogled na milijon ljudi, ki v tišini poklek<strong>ne</strong>jo<br />
pred Najsvetejše, čeprav <strong>je</strong> to<br />
kilometer daleč, iz<strong>je</strong>men, dodaja Merše.<br />
Na koncu SDM so, kot <strong>je</strong> običajno,<br />
razglasili kraj in čas nasledn<strong>je</strong>ga srečanja:<br />
Katoliški mladi se bodo prihodnjič<br />
zbrali leta 2027 v južnokorejskem Seulu.<br />
Podobno srečan<strong>je</strong> v <strong>ne</strong>koliko manjši<br />
obliki pa bo ob jubilej<strong>ne</strong>m letu 2025 potekalo<br />
tudi v Rimu.
DRUŽBA<br />
31<br />
Po lizbonskih cerkvah so potekale<br />
kateheze in mnogi drugi dogodki.<br />
Imamo koreni<strong>ne</strong> veselja<br />
in smo za druge lahko<br />
koreni<strong>ne</strong> veselja.<br />
VATICAN MEDIA/IMAGO IMAGES<br />
VTISI<br />
Kakšen vtis <strong>je</strong> pustila organizacija? Peter<br />
Merše pravi, da sta bila gostoljub<strong>je</strong><br />
in trud domačinov res velika, <strong>ne</strong>kateri<br />
vidiki – glede varnosti ali pa možnosti<br />
spremljanja prevodov vsebi<strong>ne</strong> – pa so<br />
bili na trenutke rahlo kaotični.<br />
Kaj pa so povedali slovenski romarji?<br />
Brina Rednjak s Katoliške mladi<strong>ne</strong>,<br />
koordinatorka slovenske odprave<br />
na SDM, pravi, da <strong>je</strong> bilo celotno<br />
srečan<strong>je</strong> zelo lepa izkušnja. »Eno leto<br />
smo res trdo delali za to in zdaj se dogaja.<br />
Čeprav smo morali tudi ta teden<br />
še marsikaj postoriti, <strong>je</strong> vse steklo res<br />
lepo. Slovenske kateheze so bile res<br />
dobre, boljše, kot smo pričakovali,«<br />
pravi Brina, ki <strong>je</strong> kateheze izpostavila<br />
tudi kot največji izziv za slovensko<br />
odpravo, saj so pozno dobili izhodišča,<br />
hkrati pa so jih morali pripraviti<br />
tako, da ni šlo le za »eno dolgo pridigo«,<br />
ampak za približan<strong>je</strong> mladim.<br />
Uspelo jim <strong>je</strong> s povabilom različnim<br />
duhovnikom in mladim, ki so podali<br />
svoja pričevanja, pravi.<br />
Tilen Čebulj, koordinator taizejskega<br />
novolet<strong>ne</strong>ga srečanja mladih,<br />
ki ko<strong>ne</strong>c decembra prihaja v Ljubljano,<br />
pravi, da <strong>je</strong> SDM presegel marsikatera<br />
pričakovanja, organizatorji so<br />
se izkazali. Tudi zanj <strong>je</strong> bil dogodek<br />
močna duhovna izkušnja z različnimi<br />
poudarki – po eni strani so prišli<br />
mladi, ki pričaku<strong>je</strong>jo, da se bo Cerkev<br />
bolj odprla in prekinila z <strong>ne</strong>katerimi<br />
vzorci, pogovarjal se <strong>je</strong> s Portugalci,<br />
»ki jim gre na živce, da se Cerkev<br />
nič <strong>ne</strong> zga<strong>ne</strong>«, z Afričani, ki »pravijo,<br />
kako pomembno <strong>je</strong>, da se tukaj srečamo<br />
in spletemo prijateljstva, ki bodo<br />
spreminjala svet«, pa tudi z mladimi,<br />
ki želijo, da <strong>je</strong> Cerkev zvesta Kristusu,<br />
»<strong>ne</strong> zgolj <strong>ne</strong>ka <strong>ne</strong>vladna organizacija«,<br />
pravi. Komentiral <strong>je</strong> tudi očitke<br />
v povezavi s slednjim – da so ključni<br />
poudarki srečanja bolj primerni<br />
za kak NVO kot za Cerkev. »Mislim,<br />
da so koncepti, o katerih govori papež,<br />
dobili <strong>ne</strong>ko oblič<strong>je</strong>. Dobili smo<br />
konkretno izkušnjo bratstva, ki<br />
morda, ko o n<strong>je</strong>m samo bereš, zveni<br />
srhljivo. Mednarodno prijateljstvo in<br />
zaupan<strong>je</strong> v človeka ter kako pristopati.<br />
To <strong>je</strong> čar teh masovnih krščanskih<br />
dogodkov. Poudarki, ki bi lahko koga<br />
strašili, niso bili prevladujoči. Papež<br />
<strong>je</strong> močno poudarjal, da nas Bog<br />
ljubi, kliče po imenu in ima za nas<br />
pripravl<strong>je</strong>no <strong>ne</strong>kaj velikega. Vsi smo<br />
poklicani in zato mora za vse biti, in<br />
tudi <strong>je</strong>, prostor v Cerkvi. Ostaja tudi<br />
poudarek, da nikakor <strong>ne</strong> smemo le<br />
čakati, da bodo papež in duhovniki<br />
vse spremenili, ampak <strong>je</strong> vsak poklican,<br />
da <strong>je</strong> sprememba. Na prejšn<strong>je</strong>m<br />
SDM si <strong>ne</strong> bi predstavljal, da bom stal<br />
na odru SDM, pa se <strong>je</strong> zgodilo. Bog<br />
preko majhnih splete veliko stvar,« <strong>je</strong><br />
povedal Tilen Čebulj.<br />
Tudi drugi mladi iz Sloveni<strong>je</strong> so<br />
izpostavili obsežnost in raznolikost<br />
dogajanja, dobro pripravl<strong>je</strong><strong>ne</strong> kateheze,<br />
papeževe nagovore, množičnost<br />
in dobro vzduš<strong>je</strong>. »Nagovarjajo<br />
predvsem posamezni trenutki, še<br />
posebej tišina pred najsvetejšim ali<br />
med postajami križevega pota, ko<br />
milijonska množica utih<strong>ne</strong> pred Kristusom,«<br />
<strong>je</strong> dejal Aleks, Benjamin pa <strong>je</strong><br />
izpostavil še različnost kultur z vseh<br />
celin, ki so prišle skupaj.<br />
Množice mladih vernikov so<br />
zasedle lizbonske ulice, parke …<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023
32<br />
SVET<br />
ROK FRELIH<br />
PROFIMEDIA<br />
UKRAJINA se bori za zmago,<br />
EU pa izgublja drugod<br />
Ukrajinci imajo samo še okoli dva meseca časa za konkret<strong>ne</strong>jši preboj,<br />
vse več pa <strong>je</strong> napadov na ozemlju Rusi<strong>je</strong>, medtem ko si slednja gradi<br />
obsežno zavezniško omrež<strong>je</strong> v tret<strong>je</strong>m svetu. Zakaj Zahod to dopušča,<br />
<strong>je</strong> kompleksno vprašan<strong>je</strong>, ki nima enostav<strong>ne</strong>ga odgovora.<br />
Ni skrivnost, da protiofenziva<br />
poteka počas<strong>ne</strong><strong>je</strong> od pričakovanj.<br />
Branilci sicer še vedno<br />
prodirajo v treh smereh (jug,<br />
jugovzhod in severovzhod), zaenkrat<br />
pa so največ<strong>je</strong> uspehe dosegli na srednji<br />
smeri, s katero skušajo ločiti Do<strong>ne</strong>ško<br />
oblast od Zaporoške. Kot smo že mnogokrat<br />
izpostavljali, največjo težavo<br />
predstavljajo minska polja, ki otežu<strong>je</strong>jo<br />
prodor do fortifikacij tako imenova<strong>ne</strong><br />
Surovikinove lini<strong>je</strong>. Poleg tega bo vse<br />
večja težava za osvoboditel<strong>je</strong> tudi linija<br />
sama, saj naj bi se v prihajajoči fazi protiofenzive<br />
v optimal<strong>ne</strong>m namišl<strong>je</strong><strong>ne</strong>m<br />
scenariju utrdbe eliminirale z zračno<br />
premočjo. Ker Ukrajina letalstva tako<br />
rekoč nima, naj bi udarno moč letalstva<br />
v realnosti nadomestila z artilerijo.<br />
NEJEVOLJA IN NEZAUPANJE<br />
A roko na srce, streliva <strong>je</strong> premalo.<br />
Spomnimo se, kako <strong>je</strong> delegacija Evropske<br />
komisi<strong>je</strong> pred meseci obiskovala<br />
posamez<strong>ne</strong> države in ugotavljala, koliko<br />
streliva bi se k<strong>je</strong> dalo proizvesti. Že<br />
takrat sem marsikdaj opozarjal, da se<br />
EU tudi pri tem ključ<strong>ne</strong>m pro<strong>je</strong>ktu drži<br />
birokratskega pristopa kot pija<strong>ne</strong>c plota<br />
in osebna pričakovanja nikoli niso<br />
bila visoka. To se <strong>je</strong> žal potrdilo in pomanjkan<strong>je</strong><br />
streliva za težka orožja gre<br />
na rovaš EU. Ne posameznih držav, pač<br />
pa <strong>ne</strong>izvedljivih obljub Bruslja. Pa tudi<br />
občas<strong>ne</strong> zadržanosti ZDA, ki se sicer<br />
sooča tudi s problematiko na Pacifiku.<br />
Kakorkoli, EU <strong>je</strong> obljubila milijon artilerijskih<br />
izstrelkov do konca leta. A če<br />
bi hoteli učinkovitejšo protiofenzivo, bi<br />
jih Ukrajinci potrebovali v tem trenutku,<br />
<strong>ne</strong> pozimi, ko bo fronta mirovala.<br />
Eden glavnih razlogov, zakaj se<br />
<strong>je</strong> protiofenziva ob precejšn<strong>je</strong>m pomanjkanju<br />
sploh začela, <strong>je</strong>, da <strong>je</strong> Ki<strong>je</strong>v<br />
že pomladi razpolagal z okoli 60.000<br />
svežimi, po zahodni doktrini usposobl<strong>je</strong>nimi<br />
pripadniki. Ko postaviš tako<br />
vojsko, <strong>je</strong> nakopičeno e<strong>ne</strong>rgijo treba<br />
<strong>ne</strong>kam kanalizirati, sicer izgubi smisel.<br />
Razpaseta se <strong>ne</strong><strong>je</strong>volja in <strong>ne</strong>zaupan<strong>je</strong>,<br />
Obstaja bojazen, da bi Prigožinove (62, na<br />
fotografiji spredaj) plačanske enote Wag<strong>ne</strong>r<br />
uprizorile »teroristično provokacijo« na<br />
mestu Natovega »najšibkejšega člena« med<br />
Poljsko in Litvo.<br />
Pri teh napadih gre po eni strani<br />
za poizkuse eliminaci<strong>je</strong> ključnih<br />
točk, po drugi pa za psihološki<br />
uči<strong>ne</strong>k, da lahko <strong>ne</strong>varnost<br />
pride kadarkoli od koderkoli.<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023
Komentar<br />
SVET<br />
33<br />
Tudi če Ukrajina zmaga,<br />
Zahod izgublja drug<strong>je</strong>.<br />
Do<strong>ne</strong>tsk, Ukrajina, 18. junij. Ur<strong>je</strong>n<strong>je</strong> ukrajinskih<br />
vojakov – priprave na protiofenzivo.<br />
steber države pa se zač<strong>ne</strong> podirati. Ki<strong>je</strong>v<br />
<strong>je</strong> v tej situaciji ocenil, da <strong>je</strong> znatno<br />
pomanjkan<strong>je</strong> streliva bolj vzdržno od<br />
morebit<strong>ne</strong>ga popol<strong>ne</strong>ga padca morale.<br />
ČAS JE OMEJEN<br />
Osvoboditelji imajo še okoli dva meseca<br />
časa za več<strong>je</strong> premike. Potem bo sledil<br />
dež, temu pa s<strong>ne</strong>g in teren bo spet <strong>ne</strong>prehoden<br />
do konca aprila. Ob trenutno<br />
razpoložljivih sredstvih do oktobrskega<br />
deževja osvoboditel<strong>je</strong>m najbrž <strong>ne</strong> bo<br />
uspelo prebiti fortifikacij do te mere,<br />
da bi bistveno ogrozili okupator<strong>je</strong>vo<br />
prisotnost na zasedenih ozemljih, prodor<br />
do Azovskega morja pa bo treba zamakniti<br />
v prihodnost. Vse večkrat pa<br />
se pojavljajo napadi branilcev globoko<br />
v zaled<strong>je</strong>, denimo na Krim in celo na<br />
Moskvo, k<strong>je</strong>r se <strong>je</strong> <strong>ne</strong>davno odvil napad<br />
z dvema dronoma. Predsednik Volodimir<br />
Zelenski (45) <strong>je</strong> ob tem povedal,<br />
da se vojna postopoma seli na ozeml<strong>je</strong><br />
Rusi<strong>je</strong>. Treba <strong>je</strong> vedeti, da <strong>ne</strong> gre za<br />
premike več<strong>je</strong>ga obsega, s katerimi bi<br />
Ukrajina zasedala matično Rusijo in na<br />
koncu porazila kremeljski režim. Večini<br />
<strong>je</strong> to jasno, a vseeno pojasnju<strong>je</strong>m, ker se<br />
bodo proruski oglasili, da zavajam, ker<br />
se »preseliti voj<strong>ne</strong> na ozeml<strong>je</strong> Rusi<strong>je</strong> <strong>ne</strong><br />
da«. Pri teh napadih gre po eni strani za<br />
poizkuse eliminaci<strong>je</strong> ključnih točk, po<br />
drugi pa za psihološki uči<strong>ne</strong>k, da lahko<br />
<strong>ne</strong>varnost pride kadarkoli od koderkoli.<br />
In medtem ko bi Rusija lasten podoben<br />
pristop svetovni javnosti prodajala<br />
kot <strong>ne</strong>ko genialno hibridno vojno, sedaj<br />
Peskov in n<strong>je</strong>govi govorijo, da Ukrajina<br />
to poč<strong>ne</strong> iz obupa, saj da <strong>je</strong> »protiofenziva<br />
propadla«. Ne eno <strong>ne</strong> drugo <strong>ne</strong> drži<br />
povsem: Hibridni pristop <strong>je</strong> v današn<strong>je</strong>m<br />
bo<strong>je</strong>vanju nuja, ofenziva pa <strong>je</strong> kljub<br />
zaostankom daleč od propada. Ukrajinci<br />
držijo pobudo in glede na razmere jim<br />
<strong>je</strong> precej uspelo.<br />
RUSIJA NE MIRUJE<br />
Na drugi strani pa tudi okupator <strong>ne</strong> sedi<br />
križem rok: Wag<strong>ne</strong>r naj bi nadomestil<br />
rusko vojsko kot glav<strong>ne</strong>ga part<strong>ne</strong>rja beloruskih<br />
oboroženih sil, medtem pa se<br />
<strong>ne</strong>kateri pripadniki omen<strong>je</strong><strong>ne</strong> <strong>ne</strong>onacistič<strong>ne</strong><br />
plačanske skupi<strong>ne</strong> gibl<strong>je</strong>jo v okolici<br />
poljske me<strong>je</strong>. Za osvežitev spomina<br />
– pred časom so ruske in beloruske<br />
oblasti skušale destabilizirati Poljsko<br />
z dovozom ilegalnih migrantov z Bližn<strong>je</strong>ga<br />
vzhoda. Ni jim uspelo, Poljska <strong>je</strong><br />
vzdržala. Ponovno se govori tudi o prisotnosti<br />
migrantov v obmej<strong>ne</strong>m pasu,<br />
vendar obstaja tudi možnost za diverzi<strong>je</strong><br />
Wag<strong>ne</strong>rja na ozemlju EU in NATO.<br />
Tu se na prvi pogled pojavlja vprašan<strong>je</strong><br />
aktivaci<strong>je</strong> petega člena; če Wag<strong>ne</strong>r<br />
delu<strong>je</strong> na Poljskem, delu<strong>je</strong> na celoten<br />
NATO. A ni čisto tako. Spomnimo<br />
se, da so pred časom pripadniki ruskih<br />
formacij v okviru ukrajinskih sil izvedli<br />
vpade na ozeml<strong>je</strong> matič<strong>ne</strong> Rusi<strong>je</strong>. Čeprav<br />
<strong>je</strong> bilo jasno, za kaj gre, se <strong>je</strong> Ki<strong>je</strong>v<br />
od omen<strong>je</strong>nih formacij oddaljil in zanikal<br />
vpletenost, Rusija pa na to ni odgovorila<br />
»z vsemi sredstvi« (torej <strong>je</strong>drskimi),<br />
kot <strong>je</strong> zapisano v ruski doktrini. S<br />
tem sta vojskujoči se strani vzpostavili<br />
precedens. Če Wag<strong>ne</strong>r zač<strong>ne</strong> delovati<br />
na Poljskem, se bo vojna dejansko pre<strong>ne</strong>sla<br />
na ozeml<strong>je</strong> zveze NATO, vendar <strong>je</strong><br />
v tem kontekstu ver<strong>je</strong>tnost za uveljavitev<br />
petega člena tako rekoč nična. Vse <strong>je</strong><br />
odvisno od tega, kakšno pravno definicijo<br />
si izbere politika.<br />
Rusija pa si z državnimi udari ob<br />
tem zagotavlja široko mrežo podpornih<br />
držav oziroma oboroženih skupin,<br />
predvsem v Afriki. Imamo Niger, Čad,<br />
Sudan, Mali in še kaj. Te države polzijo<br />
iz rok Zahoda in predstavljajo vir financiranja<br />
nasprot<strong>ne</strong> strani in destabilizaci<strong>je</strong><br />
Zahoda. Tema, vredna poglobl<strong>je</strong><strong>ne</strong><br />
debate, a če str<strong>ne</strong>mo – za lastni obsta<strong>ne</strong>k<br />
<strong>je</strong> čas, da Zahod preraste mnogokrat<br />
namišl<strong>je</strong><strong>ne</strong> zgodovinske komplekse<br />
in se skuša ponovno postaviti na<br />
noge. Tudi če Ukrajina zmaga, Zahod<br />
izgublja drug<strong>je</strong>.<br />
<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023
34<br />
SVET<br />
VID SOSIČ<br />
DEPOSITPHOTOS<br />
Katere so živalske vrste,<br />
ki so jim zaradi človeka<br />
napovedali izumrt<strong>je</strong>, zdaj pa<br />
CVETIJO KOT ŽE DOLGO NE<br />
Množično izumrt<strong>je</strong> živalskih vrst <strong>je</strong> ena največjih groženj, ki jih predstavljajo mediji<br />
in aktivisti, ko opozarjajo, da <strong>je</strong> treba glasovati za zeleno levico v izogib strahotni<br />
apokalipsi, h kateri hitimo zaradi avtomobilov, letenja, kmetijstva itd.<br />
V zadnjih desetletjih naj bi bili kot človeštvo odgovorni za množična<br />
izumrtja najrazlič<strong>ne</strong>jših vrst, čemur pla<strong>ne</strong>t še nikdar ni bil priča.<br />
Ne<strong>ne</strong>hno poslušamo o vrstah,<br />
ki bodo čez <strong>ne</strong>kaj let gotovo<br />
izumrle, nakar po <strong>ne</strong>kaj letih<br />
to ponovijo za naslednjih<br />
<strong>ne</strong>kaj let. Vendar pa po desetletjih napovedi<br />
vrste ostajajo in nasprotno od<br />
napovedi celo cvetijo ter se množijo.<br />
Sicer <strong>je</strong> res, da sta <strong>ne</strong>odgovorno ravnan<strong>je</strong><br />
z naravo in tudi <strong>ne</strong>posreden lov<br />
marsikatero vrsto resnično potisnila v<br />
izumrt<strong>je</strong> – golob selec, tasmanski tiger<br />
in ptica dodo so le tri<strong>je</strong> taki primeri.<br />
Vendar pa na drugi strani lahko vidimo,<br />
da človekov vpliv ni enosmerna ulica, ki<br />
bi vodila v izumrt<strong>je</strong> vrst. Potem ko smo<br />
se pred pol stoletja začeli zavedati svo<strong>je</strong><br />
vloge oskrbnikov pla<strong>ne</strong>ta in ome<strong>je</strong>nosti<br />
Kit grbavec (Megaptera novaeangliae) <strong>je</strong><br />
razšir<strong>je</strong>n po vseh svetovnih oceanih.<br />
n<strong>je</strong>govih naravnih zalog, smo z ome<strong>je</strong>van<strong>je</strong>m<br />
last<strong>ne</strong>ga vpliva sčasoma opazili,<br />
da si vrste lahko hitro opomorejo,<br />
pogosto tudi brez človekove pomoči.<br />
OCEANI<br />
Da<strong>ne</strong>s so tako mnoge vrste na dobri<br />
poti k popolni obnovitvi števila izpred<br />
industrijske dobe. Med bolj znanimi<br />
primeri so kiti, med katerimi največ pozornosti<br />
priteg<strong>ne</strong>jo sinji kit, kit grbavec<br />
in sivi kit. Ti so bili stoletja žrtve kitolova,<br />
ki <strong>je</strong> do sredi<strong>ne</strong> prejšn<strong>je</strong>ga stoletja<br />
njihovo število znižal na manj kot deset<br />
odstotkov prvot<strong>ne</strong> populaci<strong>je</strong>. Celotni<br />
predeli oceanov so ostali brez primerkov.<br />
Ko so v 60. letih začeli kitolov<br />
ome<strong>je</strong>vati, so se sami dokaj hitro začeli<br />
ponovno razmnoževati. Da<strong>ne</strong>s sta sivi<br />
kit in kit grbavec praktično že dosegla<br />
število izpred obsež<strong>ne</strong>ga kitolova, sinji<br />
kit pa še vedno ostaja daleč od tega,<br />
vendar se <strong>je</strong> zaskrbljujoč postopek izumiranja<br />
ustavil in se že dolgo izboljšu<strong>je</strong>.<br />
Tudi mnoge vrste rib, ki jih <strong>je</strong> pretiran<br />
ribolov močno ogrozil, so si v času od<br />
omejitve ribolova masovno opomogle.<br />
Tako se zdi, da imajo oceanske vrste še<br />
posebno visoke možnosti za obnovitev.<br />
Da<strong>ne</strong>s sta sivi kit in kit<br />
grbavec praktično že dosegla<br />
število izpred obsež<strong>ne</strong>ga<br />
kitolova, sinji kit pa še vedno<br />
ostaja daleč od tega, vendar<br />
se <strong>je</strong> zaskrbljujoč postopek<br />
izumiranja ustavil in se že<br />
dolgo izboljšu<strong>je</strong>.<br />
VOLKOVI<br />
Bistveno bliže nam, v gozdovih, ki nas<br />
obdajajo, se nahaja sivi volk. Glede na<br />
polemike zadnjih let, da jih <strong>je</strong> pri nas<br />
preveč, in podob<strong>ne</strong> zgodbe iz <strong>ne</strong>katerih<br />
drugih držav, se malokdo zaveda, da <strong>je</strong><br />
bila ena najbolj prepoznavnih živalski<br />
vrst do 70. let prejšn<strong>je</strong>ga stoletja iz Evrope<br />
skoraj povsem izkorenin<strong>je</strong>na. Zaradi<br />
manjšanja človeškega prebivalstva na<br />
podeželju in več<strong>je</strong> zakonske zaščite se<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023
SVET<br />
35<br />
<strong>je</strong> volk v zgolj petdesetih letih spontano<br />
ponovno razširil v večji del svo<strong>je</strong>ga<br />
prvot<strong>ne</strong>ga habitata, vse do Franci<strong>je</strong> in<br />
Nizozemske, širi pa se še naprej. V Severni<br />
Ameriki so bile podvrste volka<br />
številčno še bolj na robu izumrtja, saj <strong>je</strong><br />
ostalo na celot<strong>ne</strong>m konti<strong>ne</strong>ntu le <strong>ne</strong>kaj<br />
sto osebkov. Tudi tam se <strong>je</strong> v zadn<strong>je</strong> pol<br />
stoletja volk spet razširil na skoraj celotno<br />
<strong>ne</strong>kdan<strong>je</strong> ozeml<strong>je</strong> in ni več ogrožen.<br />
SEVERNI MEDVEDI<br />
Seveda <strong>ne</strong> moremo mimo »maskote«<br />
ogroženih vrst, ki jo še posebej v kontekstu<br />
»klimatskih sprememb« (še pred<br />
leti »global<strong>ne</strong>ga segrevanja«) v ospred<strong>je</strong><br />
potiskajo okoljski aktivisti – sever<strong>ne</strong>ga<br />
medveda. Čeprav <strong>je</strong> njihovo število zaradi<br />
oddal<strong>je</strong>nosti habitata in redke posel<strong>je</strong>nosti<br />
težko natančno ugotoviti, se<br />
že desetletja napovedu<strong>je</strong>, da so tik pred<br />
izumrt<strong>je</strong>m. Al Gore (75) <strong>je</strong> leta 2004 v<br />
svoji slavni predstavitvi Nepri<strong>je</strong>tna resnica<br />
»obljubil«, da jih do leta 2014 <strong>ne</strong> bo<br />
več, saj se bo stopil arktični led in s tem<br />
minimaliziral njihov habitat. Tako kot<br />
vse ostale apokaliptič<strong>ne</strong> napovedi pa<br />
se tudi ta ni dobro postarala. Da<strong>ne</strong>s v<br />
divjini živi med 22.000 in 31.000 severnih<br />
medvedov, naraščajoči ali padajoči<br />
trend pa <strong>je</strong> <strong>ne</strong>mogoče oceniti. Po določenih<br />
ocenah <strong>je</strong> njihovo število več<strong>je</strong><br />
kot leta 2004, strokovnjaki pa, tako kot<br />
takrat, za prihodnja desetletja napovedu<strong>je</strong>jo<br />
radikalno znižan<strong>je</strong>. Z vsako<br />
tovrstno napovedjo, ki se redko uresniči,<br />
pa ti izgubljajo na verodostojnosti.<br />
MASOVNA OBNOVA<br />
To <strong>je</strong> le majhen del primerov, ki kažejo<br />
na to, da živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> najde pot in ima tudi<br />
izred<strong>ne</strong> rege<strong>ne</strong>racijske sposobnosti.<br />
Nekatere vrste si lahko opomorejo že<br />
ob pre<strong>ne</strong>hanju lova nan<strong>je</strong> ali <strong>ne</strong>posred<strong>ne</strong>m<br />
spuščanju škodljivih snovi v<br />
habitate, kot se <strong>je</strong> poleg že omen<strong>je</strong>nih<br />
primerov med drugim pokazalo pri beloglavem<br />
orlu in otoški sivi lisici v Severni<br />
Ameriki, strmo rastoči populaciji<br />
tigrov v Nepalu in zeleni morski želvi.<br />
Gorska gorila, ki <strong>je</strong> bila ko<strong>ne</strong>c prejšn<strong>je</strong>ga<br />
stoletja razglašena za izumrlo, se v<br />
osrednji Afriki širi celo brez kakršnihkoli<br />
človeških ukrepov. Na drugi strani<br />
<strong>ne</strong>katere živalske vrste potrebu<strong>je</strong>jo obsež<strong>ne</strong>jšo<br />
človekovo pomoč. Uspešnost<br />
tovrstnih prizadevanj se kaže pri pandah,<br />
ameriških aligatorjih in arabskih<br />
oriksih. Te živalske vrste bi brez izdat<strong>ne</strong><br />
človekove pomoči že izumrle, a so v<br />
ponov<strong>ne</strong>m vzponu.<br />
<br />
Volk, tudi sivi volk ali navadni volk (Canis lupus), <strong>je</strong> največji predstavnik druži<strong>ne</strong> psov, razšir<strong>je</strong>n po<br />
divjinah Evrope, Azi<strong>je</strong> in Sever<strong>ne</strong> Amerike.<br />
UNIČENJE HABITATA<br />
Posebno zanimiv primer, ki <strong>je</strong> posredno<br />
povezan z dom<strong>ne</strong>vnim katastrofalnim<br />
človekovim vplivom<br />
na izumrt<strong>je</strong> vrst, <strong>je</strong> <strong>ne</strong>davno odkrit<strong>je</strong><br />
povsem novega ekosistema v<br />
zloglasni Veliki pacifiški coni smeti,<br />
k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> že prilago<strong>je</strong>no na<br />
novo realnost in <strong>ne</strong>katerim obalnim<br />
vrstam celo omogoča širitev habitata.<br />
Ironično bi tako lahko <strong>ne</strong>strokovno<br />
rekli, da obsežno čiščen<strong>je</strong><br />
co<strong>ne</strong> smeti, ki poteka, tudi uniču<strong>je</strong><br />
unikaten ekosistem. Na kop<strong>ne</strong>m se<br />
gozdna površina v nasprotju s splošnim<br />
prepričan<strong>je</strong>m globalno <strong>ne</strong> krči<br />
Ris (Lynx lynx) naselju<strong>je</strong> območ<strong>je</strong> od<br />
sever<strong>ne</strong> Evrope do vzhod<strong>ne</strong> Azi<strong>je</strong>.<br />
radikalno. Na severni polobli se v<br />
resnici celo širi, kar <strong>je</strong> v veliki meri<br />
posledica bolj učinkovite pridelave<br />
kmetijskih izdelkov in posledično krčen<strong>je</strong><br />
obdelanih površin. To <strong>je</strong> jasno<br />
vidno tudi v Sloveniji, saj <strong>je</strong> bila ob<br />
padcu Avstro-Ogrske pri nas pogozdena<br />
zgolj petina ozemlja, torej se <strong>je</strong><br />
v stotih letih potrojila. Tudi človeški<br />
kmetijski napredek <strong>je</strong> tako bistven za<br />
ponoven razcvet veči<strong>ne</strong> rešenih vrst.<br />
Živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> torej od nas <strong>ne</strong> potrebu<strong>je</strong><br />
dosti, saj najde pot, tudi preko nas. S<br />
človeške strani <strong>je</strong> ponavadi dovolj že<br />
minimalna odgovornost.<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023
36<br />
BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO ...<br />
Priporočila<br />
DAMIAN AHLIN<br />
DIMITRIJ RUPEL,<br />
POMEN OSAMOSVOJITVE<br />
Vsako leto, zlasti junija, se od leta 1991<br />
vse več sliši o tem, kar <strong>je</strong> za nas Slovence<br />
osamosvojitev. Raznoliki so vidiki in<br />
pogledi na to. Letos doživljamo še poseben<br />
čas odnosov do n<strong>je</strong>. Predlagam torej<br />
priročnik, ki ga vidim kot uravnoveše<strong>ne</strong>ga<br />
in dostop<strong>ne</strong>ga za vse, se pravi, ni<br />
važno, ali si vešč političnih ved.<br />
Avtor Dimitrij Rupel opiše v knjigi<br />
glav<strong>ne</strong> slovenske in mednarod<strong>ne</strong><br />
politič<strong>ne</strong>/državotvor<strong>ne</strong> pobude od<br />
prve svetov<strong>ne</strong> voj<strong>ne</strong> do da<strong>ne</strong>s. Najbolj<br />
podrobno obravnava politiko<br />
zadnjih tridesetih let, posebej politiko<br />
Demosa in n<strong>je</strong>govih kritikov oz.<br />
nasprotnikov. Avtor si večkrat postavi<br />
vprašan<strong>je</strong>: Kaj bi bilo, če …? Na primer:<br />
Kaj bi bilo, če leta 1987 <strong>ne</strong> bi izšla 57.<br />
številka Nove revi<strong>je</strong>, in kaj bi bilo, če<br />
bi na slovenskih predsedniških volitvah<br />
namesto Kučana zmagal Pučnik?<br />
Klub Native Speaker<strong>je</strong>v Sloveni<strong>je</strong> - ANTS : Zavod Aruma, 2023, 195<br />
strani, 30 EUR.<br />
Goga, 2020, 197 strani, 25 EUR.<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023<br />
KOZMA AHAČIČ,<br />
KOZMOLOGIJA<br />
(žanr: eseji; ciljna skupina: odrasli bralci)<br />
Dr. Kozma Ahačič <strong>je</strong> predstojnik Inštituta za<br />
slovenski <strong>je</strong>zik Frana Ramovša ZRC SAZU,<br />
javnosti pa najbolj znan kot pobudnik in<br />
urednik portala Fran.si. N<strong>je</strong>gova knjiga Kozmologija<br />
<strong>je</strong> zbirka 44 ese<strong>je</strong>v, ki jih <strong>je</strong> pisal za<br />
časopis Delo.<br />
Strah pred delom, ki ga <strong>je</strong> napisal vrhunski<br />
slovenski <strong>je</strong>zikoslovec sedan<strong>je</strong>ga časa, <strong>je</strong> odveč.<br />
V kratkih prispevkih se igrivo prepletajo avtor<strong>je</strong>vi<br />
razmisleki o zelo širokem naboru tem, pri<br />
čemer se poigrava z besedami ter v svo<strong>je</strong> zapise<br />
vpleta zelo prefin<strong>je</strong>n humor. Vsekakor <strong>je</strong> jasno<br />
razvidno, da ima Ahačič iz<strong>je</strong>men nabor besed<br />
ter da ljubi <strong>je</strong>zik, v katerem ustvarja, k temu pa<br />
spodbuja tudi bralce.<br />
»Če želimo ›skrbeti za slovenščino‹, potem<br />
se moramo vanjo najprej zaljubiti. Šele<br />
nato bomo svojo slovenščino lahko izkoristili<br />
do najvišjih leg, jo napolnili z znan<strong>je</strong>m in<br />
čustvi. /…/ Skrb za <strong>je</strong>zik brez erosa na eni strani<br />
povzroča popolno brezbrižnost do <strong>je</strong>zika na<br />
drugi strani. Društvo sovražnikov slovenšči<strong>ne</strong><br />
ima čla<strong>ne</strong> na obeh stra<strong>ne</strong>h. Morda <strong>je</strong> zato ravno<br />
poletni čas priložnost, da se znova zaljubimo v<br />
slovenščino.«<br />
… In morda lahko pri tem pomaga tudi prebiran<strong>je</strong><br />
Ahačičevih zapisov.<br />
<br />
MONIKA JEGLIČ
ANDRAŽ ARKO<br />
UROŠ RANFL<br />
DUHOVNOST<br />
POBOJ BETLEHEMSKIH DEČKOV<br />
Ob vsem čaru in lepoti, ki jo v jaslicah predstavljajo eksotični modreci z Vzhoda,<br />
se z njimi odpira tudi tragedija. Tri dni po božiču v bogoslužju namreč obhajamo<br />
praznik svetih <strong>ne</strong>dolžnih otrok. Ta teža, ki pade na lepoto božiča, nakazu<strong>je</strong><br />
Odrešenikovo pot od jasli do križa. V to skrivnost smo vključeni vsi,<br />
ki mu sledimo, začenši s prvimi mučenci – betlehemskimi dečki.<br />
37<br />
Judovsko-rimski zgodovinar Jožef Flavij, ki <strong>je</strong> temeljito<br />
dokumentiral zadnja leta vladavi<strong>ne</strong> Heroda Velikega,<br />
se <strong>je</strong> pri tem osredotočil tudi na n<strong>je</strong>gova brutalna dejanja.<br />
Toda pri svo<strong>je</strong>m pisanju nikoli <strong>ne</strong> omenja pokola<br />
otrok v Betlehemu. Res, da <strong>je</strong> motiv za to pripoved vzet iz<br />
starozavez<strong>ne</strong>ga dogodka, ko <strong>je</strong> egiptovski faraon ukazal, naj<br />
pobi<strong>je</strong>jo vse novoro<strong>je</strong><strong>ne</strong> dečke. Toda tak dogodek bi lahko<br />
verodostojno pripisali Herodu, zlasti v času grozot zadnjih<br />
let n<strong>je</strong>govega živl<strong>je</strong>nja. Da bi zagotovil žalovan<strong>je</strong> na svo<strong>je</strong>m<br />
pogrebu, <strong>je</strong> Herod želel, da takoj ob novici o n<strong>je</strong>govi smrti<br />
n<strong>je</strong>govi vojaki pobi<strong>je</strong>jo pomemb<strong>ne</strong> politič<strong>ne</strong> zapornike. Herodova<br />
želja <strong>je</strong> bila, da bi vsa Judeja in vsa gospodinjstva jokala<br />
za njim, pa naj si to želijo ali <strong>ne</strong>! S tem pa nismo daleč od<br />
Mate<strong>je</strong>vega svetopisemskega zapisa o prizoru iz Betlehema<br />
v smislu Rahele, ki žalu<strong>je</strong> za svojimi otroki.<br />
Mate<strong>je</strong>va pripoved jasno kaže, da <strong>je</strong> pokol v Betlehemu<br />
nastal zaradi Herodovega strahu pred rojstvom konkurenč<strong>ne</strong>ga<br />
kralja. Tudi v antični literaturi najdemo veliko<br />
Mate<strong>je</strong>va pripoved kaže, da <strong>je</strong> pokol<br />
v Betlehemu nastal zaradi Herodovega<br />
strahu pred rojstvom novega kralja.<br />
Tudi v antični literaturi piše o poskusih<br />
zlob<strong>ne</strong>ga vladarja, da bi ubil junaka.<br />
Lorenzo Ferri – Poboj<br />
betlehemskih dečkov.<br />
Detalj Jer<strong>ne</strong>ja iz jaslic<br />
v romarski cerkvi v<br />
Grecciu.<br />
zapisov o poskusih zlob<strong>ne</strong>ga vladarja, da bi ubil junaka, čigar<br />
rojstvo <strong>je</strong> bilo napovedano – npr. Gilgameš, Sargon, Kir,<br />
Perzej ter Romul in Rem. V zvezi s Herodom Velikim Jožef<br />
Flavij pripovedu<strong>je</strong> tudi, da so farizeji napovedovali, da bo<br />
Herodu in n<strong>je</strong>govim potomcem vzet prestol in da bo oblast<br />
prešla v roke n<strong>je</strong>govega brata Ferora in n<strong>je</strong>govih potomcev.<br />
Kralj Herod <strong>je</strong> te farize<strong>je</strong> in vse, ki so se strinjali z njimi, dal<br />
umoriti. S tega vidika <strong>je</strong> tudi umestitev tragedi<strong>je</strong> v Betlehem<br />
popolnoma ver<strong>je</strong>tna.<br />
POBITI DEČKI<br />
Ko evangelist Matej zapiše, da <strong>je</strong> Herod poslal »svo<strong>je</strong> ljudi in<br />
dal v Betlehemu in v vsej n<strong>je</strong>govi okolici pomoriti vse dečke,<br />
stare dve leti in manj, po času, kakor ga <strong>je</strong> skrbno poizvedel od<br />
modrih,« se zdi, da gre za veliko število. Kljub očit<strong>ne</strong>mu pripovedovalskemu<br />
vzdušju so tisti, ki jih zanima ugotavljan<strong>je</strong><br />
zgodovinskosti tega dogodka, izračunali, koliko otrok bi bilo<br />
v vasi kot <strong>je</strong> Betlehem in v n<strong>je</strong>govi okolici. Glede na visoko<br />
stopnjo umrljivosti do<strong>je</strong>nčkov ugotavljajo, da če bi bilo vseh<br />
prebivalcev tisoč in bi bila letna rodnost trideset otrok, bi bilo<br />
dečkov, mlajših od dveh let, komaj kaj več kot dvajset.<br />
Ver<strong>je</strong>tno se <strong>je</strong> prav zaradi malega števila žrtev večala<br />
težnja po pretiravanju števila v poz<strong>ne</strong>jših spisih. Muče<strong>ne</strong>c<br />
in cerkveni oče Justin navaja, da <strong>je</strong> Herod ukazal poboj vseh<br />
dečkov, <strong>ne</strong> da bi omenil starostno mejo. Bizantinska liturgija<br />
navaja, da <strong>je</strong> bilo število »svetih otrok« 14.000; sirske menologi<strong>je</strong><br />
ali koledarji svetnikov so ga povečali na 64.000; slednjič<br />
pa <strong>je</strong> na podlagi Knjige razodetja (14,1-5) število doseglo celo<br />
144.000: »Ti so bili odkupl<strong>je</strong>ni izmed ljudi kot prvenci za Boga<br />
in za Jagn<strong>je</strong>.«<br />
PRAVI KRALJ<br />
Pri vprašanju betlehemski dečkov<br />
evangelistu Mateju <strong>ne</strong> gre za vprašan<strong>je</strong><br />
teodice<strong>je</strong> – zakaj Bog reši Jezusa, <strong>ne</strong> pa<br />
<strong>ne</strong>dolžnih otrok –, ampak ga bolj zanima<br />
Jezusova zmaga nad Herodom, ki <strong>ne</strong><br />
more biti pravi kralj, če pobija Izraelove<br />
otroke. Pri tem pa zlahka prepoznamo<br />
vzporednico med Herodovim pobo<strong>je</strong>m<br />
betlehemskih otrok in faraonovim pobo<strong>je</strong>m<br />
hebrejskih otrok v Stari zavezi,<br />
pri čemer se v obeh primerih zlob<strong>ne</strong>mu<br />
preganjalcu glavni junak izmuz<strong>ne</strong>. <br />
<br />
800 let jaslic<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023
38 BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO<br />
MOJCA<br />
BELCL MAGDIČ<br />
FACEBOOK<br />
@LjubljanaPride<br />
Slovenska mama: Kako so mojo<br />
HČER PREPRIČALI, DA JE FANT<br />
Na splet<strong>ne</strong>m portalu Iskreni smo že večkrat pisali o porastu transspolnosti med<br />
mladimi, tudi med slovenskimi dijaki in dijakinjami: gre za pojav, ki še pred dobrim<br />
desetlet<strong>je</strong>m ni obstajal. Ne transspolnost sama po sebi, ampak n<strong>je</strong>no bliskovito<br />
šir<strong>je</strong>n<strong>je</strong> med mladimi, predvsem dekleti, starimi med 13 in 17 let.<br />
Kaj ob tem prestajajo starši teh<br />
mladostnic in mladostnikov,<br />
smo do <strong>ne</strong>dav<strong>ne</strong>ga lahko brali<br />
le v tujih medijih. Aprila se<br />
<strong>je</strong> opogumila ena od slovenskih mam<br />
in na Prvem programu Radia Slovenija<br />
spregovorila o tem, kaj doživlja kot<br />
mama najstnice, ki se <strong>je</strong> pri 15 letih<br />
odločila, da <strong>ne</strong> bo več punca, ampak<br />
fant, in s kakšnimi vzgojnimi izzivi se<br />
doma soočajo. Mamino pričevan<strong>je</strong> <strong>je</strong><br />
iz<strong>je</strong>mno iz več vidikov. Prvič zato, ker <strong>je</strong><br />
zelo osebno, ni zavito v celofan in prikazu<strong>je</strong><br />
realno stan<strong>je</strong> tega, kako <strong>je</strong>, ko te<br />
vrstnik (in posledično splet) prepriča,<br />
da pozna rešitev za vse tvo<strong>je</strong> težave –<br />
spremembo spola. Drugič pa, ker sogovornica<br />
v relativno kratkem času pove<br />
zelo korist<strong>ne</strong> in pouč<strong>ne</strong> informaci<strong>je</strong>, ki<br />
lahko služijo prav vsakemu staršu, učitelju<br />
ali vzgojitelju oziroma vsakomur,<br />
ki dela z mladostniki in želi vedeti, v<br />
kako oteženi realnosti ti dejansko odraščajo.<br />
In še <strong>ne</strong>kaj <strong>je</strong> vredno poudariti:<br />
odnos med mamo in hčerko. Kljub<br />
temu da nista na enakih bregovih, sta<br />
zmožni spoštljive in odprte komunikaci<strong>je</strong>.<br />
Na čemer pa <strong>je</strong> bilo seveda treba<br />
zelo trdo delati.<br />
MED ŠTIRIMI STENAMI<br />
Oddaja Med štirimi stenami <strong>je</strong> na<br />
sporedu na Prvem programu Radia<br />
Slovenija. Epizoda »Ko najstnik<br />
staršem razkri<strong>je</strong>, da se počuti<br />
spolno <strong>ne</strong>binarno …« <strong>je</strong> bila prvič<br />
predvajana 24. aprila, ponovl<strong>je</strong>na<br />
pa 24. julija. Najdete jo lahko v<br />
arhivu RTV Slovenija, na voljo <strong>je</strong><br />
tudi kot podkast.<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023<br />
STRELA Z JASNEGA<br />
Mama, ki <strong>je</strong> pred mikrofonom želela<br />
ostati anonimna, v oddaji pove, da jo <strong>je</strong><br />
novica o hčerini spolni disforiji (občutku<br />
<strong>ne</strong>skladja med biološkim in družbenim<br />
spolom) doletela povsem <strong>ne</strong>pripravl<strong>je</strong>no.<br />
N<strong>je</strong>na hči do tedaj ni kazala<br />
nobenih znakov, ki bi narekovali, da jo<br />
okrog spola karkoli moti. Kakor dal<strong>je</strong><br />
pojasni, se <strong>je</strong> hči vedno sama odločala,<br />
kaj bi rada oblekla, bila <strong>je</strong> zelo dekliška,<br />
rada <strong>je</strong> pela, plesala … Ko jo <strong>je</strong> v določeni<br />
fazi zanimal nogomet, ji <strong>je</strong> bil ta omogočen,<br />
vendar <strong>je</strong> kas<strong>ne</strong><strong>je</strong> sama od sebe<br />
izgubila zaniman<strong>je</strong> za ta šport. Mama<br />
tudi pove, da sta s hčerko imeli lep in zaupljiv<br />
odnos. Veliko sta se pogovarjali.<br />
Prehajan<strong>je</strong> v drug spol pa se <strong>je</strong> pri<br />
hčerki začelo pojavljati postopoma, povsem<br />
<strong>ne</strong>opazno, z edino iz<strong>je</strong>mo tik pred<br />
valeto. Pa še takrat po pripovedovanju<br />
mame to ni bila hčerkina ideja. Toda<br />
<strong>ne</strong>kega d<strong>ne</strong>, po tem, ko <strong>je</strong> ta prespala pri<br />
svoji najboljši prijateljici, <strong>je</strong> mamo predočila<br />
z novico, »da ima spolno disforijo,<br />
da <strong>ne</strong> ve točno, kdo <strong>je</strong> in da se počuti<br />
›<strong>ne</strong>binarno‹« (tj. <strong>ne</strong> kot moški <strong>ne</strong> kot<br />
ženska). Mamo <strong>je</strong> tudi prepričevala, da<br />
<strong>je</strong> na tem področju dobro informirana<br />
in jo učila, da ljud<strong>je</strong> nismo moški in ženske,<br />
ampak »cis« in »trans«, da <strong>je</strong> spol<br />
fluiden, da se spreminja itd. Karkoli ji <strong>je</strong><br />
mama želela znanstveno in izkustveno<br />
obrazložiti, <strong>je</strong> hči na to burno reagirala<br />
in zaključila, da se o tem z njo <strong>ne</strong> more<br />
pogovarjati, ker <strong>je</strong> transfobična.<br />
SOCIALNA TRANZICIJA<br />
Ob vsem prese<strong>ne</strong>čenju, ki sta ga oba<br />
starša ob tej novici doživela, sprva<br />
nista zmogla presoditi, ali <strong>je</strong> to samo<br />
»faza«, ki bo sčasoma minila, ali pa se<br />
bo izkazalo kot <strong>ne</strong>kaj res<strong>ne</strong>jšega. Hčerka<br />
<strong>je</strong> kmalu za tem zamenjala vso garderobo,<br />
si postrigla lase in sebe začela<br />
naslavljati v moškem spolu. Izrazila <strong>je</strong><br />
tudi željo, da bi ji mama kupila t. i. »binder«,<br />
močan trak, ki prsi popolnoma<br />
splošči. Kljub temu da si <strong>je</strong> mama za to<br />
vzela čas in hčerki predstavila vse posledice,<br />
ki bi jih to tesno obvezovan<strong>je</strong><br />
prsi pustilo na n<strong>je</strong><strong>ne</strong>m telesu, <strong>je</strong> hčerka<br />
vztrajala pri svo<strong>je</strong>m. Brez mami<strong>ne</strong><br />
vednosti si ga <strong>je</strong> kupila sama. Vendar ga<br />
<strong>je</strong>, kakor hitro so te zdravstve<strong>ne</strong> težave<br />
18 let ni magična meja.<br />
Možgani dozorijo do 25. leta.<br />
nastopile, pre<strong>ne</strong>hala nositi. Odločila se<br />
<strong>je</strong> za modrček, ki za telo ni škodljiv, prsi<br />
pa vseeno zelo skri<strong>je</strong>.<br />
Ob vprašanju, kako <strong>je</strong> hči pri svojih<br />
15 letih prišla na idejo, da <strong>je</strong> fant, mama<br />
omeni vpliv najboljše prijateljice, ki<br />
<strong>je</strong> zelo zgodaj postala LGBT aktivistka.<br />
Bila <strong>je</strong> zelo prisotna na družbenih<br />
omrežjih, imela se <strong>je</strong> za biseksualko<br />
in hčerki leto in pol pošiljala v bran<strong>je</strong><br />
LGBT vsebi<strong>ne</strong>. S ponu<strong>je</strong>nimi idejami jo<br />
<strong>je</strong> prepričala, da vse n<strong>je</strong><strong>ne</strong> psihosocial<strong>ne</strong><br />
težave izvirajo iz tega, da <strong>je</strong> ro<strong>je</strong>na<br />
v napač<strong>ne</strong>m telesu. Spletna komunikacija<br />
med njima <strong>je</strong> pričala, da hčerkino<br />
spreminjan<strong>je</strong> zunan<strong>je</strong>ga videza in<br />
nadevan<strong>je</strong> novih zaimkov ni zraslo na<br />
n<strong>je</strong><strong>ne</strong>m zelniku. Mama na tem mestu<br />
izpostavi tudi pomemben podatek, in<br />
sicer da ima n<strong>je</strong>na hči motnjo avtistič<strong>ne</strong>ga<br />
spektra – da stvari do<strong>je</strong>ma malce<br />
drugače, da <strong>je</strong> n<strong>je</strong>no razumevan<strong>je</strong> malo<br />
bolj dobesedno in da se tež<strong>je</strong> vključu<strong>je</strong><br />
v družbo, zaradi česar tudi nima veliko<br />
prijatel<strong>je</strong>v. Tekom odda<strong>je</strong> mama pojasni,<br />
da <strong>je</strong> bila ravno zaradi omen<strong>je</strong><strong>ne</strong><br />
diagnoze hčerka več let spremljana s<br />
strani psihologov, <strong>ne</strong>vrologov, zdravnikov<br />
in drugih specialistov. Nihče od<br />
njih ni nikoli opazil, da bi imela kakršno<br />
koli stisko ali težavo s spolom.<br />
Po prvih obiskih pedopsihiatrin<strong>je</strong><br />
<strong>je</strong> hčerka izrazila, da želi nadal<strong>je</strong>vati s<br />
psihoterapijo. Starša sta ji omogočila<br />
obiskovan<strong>je</strong> klinič<strong>ne</strong> psihologin<strong>je</strong>, od<br />
katere pa <strong>je</strong> po določe<strong>ne</strong>m času začela<br />
pričakovati, da jo naslavlja z moškim<br />
zaimkom. Psihoterapevtka <strong>je</strong> tej n<strong>je</strong>ni<br />
želji želela ugoditi, vendar se mama s<br />
tem ni strinjala in <strong>je</strong> terapevtko pro-
BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO<br />
39<br />
sila, naj tega <strong>ne</strong> poč<strong>ne</strong>. »Terapevtka <strong>je</strong><br />
imela potrditveni način. Ona bi potrdila<br />
n<strong>je</strong>na občutja,« pripovedu<strong>je</strong>. Reakcija<br />
hčerke ob tem <strong>je</strong> bila slaba. Mamimo<br />
<strong>ne</strong>odobravan<strong>je</strong> <strong>je</strong> razumela tako, kot da<br />
<strong>je</strong> mama nima rada in da dela proti n<strong>je</strong>j.<br />
IZKUŠNJE V TUJINI<br />
Sogovornica se <strong>je</strong> kot vsak skrben in<br />
ljubeč starš podala na raziskovan<strong>je</strong><br />
transspolnosti med mladimi, povezala<br />
se <strong>je</strong> tudi z drugimi starši iz tuji<strong>ne</strong><br />
in ugotovila, da se spolna disforija<br />
BREZ OLAJŠANJA<br />
Kljub temu da <strong>je</strong> hči prevzela<br />
zunanji videz moškega, pa ji to<br />
ni pri<strong>ne</strong>slo nobe<strong>ne</strong>ga olajšanja,<br />
pripovedu<strong>je</strong> mama. »Še bolj se <strong>je</strong><br />
začela zapirati vase, postala <strong>je</strong><br />
depresivna, začela <strong>je</strong> opuščati vse<br />
dejavnosti, ki jih <strong>je</strong> imela. Prej <strong>je</strong><br />
bila zelo aktivna, umetniško nadar<strong>je</strong>na,<br />
potem pa ni več imela<br />
motivaci<strong>je</strong> za nič. Bil <strong>je</strong> čas kovida.<br />
Ni <strong>je</strong> niti bilo ven iz sobe, ni <strong>je</strong>dla,<br />
ni več skrbela zase. Kot da bi<br />
zbolela.« Ker <strong>je</strong> bila situacija zelo<br />
težka, <strong>je</strong> hčerka pod nujno morala<br />
k pedospihiatrinji. Ta ji <strong>je</strong> pomagala,<br />
da <strong>je</strong> prišla ven iz <strong>ne</strong>gativ<strong>ne</strong>ga<br />
razpoloženja in dobila nazaj<br />
motivacijo za šolo, učen<strong>je</strong> in družen<strong>je</strong>.<br />
Kot pove mama, zdravnica<br />
hčerki<strong>ne</strong>mu videzu, ki <strong>je</strong> takrat<br />
izgledal že zelo deški, ni posvečala<br />
nobe<strong>ne</strong> pozornosti.<br />
skoraj pri vseh pojavlja na identični<br />
način – otroci ogromno časa preživijo<br />
na računalnikih, nan<strong>je</strong> vplivajo družbena<br />
omrežja, mlada dekleta so ranljiva<br />
skupina, še posebej tista, ki imajo že<br />
prej diagnosticira<strong>ne</strong> motn<strong>je</strong> s področja<br />
dušev<strong>ne</strong>ga zdravja: ADHD, avtizem,<br />
anksioznost, depresijo, motn<strong>je</strong> hran<strong>je</strong>nja<br />
ipd. Nadaljnji del pogovora <strong>je</strong><br />
za vsakega starša zelo informativen,<br />
saj mama spregovori o škodljiv posledicah<br />
zaviralcev pubertete, ki jih<br />
predpisu<strong>je</strong>jo spolno zmedenim mladostnikom,<br />
o razdel<strong>je</strong>ni stroki, o težavnih<br />
kirurških posegih, ki imajo<br />
visoko stopnjo napak in slabih izidov.<br />
Izpostavlja tudi študijo dr. Lise Littman,<br />
ki <strong>je</strong> že pred leti prepoznala hitro<br />
naraščajočo spolno disforijo – ko se<br />
<strong>ne</strong>kdo v razredu ali v mladostnikovi<br />
socialni mreži izpostavi, da <strong>je</strong> spolno<br />
<strong>ne</strong>vtralen, <strong>ne</strong>binaren ali trans, n<strong>je</strong>gov<br />
ožji krog prevzame te značilnosti.<br />
HČI JE DANES FANT<br />
Na vprašan<strong>je</strong>, kako <strong>je</strong> po treh letih,<br />
odkar <strong>je</strong> hči naznanila, da ima spolno<br />
disforijo, mama odgovori, da hči danda<strong>ne</strong>s<br />
izgleda kot fant. »Je velik odklon,<br />
odmik od tega, kar <strong>je</strong> bila,« še doda. Toda<br />
z njo imajo doma odprte komunikacijske<br />
kanale in se <strong>ne</strong> dokazu<strong>je</strong>jo več, kdo<br />
ima prav in kdo <strong>ne</strong>. Opaža pa tudi, da <strong>je</strong><br />
hči doma veliko bolj sproščena in razpoložena:<br />
»Ko <strong>je</strong> doma, <strong>je</strong> ona, uporablja<br />
svoj glas. Se bolj sproščeno oblači. Ne<br />
nosi ›binder<strong>je</strong>v‹.« Mama vso to veden<strong>je</strong><br />
vidi »bolj kot <strong>ne</strong>ko predstavo za zunanjost,<br />
za zunan<strong>je</strong> opazovalce, kot pa da<br />
bi bilo n<strong>je</strong>no«. Vseeno pa občuti strah,<br />
kam bo vse to pripeljalo. Upa, da <strong>ne</strong> bo<br />
prišlo do prehitrih in <strong>ne</strong>povratnih sprememb.<br />
S hčerko sta prišli do dogovora,<br />
da počaka še <strong>ne</strong>kaj let, preden se odloči.<br />
»18 let ni magična meja. Možgani<br />
dozorijo do 25. leta,« izpostavi mama.<br />
»Najstniki še <strong>ne</strong> razumejo dolgoročnih<br />
posledic <strong>ne</strong>ke odločitve.«<br />
»Mejo jim <strong>je</strong> treba postaviti,« pravi,<br />
saj <strong>ne</strong>vlad<strong>ne</strong> organizaci<strong>je</strong>, ki pomagajo<br />
trans otrokom in njihovim staršem,<br />
tega <strong>ne</strong> storijo. Na delavnici, ki se <strong>je</strong> <strong>je</strong><br />
kot starš udeležila, <strong>je</strong> namreč dobila občutek,<br />
da gre za »ultra permisivni pristop«,<br />
k<strong>je</strong>r se spodbuja, da se ugodi vsem<br />
otrokovim željam. Kot mama pa zavzema<br />
pristop, da se hčerki verjame, da ima<br />
resnično te občutke, in da se ji pomaga.<br />
Pušča ji tudi svobodo pri izbiri prijatel<strong>je</strong>v<br />
– čeprav ti razmišljajo podobno<br />
kot hči. Verjame namreč, da <strong>je</strong> bol<strong>je</strong>, da<br />
ima prijatel<strong>je</strong>, kot pa da <strong>je</strong> sama. »Bolj <strong>je</strong><br />
aktivna, ko se z njimi druži.« Vseeno pa<br />
pravi, da v tem trenutku <strong>ne</strong> bo potr<strong>je</strong>vala<br />
n<strong>je</strong>nih prepričanj, zaradi katerih<br />
čuti stisko, kajti <strong>ne</strong> želi si, da bi hči zaradi<br />
občutkov, ki so spremenljivi, trajno<br />
spremenila svo<strong>je</strong> telo.<br />
<br />
Karkoli ji <strong>je</strong> mama želela<br />
znanstveno in izkustveno<br />
obrazložiti, <strong>je</strong> hči na<br />
to burno reagirala in<br />
zaključila, da se o tem z njo<br />
<strong>ne</strong> more pogovarjati, ker <strong>je</strong><br />
transfobična.<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023
40 ZDRAVJE<br />
MAJA VOVK<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Deodorant: Zakaj<br />
<strong>ne</strong> bi smeli dišati<br />
KOT LJUDJE<br />
Uporaba deodoranta <strong>je</strong> za večino del osnov<strong>ne</strong><br />
higie<strong>ne</strong> in jutran<strong>je</strong> ruti<strong>ne</strong>. Ko si umi<strong>je</strong>mo obraz<br />
in zobe, počešemo lase, <strong>je</strong> potreben le še nanos<br />
deodoranta in že smo pripravl<strong>je</strong>ni na nov dan.<br />
Pa <strong>je</strong> res to potrebno? Bi bil dan enak, če bi<br />
preskočili tisti del z deodorantom in se<br />
v službo podali <strong>ne</strong>odišavl<strong>je</strong>ni?<br />
Vonj <strong>je</strong> <strong>ne</strong>kaj, na kar smo ljud<strong>je</strong> precej občutljivi.<br />
Ali nam <strong>ne</strong>kaj diši ali pa smrdi. Zelo redko smo<br />
do <strong>ne</strong>ke vonjave indiferentni. In človeški »švic« <strong>je</strong><br />
<strong>ne</strong>kaj, ob čemer vihamo nosove. Je <strong>ne</strong>kaj, kar <strong>je</strong> v<br />
naši kulturi <strong>ne</strong>zaželeno in kar moramo z dišavami prekriti.<br />
Če k temu dodamo še pot<strong>ne</strong> madeže pod rokavi, ki so prav<br />
tako <strong>ne</strong>spre<strong>je</strong>mljivi, pa hitro prista<strong>ne</strong>mo še na antiperspirantih<br />
(deodorant prepreči nasta<strong>ne</strong>k <strong>ne</strong>pri<strong>je</strong>t<strong>ne</strong>ga vonja,<br />
antiperspirant pa prepreči poten<strong>je</strong>).<br />
ZAKAJ SE POTIMO<br />
Znoj ima svoj namen. To ni izloček, ki <strong>je</strong> tu samo zato, da nas<br />
<strong>je</strong>zi in spravlja v zadrego, ampak ima pomembno vlogo pri<br />
uravnavanju temperature in tudi pri izločanju snovi iz telesa.<br />
Zaviran<strong>je</strong> potenja tako ni smiselno in pametno. Sam pot<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023<br />
oz. znoj tudi nima poseb<strong>ne</strong>ga vonja. Bakteri<strong>je</strong> so tiste, ki ga<br />
razgradijo in spremenijo v <strong>ne</strong>pri<strong>je</strong>tno vonjavo.<br />
Pa vendar vsi <strong>ne</strong> smrdimo ali dišimo enako. Vsak od nas<br />
ima specifičen in individualen vonj, na katerega <strong>ne</strong> moremo<br />
vplivati, saj <strong>je</strong> odvisen od naše ge<strong>ne</strong>tike. So pa še številni<br />
drugi dejavniki, ki vplivajo na to, kako »dišimo«. Od tega,<br />
koliko se potimo in kakš<strong>ne</strong> bakteri<strong>je</strong> imamo na koži, do<br />
tega, kaj <strong>je</strong>mo. Zelo hitro lahko ugotovimo, ali <strong>je</strong> oseba <strong>je</strong>dla<br />
npr. česen. Prav tako ima pot poseben vonj, če <strong>je</strong>mo špargl<strong>je</strong><br />
ali velike količi<strong>ne</strong> zelenjave, kot so recimo brokoli, ohrovt<br />
in cvetača.<br />
Na vonj vpliva tudi stan<strong>je</strong> našega črevesja in kože. Če ta niso<br />
zdrava, <strong>je</strong> tudi vonj drugačen. Ver<strong>je</strong>tno ste že opazili, da ko smo<br />
bolni, smrdimo. Zato bodite pozorni, saj močan smrdeč vonj<br />
sporoča, da <strong>ne</strong>kaj v telesu ni v redu. Tudi hormoni igrajo veliko<br />
vlogo. Imate doma najstnika? Potem veste, o čem govorim.
Komentar<br />
ZDRAVJE<br />
41<br />
Morda malo prese<strong>ne</strong>tljivo,<br />
ampak prve dni brez deodoranta<br />
bolj smrdite kot potem,<br />
ko ga že dl<strong>je</strong> <strong>ne</strong> uporabljate.<br />
Ker <strong>je</strong> poten<strong>je</strong> tudi eden od načinov, s<br />
katerim telo izloča ven vse tisto, kar v<br />
telo <strong>ne</strong> sodi, <strong>je</strong> lahko izrazit telesni vonj<br />
tudi znak tega, da se telo intenzivno<br />
razstruplja.<br />
MUTANTI BREZ »ŠVICA«<br />
Do zanimivih zaključkov so prišli<br />
znanstveniki, ki so odkrili, da približno<br />
2 % ljudi dejansko <strong>ne</strong> potrebu<strong>je</strong> deodoranta,<br />
saj njihov pot <strong>ne</strong> smrdi. Gre za<br />
primere, ki imajo mutacijo gena, zaradi<br />
katerega telo <strong>ne</strong> tvori določe<strong>ne</strong> beljakovi<strong>ne</strong><br />
v znoju. To pa <strong>je</strong> ravno tista beljakovina,<br />
s katero se hranijo bakteri<strong>je</strong><br />
in katere razkro<strong>je</strong>k povzroči, da znoj<br />
zač<strong>ne</strong> smrdeti. Kako ugotovite, če ste<br />
med njimi? Pre<strong>ne</strong>hajte uporabljati deodorant<br />
in boste videli. Lahko pa preverite<br />
še na drug način. Če vaše poten<strong>je</strong><br />
smrdi, potem imate tudi mokro ušesno<br />
maslo. Če pa <strong>je</strong> vaše ušesno maslo suho,<br />
potem ste morda med tistimi sreč<strong>ne</strong>ži,<br />
katerih pot <strong>ne</strong> smrdi. To <strong>ne</strong> pomeni, da<br />
se <strong>ne</strong> potite, le vaš pot se <strong>ne</strong> spremeni v<br />
smrdeči »švic«.<br />
UPORABA DEODORANTA<br />
Če se zares bojite, da boste brez deodoranta<br />
smrdeli, uporabljajte vsaj takega,<br />
ki <strong>ne</strong> vsebu<strong>je</strong> aluminija. Aluminij <strong>je</strong><br />
sestavina mnogih antiperspirantov in<br />
delu<strong>je</strong> tako, da zapre žleze znojnice in<br />
s tem zmanjša poten<strong>je</strong>. Prepoznate ga<br />
po tem, da povzroča rume<strong>ne</strong> oz. bele<br />
madeže na oblačilih, če pride v stik<br />
s potom. V zvezi z njim <strong>je</strong> vedno več<br />
pomislekov, saj prinaša številna zdravstvena<br />
tveganja. Pamet<strong>ne</strong><strong>je</strong> <strong>je</strong> izbrati<br />
bolj zdrave alternative, kot <strong>je</strong> recimo<br />
<strong>je</strong>dilna soda, ki nase veže pot, hkrati pa<br />
delu<strong>je</strong> tudi protimikrobno.<br />
Morda ste opazili tudi, da vaš deodorant<br />
<strong>ne</strong> delu<strong>je</strong> več. Vsaj <strong>ne</strong> tako dobro,<br />
kot <strong>je</strong> <strong>ne</strong>koč. Ne, ni se pokvaril, samo<br />
vaše telo se <strong>je</strong> navadilo nanj. Sicer pa <strong>je</strong><br />
učinkovitost deodoranta odvisna tudi<br />
od načina uporabe. Če se bolj malo potimo,<br />
<strong>je</strong> dovolj, če ga na<strong>ne</strong>semo enkrat<br />
na dan. Pri moč<strong>ne</strong>jšem potenju to <strong>ne</strong><br />
bo zadostovalo. Najboljši čas za nanos<br />
deodoranta <strong>je</strong> zjutraj. Priporoča se, da<br />
si pazduhe dobro umi<strong>je</strong>te z milom in<br />
toplo vodo. Prav tako <strong>je</strong> pomembno, da<br />
jih povsem osušite z brisačo, saj se deodorant<br />
najlaž<strong>je</strong> oprime suhe kože in<br />
tako tudi najboljše delu<strong>je</strong>.<br />
ALTERNATIVE DEODORANTU<br />
Deodorant ni <strong>ne</strong>kaj, kar bi potrebovali<br />
za svo<strong>je</strong> zdrav<strong>je</strong>. Zaradi vonja <strong>ne</strong> bomo<br />
nič bolj ali nič manj zdravi. Vpliva pa na<br />
to, kako se v svo<strong>je</strong>m telesu počutimo<br />
Če se odločite, da <strong>ne</strong> boste uporabljali<br />
deodoranta, se lahko zgodi, da se<br />
bo vaš vonj spreminjal. Morda bo postal<br />
bolj intenziven, ker bo na vaši koži<br />
postalo okol<strong>je</strong> ugod<strong>ne</strong>jše za bakteri<strong>je</strong><br />
in glive, ki so krive za to, da naš pot<br />
dobi vonj. To <strong>je</strong> bolj ver<strong>je</strong>tno v primeru,<br />
če ste uporabljali antiperspirant.<br />
Običajno <strong>je</strong> tudi, da se vonj spremeni,<br />
če deodoranta dl<strong>je</strong> časa <strong>ne</strong> uporabljate.<br />
Morda malo prese<strong>ne</strong>tljivo, ampak<br />
prve dni brez deodoranta bolj smrdite<br />
kot potem, ko ga že dl<strong>je</strong> <strong>ne</strong> uporabljate.<br />
Sploh če uživate zdravo hrano z veliko<br />
svežega sadja in zelenjave.<br />
Deodorant ni <strong>ne</strong>kaj, kar<br />
bi potrebovali za svo<strong>je</strong><br />
zdrav<strong>je</strong>. Zaradi vonja <strong>ne</strong><br />
bomo nič bolj ali nič manj<br />
zdravi. Vpliva pa na to,<br />
kako se v svo<strong>je</strong>m<br />
telesu počutimo.<br />
POSKRBIMO, DA NE SMRDIMO<br />
• Ker <strong>je</strong> poten<strong>je</strong> <strong>ne</strong>izogibno, lahko za<br />
to, da <strong>ne</strong> smrdimo, največ naredimo<br />
z osebno higieno. Vsakod<strong>ne</strong>vo umivan<strong>je</strong><br />
obraza, pod pazduho, stopal in<br />
genitalij <strong>je</strong> nujno. To so namreč predeli,<br />
k<strong>je</strong>r se bolj potimo. Včasih <strong>je</strong> <strong>ne</strong>pri<strong>je</strong>ten<br />
vonj posledica tega, da ravno<br />
teh delov nismo primerno umili. V<br />
vročih d<strong>ne</strong>h, kot so sedaj, <strong>je</strong> priporočljivo,<br />
da pazduhe umi<strong>je</strong>mo zjutraj in<br />
zvečer. Priporočljiv <strong>je</strong> tudi piling, ki<br />
odstrani odmrle celice in očisti pore.<br />
• Tudi izbira oblačil igra pomembno<br />
vlogo. Izbirajte ohlapna oblačila iz<br />
naravnih materialov, da bo koža<br />
lahko normalno dihala. Redno jih<br />
menjujte in operite na dovolj visoki<br />
temperaturi.<br />
• Priročno <strong>je</strong>, če imate s seboj vedno<br />
majhno brisačko. Ko odidete na<br />
stranišče, jo malo zmočite in se obrišete<br />
pod pazduhami. Tako se boste<br />
večkrat na dan osvežili.<br />
• Za zmanjšan<strong>je</strong> vonja se <strong>je</strong> dobro izogibati<br />
kofeinu, ki poveča delovan<strong>je</strong><br />
žlez znojnic.<br />
• Pazduhe lahko poškropite z alkoholom<br />
ali jih obrišete z alkoholnim<br />
robčkom ter s tem zmanjšate število<br />
bakterij. Uporabite lahko tudi ekstrakt<br />
zele<strong>ne</strong>ga čaja, ki prav tako delu<strong>je</strong><br />
protibakterijsko.<br />
• Tudi kokosovo ol<strong>je</strong> delu<strong>je</strong> protibakterijsko<br />
in protiglivično. Ker <strong>je</strong> precej<br />
mastno, <strong>je</strong> bol<strong>je</strong>, če ga na<strong>ne</strong>sete zvečer,<br />
da se izog<strong>ne</strong>te mastnim madežem<br />
na oblačilih.<br />
• Namesto deodoranta lahko na čiste<br />
pazduhe na<strong>ne</strong>sete malo sveže stisn<strong>je</strong><strong>ne</strong>ga<br />
soka limo<strong>ne</strong>. Traja kakšnih<br />
20 sekund, da se posuši, delu<strong>je</strong> pa<br />
osvežilno.<br />
• Dobro se ob<strong>ne</strong>se tudi hidrolat rožmarina,<br />
ki uravnava poten<strong>je</strong> in delu<strong>je</strong><br />
kot antiseptik.<br />
Pravzaprav pa – zakaj <strong>ne</strong> bi smeli<br />
dišati kot ljud<strong>je</strong>?<br />
<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023
42 KOLUMNA<br />
MATEJA<br />
KROPEC ŠEGA<br />
Odhod v službo po koncu<br />
porodniškega dopusta<br />
NAJ NE PREKINE DOJENJA<br />
Prve dni avgusta vsako leto poteka svetovni teden do<strong>je</strong>nja. Letošnja tema se bo<br />
osredotočila na kombinacijo do<strong>je</strong>nja in opravljanja službe<strong>ne</strong>ga dela. Slovenija<br />
ima v tem trenutku, glede na večino sveta, zadeve ure<strong>je</strong><strong>ne</strong> nadpovprečno dobro.<br />
Več kot pol milijarde zaposlenih žensk po svetu namreč nima zagotovl<strong>je</strong>nih niti<br />
osnovnih porodniških storitev, še veliko več pa jih v materinstvu in skrbi za otroka<br />
ni podprtih, ko se morajo vrniti na delo.<br />
Svetovna zdravstvena organizacija<br />
bo teden izkoristila za<br />
spodbujan<strong>je</strong> ukrepov, ki bi jih<br />
bilo mogoče spre<strong>je</strong>ti po vsem<br />
svetu. Tako bi zagotovili možnost do<strong>je</strong>nja<br />
vsem ženskam – <strong>ne</strong> glede na to, od<br />
kod prihajajo.<br />
DOJENJE NIMA NADOMESTILA<br />
Tega, da <strong>je</strong> do<strong>je</strong>n<strong>je</strong> najboljše, kar lahko v<br />
prvih mesecih da<strong>je</strong>mo otroku, ni treba<br />
poudarjati. Da <strong>je</strong> do<strong>je</strong>n<strong>je</strong> mnogo več kot<br />
le hrana, tudi <strong>ne</strong>. Adaptirano mleko ima<br />
z maminim mlekom skup<strong>ne</strong>ga samo to,<br />
da se obema reče mleko in da napolni<br />
do<strong>je</strong>nčkov želodček. Adaptirano mleko<br />
<strong>je</strong> brezdušna kemijska mešanica, mamino<br />
mleko pa živa, stalno spreminjajoča<br />
se snov, ki se <strong>ne</strong>prestano prilagaja razmeram,<br />
v katerih sta mamica in otrok.<br />
Otrok in mama razvi<strong>je</strong>ta poseb<strong>ne</strong> vrste<br />
sožit<strong>je</strong>, pride pa čas, ko mora mama žal<br />
spet v službo, čeprav bi še tako rada ostala<br />
ob detetu, ki jo potrebu<strong>je</strong>. Ločitev<br />
v prvih mesecih otrokovega živl<strong>je</strong>nja <strong>je</strong><br />
sporna v mnogo pogledih!<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023<br />
VRNITEV NA DELO<br />
V Sloveniji so mamice lahko skupaj z<br />
otročičkom skoraj celotno prvo leto,<br />
<strong>ne</strong>kaj tednov pa <strong>je</strong> po novem namen<strong>je</strong>nih<br />
tudi očetom. Seveda sodi tudi očka<br />
ves čas v otrokovo bližino, vse lahko<br />
poč<strong>ne</strong> z njim in zanj, dojiti pa vendarle<br />
<strong>ne</strong> more. Mamin odhod v službo ni idealna<br />
situacija, vendar pa <strong>ne</strong> pomeni, da<br />
<strong>je</strong> z do<strong>je</strong>n<strong>je</strong>m treba pre<strong>ne</strong>hati. Pri nas <strong>je</strong><br />
čas, ko <strong>je</strong> »spre<strong>je</strong>mljivo« dojiti, ome<strong>je</strong>n<br />
na mesece, ko <strong>je</strong> mamica doma zaradi<br />
<strong>ne</strong>ge otročička. Torej približno eno leto.<br />
Času, ko <strong>je</strong> mama doma, <strong>je</strong> tudi drugod<br />
po svetu prilago<strong>je</strong>na najpogostejša dolžina<br />
obdobja do<strong>je</strong>nja otroka. Manj kot<br />
ga <strong>je</strong>, manj časa so otroci do<strong>je</strong>ni.<br />
Vendar pa <strong>je</strong> do<strong>je</strong>n<strong>je</strong> tudi po vrnitvi<br />
na delo mogoče! Do<strong>je</strong>n<strong>je</strong> zagotavlja<br />
bistve<strong>ne</strong> zdravstve<strong>ne</strong> in prehranske<br />
koristi za otroke s pozitivnimi vseživl<strong>je</strong>njskimi<br />
učinki. Družba bi morala biti<br />
zainteresirana, da <strong>je</strong> čim več otrok do<strong>je</strong>nih<br />
tako dolgo, kot si želijo, kajti to dolgoročno<br />
pomeni bolj zdravo prebivalstvo<br />
– in delovno silo – za prihodnost.<br />
Družba bi morala biti<br />
zainteresirana, da <strong>je</strong> čim več<br />
otrok do<strong>je</strong>nih tako dolgo, kot<br />
si želijo, kajti to dolgoročno<br />
pomeni bolj zdravo<br />
prebivalstvo – in delovno silo<br />
– za prihodnost.<br />
SLUŽBA IN DOJENJE<br />
Teden do<strong>je</strong>nja opozarja, da bi globalno<br />
zakonodaja morala ženskam omogočati<br />
vsaj 18 tednov, po možnosti pa več kot<br />
pol leta plača<strong>ne</strong>ga časa, ko se namesto<br />
službi posvečajo svojim do<strong>je</strong>nčkom. Po<br />
tem obdobju pa zagotoviti plačani prosti<br />
čas in namenski prostor za do<strong>je</strong>n<strong>je</strong> ali<br />
izčrpavan<strong>je</strong> mleka. Na tem področju bi<br />
se tudi v Sloveniji dalo še marsikaj narediti.<br />
Imamo sicer možnost, da mamica<br />
izkoristi uro med delom in gre podojit<br />
otroka, vendar to koristi le tistim<br />
mamam, ki so zaposle<strong>ne</strong> blizu mesta,<br />
k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> v varstvu njihov otrok. Če <strong>je</strong> razdalja<br />
prevelika, se preveč časa potrati<br />
za prevoz. Prav tako ta ura ni plačana in<br />
se zato mami službeni delovnik podaljša<br />
za eno uro. To pomeni, da pride domov<br />
kas<strong>ne</strong><strong>je</strong> in <strong>je</strong> <strong>ne</strong>del<strong>je</strong>ni skupni čas<br />
z otrokom in družino še krajši. Res zelo<br />
redko k<strong>je</strong> <strong>je</strong> v službi zagotovl<strong>je</strong>n prostor,<br />
k<strong>je</strong>r bi mamica lahko podojila otroka ali<br />
si v miru izčrpala mleko in ga pospravila<br />
v za to namen<strong>je</strong>n hladilnik.<br />
NOSEČA IN DOJEČA<br />
Seveda v to kategorijo sodijo tudi<br />
vsakrš<strong>ne</strong> oblike diskriminaci<strong>je</strong> mamic,<br />
kot <strong>je</strong> ta, da težko dobijo službo za <strong>ne</strong>določen<br />
čas, da mnoge odlično usposobl<strong>je</strong><strong>ne</strong><br />
ženske <strong>ne</strong> dobijo službe, ker so<br />
slučajno ravno tedaj noseče in bi službi<br />
predstavljale same težave.<br />
Delodajalce skuša teden do<strong>je</strong>nja<br />
spodbuditi, da zagotovijo mamicam<br />
vsaj toliko porodniškega dopusta, kot<br />
ga predvideva lokalna zakonodaja. Prav<br />
tako pa <strong>je</strong> zaželeno, da mamicam kas<strong>ne</strong><strong>je</strong><br />
ponudijo možnost čim krajše ločitve<br />
od do<strong>je</strong>nčka. To lahko storijo tako, da<br />
njihovim željam prožno prilagajajo urnik<br />
dela ali pa »pridejo naproti«, kolikor<br />
le gre. Možnosti <strong>je</strong> veliko! Lahko recimo<br />
omogočijo varovan<strong>je</strong> otrok na delov<strong>ne</strong>m<br />
mestu ali v <strong>ne</strong>posredni bližini, omogočijo<br />
delo na daljavo, delo s skrajšanim<br />
delovnim časom in v <strong>ne</strong>katerih primerih<br />
celo dovolijo materam, da svo<strong>je</strong> otroke<br />
pripel<strong>je</strong>jo na delovno mesto.<br />
Nepogrešljivi so tudi prijateljski odnosi<br />
s sodelavci. Vsi vemo, da se v kolektivih,<br />
k<strong>je</strong>r so ljud<strong>je</strong> zreli in dobri, zmore<br />
urediti marsikaj, pa ob tem delo niti<br />
najmanj <strong>ne</strong> trpi. Razmere nikoli niso<br />
tako dobre, da jih z dobro voljo <strong>ne</strong> bi<br />
mogli narediti še boljših. Sploh ker gre<br />
za največ<strong>je</strong> stvari živl<strong>je</strong>nja. Za vzgojo in<br />
razvoj prihodnjih rodov.
Komentar<br />
KAJ bi spremenil/a<br />
v najini spolnosti<br />
MOŽ IN ŽENA<br />
Spolnost <strong>je</strong> barometer zakonskega odnosa. Če <strong>je</strong> ni, če <strong>je</strong> mlačna, če <strong>je</strong> rutinska … <strong>je</strong> najbrž tak tudi naš<br />
odnos. Če <strong>je</strong> ljubeča, razigrana, izpolnjujoča, zadovoljujoča … <strong>je</strong> najbrž tudi naš odnos podoben temu.<br />
Morda se začetna strast skozi leta <strong>ne</strong>koliko ohladi, a veliko parov tudi po letih zakona poroča,<br />
da njihova spolnost nikoli, še najmanj pa na začetku, ni bila tako živahna.<br />
43<br />
V<br />
katerikoli fazi zakona ste<br />
in kakršnakoli <strong>je</strong> trenutno<br />
vajina spolnost, lahko storite<br />
<strong>ne</strong>kaj, kar jo bo zagotovo<br />
močno izboljšalo. Prav tako pa tudi<br />
vajin odnos.<br />
Svo<strong>je</strong>mu zakoncu postavite nasledn<strong>je</strong><br />
vprašan<strong>je</strong>: Kaj bi spremenil/a v najini<br />
spolnosti?<br />
Seveda ni vseeno, kako ga/jo vprašate.<br />
Iz<strong>je</strong>mno pomembna <strong>je</strong> vaša drža<br />
in naravnanost. Če <strong>je</strong> vprašan<strong>je</strong> oholo,<br />
iz užal<strong>je</strong>nosti, zafrkljivo … <strong>ne</strong> pričakujte<br />
iskre<strong>ne</strong>ga odgovora. Zavzeti morate<br />
držo poslušanja in tudi ponižnosti. In<br />
predvsem, pripravl<strong>je</strong>ni morate biti slišati<br />
odgovor. Tudi če se boste odločili,<br />
da takš<strong>ne</strong> spremembe <strong>ne</strong> želite, si vaš<br />
dragi (draga) zasluži vse spoštovan<strong>je</strong><br />
in slišanost.<br />
MORDA NAS BO<br />
ODGOVOR PRESENETIL<br />
Morda bo <strong>ne</strong>kaj, na kar nismo nikoli pomislili.<br />
Morda zgolj malenkost. Morda<br />
skrivna fantazija. Morda le želja, da bi<br />
part<strong>ne</strong>r sezul nogavice ali preizkus novega<br />
položaja.<br />
MORDA NAM ODGOVOR<br />
NE BO VŠEČ<br />
Morda bo odgovor, da si zako<strong>ne</strong>c želi, da<br />
bi part<strong>ne</strong>r/part<strong>ne</strong>rka shujšal/a 15 kg ali<br />
da bi predigra trajala dl<strong>je</strong> kot vremenska<br />
napoved. Karkoli <strong>je</strong>, vedno <strong>je</strong> boljša<br />
grda resnica od lepe laži. Bodite pripravl<strong>je</strong>ni<br />
pre<strong>ne</strong>sti kakršenkoli odgovor.<br />
MORDA BO ODGOVOR,<br />
DA MU/JI JE VSEENO<br />
Za tak pogovor mora biti odnos že na<br />
<strong>ne</strong>kem nivoju in med part<strong>ne</strong>r<strong>je</strong>ma mora<br />
biti naklon<strong>je</strong>nost. Tudi spolno živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong><br />
mora biti že ali še živo.<br />
Če sta eden drugega tako ranila, da<br />
<strong>je</strong> prva misel ob tem vprašanju odpor,<br />
si bosta ver<strong>je</strong>tno pred tem vprašan<strong>je</strong>m<br />
UREDNIŠTVO ISKRENI.NET<br />
morala odgovoriti še na kakšna druga<br />
vprašanja. Če <strong>ne</strong> zmoreta sama, <strong>je</strong> vedno<br />
dobro poiskati pomoč. Če vas boli zob,<br />
greste k zobozdravniku, če vas boli odnos,<br />
ni razloga, da <strong>ne</strong> bi šli k terapevtu.<br />
Številni pari poročajo, da nikoli niso bili<br />
tako zadovoljni in živeli tako globokih<br />
odnosov kot po opravl<strong>je</strong>ni terapiji. In da<br />
<strong>je</strong> tudi seks postal <strong>ne</strong>primerljivo boljši.<br />
MORDA BO ODGOVOR,<br />
DA NE BI NIČESAR SPREMENIL<br />
Morda <strong>je</strong> drugi samo priza<strong>ne</strong>sljiv, zato<br />
vprašajte še enkrat. Razmislite tudi, če<br />
ponujate za drugega dovolj varen prostor,<br />
da se lahko odpre. Tudi če bo zako<strong>ne</strong>c<br />
dejal, da <strong>ne</strong> bi spremenil ničesar,<br />
ima to vprašan<strong>je</strong> veliko vrednost in bo<br />
izboljšalo vajin odnos. Dalo mu bo namreč<br />
vedeti, da vam <strong>je</strong> pomembno, kaj<br />
doživlja, da ste se pripravl<strong>je</strong>ni tudi spremeniti,<br />
drugače ravnati, da bi ga osrečili<br />
in zadovoljili.<br />
MORDA NAM BO<br />
ODGOVOR VŠEČ<br />
Morda bo odgovor odprl nova poglavja<br />
in nove svetove v vajini spolnosti. Morda<br />
bosta laž<strong>je</strong> naša konstanto, ki bo<br />
ustrezala obema. Običajno ima v paru<br />
en part<strong>ne</strong>r večji in drugi manjši libido.<br />
Dobra rešitev, ki sta jo v intervjuju predlagala<br />
zakonca Kociper, ki imata desetletja<br />
izkušenj dela s pari, <strong>je</strong>: »Zako<strong>ne</strong>c z<br />
večjo željo po spolnosti naj določi kdaj,<br />
tisti z manjšo pa kako.«<br />
PRIČAKUJTE ENAKO<br />
VPRAŠANJE IN PRIPRAVITE<br />
SVOJ ODGOVOR<br />
Če bo pogovor potekal v pozitivni smeri,<br />
pričakujte enako vprašan<strong>je</strong>. Pri odgovoru<br />
si dovolite biti ranljivi, kajti ranljivost<br />
<strong>je</strong> prostor, k<strong>je</strong>r lahko doživite in podarite<br />
največ ljubezni, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> spolnost najveličast<strong>ne</strong>jša<br />
in najbolj zadovoljujoča.<br />
Moški in ženske smo različni. Tudi<br />
obdobja v živl<strong>je</strong>nju so različna in če smo<br />
na področju spolnosti izgubili odkritost<br />
in globoko povezanost, <strong>je</strong> to zelo slabo<br />
za odnos. Na tem področju se <strong>je</strong> nujno<br />
pogovarjati, se stalno preverjati, si podeliti<br />
žel<strong>je</strong>, pričakovanja, tudi težave,<br />
iskati kompromise in poti eden do drugega.<br />
Spolnost <strong>je</strong> pokazatelj kvalitete<br />
zakonskega odnosa in če <strong>je</strong> mlačna ali <strong>je</strong><br />
celo ni … <strong>je</strong> to jasen znak, da <strong>je</strong> čas, da <strong>je</strong><br />
treba začeti aktivno delati za svoj zakon.<br />
Prvi in najučinkovitejši korak <strong>je</strong>, da<br />
prisluh<strong>ne</strong>mo svo<strong>je</strong>mu part<strong>ne</strong>rju in mu<br />
skušamo priti nasproti v n<strong>je</strong>govih spolnih<br />
željah in hrepe<strong>ne</strong>njih. Da tvegamo<br />
odkritost in tudi n<strong>je</strong>mu odkri<strong>je</strong>mo svoja<br />
hrepe<strong>ne</strong>nja. Nasproti stoji človek, ki ste<br />
ga izbrali in ki vas <strong>je</strong> izbral za svo<strong>je</strong>ga<br />
sopotnika, za tistega, ki mu <strong>je</strong> najbliž<strong>je</strong><br />
v živl<strong>je</strong>nju. Vi ste n<strong>je</strong>gova druga polovica.<br />
Tudi če se vam zdi, da že dolgo <strong>ne</strong><br />
hodita eden proti drugemu, se lahko<br />
vedno in vsak dan določite, da boste<br />
naredili korak proti n<strong>je</strong>mu. <br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023
44 SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />
Poletna ZELENJAVNA<br />
mi<strong>ne</strong>štr'ca<br />
SELMA BIZJAK<br />
www.sladkosla<strong>ne</strong>brboncice.si<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023<br />
2–4 OSEBE PREPROSTO 35–45 minut<br />
SESTAVINE<br />
• 100 g krompirja<br />
• 1–2 bučki<br />
• 2 večja korenčka<br />
• 2 jušni žlici paradižnikovega soka<br />
• 1 l zelenjav<strong>ne</strong> juš<strong>ne</strong> osnove<br />
• 10 centimetrski kos stebel<strong>ne</strong><br />
zele<strong>ne</strong><br />
• 1 majhna čebula<br />
• 10 stročjih fižolov<br />
• 2 jušni žlici mladega fižola v zrnju<br />
• ½ rdeče paprike<br />
• oljčno ol<strong>je</strong><br />
• rezina masla<br />
• sol<br />
1. Najprej pripravimo zelenjavo,<br />
jo operemo, očistimo<br />
in olupimo. Krompir, koren<strong>je</strong><br />
in bučke narežemo na majh<strong>ne</strong><br />
kocke, stročji fižol narežemo,<br />
rdečo papriko narežemo na<br />
tanke kolobar<strong>je</strong>, mlad fižol<br />
oluščimo, čebulo drobno<br />
sesekljamo, stebelno zeleno<br />
narežemo na kolobar<strong>je</strong>.<br />
2. Posebej v sla<strong>ne</strong>m kropu<br />
oparimo stročji fižol<br />
in mlad fižol.<br />
3. V drugem loncu segre<strong>je</strong>mo<br />
2 jušni žlici oljč<strong>ne</strong>ga olja in<br />
tanko rezino masla. Popražimo<br />
čebulo, da zarumeni, in dodamo<br />
krompir, bučke, koren<strong>je</strong> in zeleno.<br />
Pokrito kuhamo, dokler <strong>ne</strong> posta<strong>ne</strong><br />
zelenjava mehka (30 min). Iz lonca<br />
vzamemo <strong>ne</strong>kaj žlic zelenjave, drugo<br />
obdelamo s paličnim mešalnikom,<br />
dodamo še dve jušni žlici paradižnikovega<br />
soka. Po potrebi zelenjavno juho<br />
še solimo.<br />
4. Ko imamo vse kuhano, v globoke<br />
krožnike ali juš<strong>ne</strong> skodelice prili<strong>je</strong>mo<br />
najprej pasirano zelenjavno juho,<br />
v sredino vsakega krožnika pa še<br />
prihran<strong>je</strong>no kuhano zelenjavo in obe<br />
vrsti fižola. Dodamo še <strong>ne</strong>kaj kolobar<strong>je</strong>v<br />
rdeče paprike. Po želji dodamo še <strong>ne</strong>kaj<br />
kapljic oljč<strong>ne</strong>ga olja.<br />
BOG ŽEGNAJ!
Koledar dogodkov AVGUST<br />
DOGODKI<br />
45<br />
23<br />
SRE<br />
Glasbeni večeri pod<br />
grajsko lipo: Nina Strnad<br />
20.30<br />
Grad Khislstein Kranj,<br />
Tomšičeva 44, Kranj<br />
Koncert<br />
V ob<strong>je</strong>mu sredn<strong>je</strong>veškega obzidja gradu Khislstein, na<br />
mir<strong>ne</strong>m in očarljivem grajskem dvorišču, pod staro lipo,<br />
bo nastopila iz<strong>je</strong>mna vokalista Nina Strnad. »… in <strong>je</strong> bilo,<br />
kot bi posijalo sonce.« Tako <strong>je</strong> v e<strong>ne</strong>m od intervju<strong>je</strong>v Mojmir<br />
Sepe opisal trenutek, ko se <strong>je</strong> na oder v okviru koncerta<br />
Evropskega jazz orkestra povzpela Nina Strnad, ena<br />
najbolj suverenih vokalistk res<strong>ne</strong> glasbe pri nas.<br />
10<br />
ČET<br />
Traviata (G. Verdi)<br />
v Velenju<br />
19.30<br />
11<br />
PET<br />
3. Evropski kongres<br />
geštalt pedagogike:<br />
Umetnost živl<strong>je</strong>nja<br />
Titov trg,<br />
Velen<strong>je</strong><br />
Koncert<br />
13<br />
NED<br />
11.–13. avgust<br />
Dom sv. Jožef Cel<strong>je</strong>,<br />
Plečnikova ulica 29, Cel<strong>je</strong><br />
Kongres<br />
13<br />
NED<br />
Krvavški družinski bal<br />
10.00–16.00,<br />
v primeru dežja se prestavi<br />
13<br />
NED<br />
Pihalni kvintet Karajanove<br />
akademi<strong>je</strong> berlinskih<br />
filharmonikov<br />
Plaža Krvavec, Ambrož pod<br />
Krvavcem 50, Cerkl<strong>je</strong> na Gorenjskem<br />
Družabna prireditev<br />
21.00<br />
Metliški grad,<br />
Trg svobode 4, Metlika<br />
Koncert<br />
15<br />
TOR<br />
Fatima, koprodukcijski film<br />
21.00<br />
TV SLO 1<br />
Film<br />
21<br />
PON<br />
Koncert izbranih nagra<strong>je</strong>ncev<br />
TEMSIG: Godalni kvartet Opifex<br />
20.30<br />
Mestni muzej Ljubljana,<br />
Gosposka ulica 15, Ljubljana<br />
Koncert<br />
Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.<strong>je</strong><br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023
46<br />
RAZVEDRILO<br />
5<br />
8<br />
3<br />
4<br />
4 3<br />
4<br />
9 1<br />
2<br />
3<br />
4<br />
4<br />
9<br />
2<br />
1<br />
6<br />
8 7 3<br />
9<br />
2 8<br />
6<br />
5 2<br />
4<br />
1<br />
8<br />
7<br />
8 4<br />
3<br />
6 1<br />
2<br />
2 8<br />
8<br />
2 4<br />
6<br />
8 1<br />
6<br />
2<br />
3<br />
5 2<br />
8<br />
4 9<br />
5<br />
9 7<br />
3<br />
8 3<br />
1<br />
2 5<br />
KOMBINACIJSKI<br />
6 4 MAGIČNI 3 7 2 8 KVADRAT 1 9 5<br />
1 7 9 3 5 6 2 8 4<br />
5 8 2 9 1 4 7 6 3<br />
VISCOUNT AMARILIS<br />
8 1 6 4 3 7 5 2 9<br />
TINNUSO ASTA STO<br />
3 2 7 5 8 9 6 4 1<br />
9 5 4 2 6 1 3 7 8<br />
7 3 8 1 9 2 4 5 6<br />
kvadratu sta dve prazni polji.(jp)<br />
2 9 1 6 4 5 8 3 7<br />
4 6 5 8 7 3 9 1 2<br />
RAZSTAVA ALOISIUS SRPENICA<br />
Vsako gornjo besedo vpišite v lik dvakrat, vodoravno<br />
in navpično. Ko boste vpisali vse, se bo prikazala beseda, ki <strong>je</strong><br />
ni na seznamu. V polju, k<strong>je</strong>r se križa le še dodajte pravo črko. V<br />
9 8 SKRITA 4 3 6 MODROST 7 5 1 2<br />
3 1 7 KAD 9 MORJE 5 2 SLAM 4 6 8<br />
5 6 2 EVA 1 SEZAM 8 4 KLJUB 7 9 3<br />
1 7 6 OLJE 2 NINI 9 5 MATEJ 3 8 4<br />
2 3 8 6 KUM 4 PECA 1 9 5 7<br />
4 5 9 8 7 3 1 2 6<br />
V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko,<br />
7 2<br />
ostale<br />
5<br />
pa po<br />
4<br />
vrsti prepišite<br />
1 8<br />
v spodnja<br />
6 3<br />
polja.<br />
9<br />
Tu boste prebrali aktualno modrost. (jp)<br />
6 4 3 5 2 9 8 7 1<br />
8 9 1 7 3 6 2 4 5<br />
,<br />
Dopoln<strong>je</strong>vanki in sudoku <strong>je</strong> sestavil Jože Petelin.<br />
Mr Conformista @cnfrmstA<br />
Vsakdo <strong>je</strong> svo<strong>je</strong> sreče kovač, ampak kovačeva<br />
kobila <strong>je</strong> vedno bosa.<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023
KRIŽANKA<br />
47<br />
SHUTTERSTOCK<br />
DOMOVINA<br />
SPECIA-<br />
LIST<br />
ZA PO-<br />
ŠKODBE<br />
SPREJEM<br />
V BOL-<br />
NIŠNICO<br />
REKA V<br />
ROMUNIJI,<br />
PRITOK<br />
DONAVE<br />
HRVAŠKA<br />
PEVKA<br />
CETINIĆ<br />
KORALNI<br />
OTOK<br />
TEMNO<br />
MODER<br />
DRAG<br />
KAMEN<br />
DOMOVINA<br />
GORSKA<br />
DOLINA<br />
V SV.<br />
ITALIJI<br />
KANT-<br />
AVTOR<br />
SMOLAR<br />
IZRAZ<br />
ŽALOSTI<br />
… ALVA<br />
EDISON<br />
OKENSKA<br />
NAVOJ-<br />
NICA<br />
STROKOV-<br />
NJAK ZA<br />
ASTRO-<br />
FIZIKO<br />
VIDA<br />
PETROV-<br />
ČIČ<br />
SPOKOJ<br />
URADNO<br />
PISNO<br />
POTRDILO<br />
PODZEM-<br />
NA ŽE-<br />
LEZNICA<br />
SESTAVIL<br />
ANDREJ<br />
PRAZNIK<br />
MESEC<br />
VELIKI<br />
SRPAN<br />
LOVEC,<br />
KI LOVI<br />
ŽIVALI<br />
Z ZANKO<br />
BORUT<br />
LESJAK<br />
IZOLACIJ-<br />
4<br />
SKI MATE-<br />
RIAL IZ<br />
KAVČUKA<br />
TALAR<br />
PREROK<br />
IZ STARE<br />
ZAVEZE<br />
PLJUČNA<br />
BOLEZEN<br />
ZARADI<br />
AZBESTA<br />
NASELJE<br />
SV. OD<br />
MEDVOD<br />
8<br />
GABI<br />
NOVAK<br />
VELIKA<br />
PAPIGA<br />
PEVEC<br />
PESTNER<br />
GOSTILNA<br />
2 KRATEK<br />
POŽIREK<br />
5<br />
PUBLI-<br />
KACIJA<br />
PREBIVAL-<br />
CI ILIRIKA<br />
15 9<br />
11<br />
REKA V<br />
VZHODNI<br />
AZIJI<br />
NASELJE<br />
JUŽNO OD<br />
LUCIJE<br />
13 TRČENJE<br />
MANJŠE<br />
OBMOČJE<br />
7 NAPRAVA<br />
NAD ŠTE-<br />
DILNIKOM<br />
NEBESA<br />
RIM. BOGI-<br />
NJA JEZE<br />
EDVARD<br />
(KRAJŠE)<br />
21 PREBI-<br />
VALEC<br />
OTOKA<br />
6<br />
18<br />
DOBA<br />
ANGL.<br />
MERA ZA<br />
TEKOČINE<br />
19<br />
POLDRAG<br />
KAMEN<br />
JAVEN<br />
POZIV,<br />
KLIC<br />
OČKA<br />
10 JAZ<br />
VRSTA,<br />
LINIJA<br />
OSSIP<br />
ZADKINE<br />
12 ZVEST<br />
APOLLO-<br />
NIO<br />
KRILATI<br />
KONJ<br />
ERBIJ<br />
CUNJA<br />
ZVIJAČA,<br />
TRIK<br />
1<br />
PESNIK<br />
GREGOR-<br />
ČIČ<br />
17<br />
3 GLAVNO<br />
GESLO<br />
BOJNI<br />
STRUP<br />
16<br />
DEL<br />
POSTELJ-<br />
NEGA<br />
PERILA<br />
Z NIZKO<br />
TRAVO<br />
PORASLA<br />
POVRŠINA<br />
22<br />
UTEŽNA<br />
MERA<br />
ZA DRAGE<br />
KAMNE<br />
14<br />
1 2<br />
3 4 5 6 7<br />
20 8 9 10 11 12<br />
13 14 15 16 17<br />
18 19 20 21 22<br />
REŠITVE:<br />
Rešitev skrite modrosti:<br />
KDOR JE SAM VASE ZALJUBLJEN,<br />
NIMA TEKMECA<br />
1<br />
2 5<br />
Rešitev križanke (vodoravno): avgust, zankar,<br />
BL, ara, ebonit, sutana, metro, travmatolog, srk,<br />
hospitalizacija, Olt, revija, Amur, Meri, Seča, epoha,<br />
atol, trk, granat, safir, napa, Ira, apel, Rezija, ego, Adi,<br />
otočan, jok, niz, ZA.<br />
Glavno geslo: kapela sv. Cirila in Metoda.<br />
2<br />
3<br />
8 3<br />
4 8 3<br />
6<br />
8 1<br />
2<br />
7<br />
R A Z S T A V A<br />
A M A R I L I S<br />
Z A U P N O S T<br />
S R P E N I C A<br />
T I N N U S O<br />
A L O I S I U S<br />
V I S C O U N T<br />
A S T A S T O<br />
1<br />
4<br />
1<br />
6<br />
8 7 3<br />
9 1<br />
4<br />
6 4 3 7 2 8 1 9 5<br />
1 7 9 3 5 6 2 8 4<br />
5 8 2 9 1 4 7 6 3<br />
8 1 6 4 3 7 5 2 9<br />
3 2 7 5 8 9 6 4 1<br />
9 5 4 2 6 1 3 7 8<br />
7 3 8 1 9 2 4 5 6<br />
2 9 1 6 4 5 8 3 7<br />
4 6 5 8 7 3 9 1 2<br />
9 8 4 3 6 7 5 1 2<br />
3 1 7 9 5 2 4 6 8<br />
5 6 2 1 8 4 7 9 3<br />
1 7 6 2 9 5 3 8 4<br />
2 3 8 6 4 1 9 5 7<br />
4 5 9 8 7 3 1 2 6<br />
7 2 5 4 1 8 6 3 9<br />
6 4 3 5 2 9 8 7 1<br />
8 9 1 7 3 6 2 4 5<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023
48 SLIKOVITO<br />
ZEMELJSKI PLAZ<br />
– John Hoyland<br />
GREGOR ČUŠIN<br />
WIKIART<br />
Ni mi do šale!<br />
Pripis uredništva: Gregor Čušin <strong>je</strong> doma s<br />
Koroške Bele, vasi, ki jo ogroža zemeljski plaz.<br />
John Hoyland, Zemeljski plaz (1978),<br />
2002, prodana zaseb<strong>ne</strong>mu zbiratelju.<br />
POLITIČNA POEZIJA<br />
Saša Zmedenšek<br />
ŠEL JE JAŠA<br />
Šel <strong>je</strong> Jaša, končno šel na delo,<br />
vzel lopato zdaj <strong>je</strong> prvič v roke,<br />
delati začel bo na obroke,<br />
vsaj tako se prvi hip <strong>je</strong> zdelo.<br />
Sem prebral novico, da <strong>je</strong> Jaša,<br />
tisti ki sicer pedale goni,<br />
znašel se v poplavni prvi coni,<br />
z delom lastnih rok da vse prekaša.<br />
Jaša da razkopal bo kanale,<br />
da odteče končno vsa <strong>ne</strong>snaga,<br />
Jaša prekopavati pomaga,<br />
škorn<strong>je</strong> <strong>je</strong> obul, sezul sandale.<br />
Jaša torej dela, fizikalec<br />
da postal <strong>je</strong> ta, ki smo poznali<br />
ga po tem, razva<strong>je</strong><strong>ne</strong>c da mali<br />
bil bi rad top intelektualec.<br />
Ni mogoče, Jaša pa z lopato,<br />
ta gotovo iz vas norca bri<strong>je</strong>,<br />
mar lopato mu držijo tri<strong>je</strong>,<br />
ker <strong>ne</strong> ve, kaj <strong>je</strong> na n<strong>je</strong>j oglato?<br />
Nak, narobe sem prebral novico,<br />
saj ni Jaša, žal sem N spregledal,<br />
bi takoj lahko se že zavedal,<br />
kakšno butasto imam betico.<br />
Več politič<strong>ne</strong> poezi<strong>je</strong> <strong>je</strong> na strani www.verzifikator.si<br />
Fotomontaža CITRUS
Več politič<strong>ne</strong> poezi<strong>je</strong> <strong>je</strong> na strani www.verzifikator.si<br />
PLUS<br />
EKSKLUZIVNI<br />
POVZETEK<br />
KNJIŽNE USPEŠNICE<br />
JOŽETA MOŽINE<br />
SLOVENSKI<br />
RAZKOL<br />
"Knjigo Slovenski razkol mnogi imenu<strong>je</strong>jo fenomen.<br />
Izvirni pojav. A v resnici <strong>ne</strong> gre za splet okoliščin.<br />
Knjiga <strong>je</strong> nastala zaradi avtor<strong>je</strong>vega trdega<br />
dela, ki <strong>je</strong> trajalo četrt stoletja. V katerega <strong>je</strong> tudi<br />
vsa avtor<strong>je</strong>va družina vložila marsikatero nočno uro<br />
in d<strong>ne</strong>ve dopusta. Gre za avtor<strong>je</strong>vo živl<strong>je</strong>njsko delo,<br />
zaradi katerega dobiva celo grožn<strong>je</strong> s smrtjo. Ne,<br />
Slovenski razkol ni fenomen. Je naporno delo, matematična<br />
natančnost, pokončna drža, <strong>ne</strong>uklonljivost<br />
in pogum. Še bolj kot avtor pa <strong>je</strong> iz<strong>je</strong>mna vsebina."<br />
- Tino Mamić v uvodniku poseb<strong>ne</strong> izda<strong>je</strong> tednika <strong>Domovina</strong><br />
POSEBNA IZDAJA TEDNIKA DOMOVINA<br />
NOVO<br />
Na prodajnih<br />
mestih po vsej<br />
Sloveniji od 24. 8.<br />
dal<strong>je</strong>! Zagotovite si<br />
svoj izvod! *<br />
*Naročniki tednika <strong>Domovina</strong> posebno izdajo <strong>Domovina</strong> PLUS prejmejo brezplačno na dom.<br />
<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />
Cesta v Log 11,<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
E: narocni<strong>ne</strong>@domovina.<strong>je</strong><br />
T: 059 020 001<br />
NAROČITE<br />
PREK SPLETA
50<br />
TAZADNJA<br />
Humor<br />
Stranka Pirati sprožila zahtevo za<br />
prepoved privezovanja računalniških<br />
mišk na kabel: »Gre za <strong>ne</strong>ustaven in<br />
grob poseg v ustavno zagotovl<strong>je</strong>no<br />
pravico do svobode gibanja.«<br />
Golob po <strong>ne</strong>urjih miri prizadete<br />
prebivalce: »Lahko bi bilo hu<strong>je</strong>. Lahko<br />
bi oblast prevzel Ja<strong>ne</strong>z Janša. V<br />
bistvu smo jo še dobro od<strong>ne</strong>sli ...«<br />
SPET SEM<br />
PREBRAL ČLANEK, KI<br />
JE JAMRAL O TEM,<br />
KOLIKO NASILJA JE<br />
NA TELEVIZIJI.<br />
SVOJE DNI SEM VIDEL<br />
NEKAJ TISOČ UMOROV<br />
– PA KAJ POTEM?!<br />
DA NA TV-JU GLEDAM<br />
NASILJE, JE MOJA<br />
PRAVICA! LJUDJE,<br />
KOT SEM JAZ, SKRBI-<br />
MO, DA TE ODDAJE<br />
PRINAŠAJO DOBIČEK!<br />
STRANKA IMA VEDNO PRAV,<br />
PRAVIM, IN ČE OGLAŠEVALCI<br />
ŽELIJO, DA GLEDAM TV,<br />
BOLJE ZANJE, DA SO<br />
ODDAJE PO MOJEM OKUSU!<br />
TE NE SKRBI,<br />
DA TE VSE TO<br />
NASILJE DELA<br />
NEOBČUTLJIVEGA?<br />
.. IN ISKRENO, RAD GLEDAM<br />
STRELSKE OBRAČUNE,<br />
SPEŠTANE AVTOMOBILE, PRETE-<br />
PE IN OKRUTNE UMORE!<br />
TO ME ZABAVA!<br />
NEE. IDIOTE, KI<br />
MISLIJO, DA TO<br />
VPLIVA NAME, BI<br />
NAJRAJE USTRELIL.<br />
<strong>110</strong> 10. 8. 2023
Podprite <strong>ne</strong>odvisno<br />
novinarstvo,:<br />
naročite se na<br />
Domovino<br />
Domovino berem zato,<br />
da osta<strong>ne</strong>m na pravi strani poti.<br />
In obrn<strong>je</strong>n v pravo smer.<br />
• Prever<strong>je</strong><strong>ne</strong> informaci<strong>je</strong> za tiste, ki želite vedeti,<br />
kaj se v resnici dogaja doma in po svetu.<br />
• Ekipa, ki <strong>ne</strong> menja retorike ob menjavi vlade, ampak<br />
ostaja zvesta svo<strong>je</strong>mu poslanstvu: informiranju bralcev.<br />
• Ekskluzivni članki, intervjuji in odda<strong>je</strong> za naročnike.<br />
• Tedenski pregled in komentarji aktual<strong>ne</strong>ga dogajanja.<br />
Gregor Čušin<br />
Pridružite<br />
se širokemu<br />
krogu bralcev,<br />
ki cenijo:<br />
• naš <strong>ne</strong>odvisen način poročanja,<br />
• enaka merila za vse,<br />
• predstavitev navdihujočih zgodb<br />
posameznikov in skupin,<br />
• spoštljivo izmenjavo m<strong>ne</strong>nj,<br />
159 €<br />
187,20 €<br />
• naš trud, da predstavimo dejstva,<br />
ustvarjan<strong>je</strong> m<strong>ne</strong>nja pa prepustimo vam.<br />
DA, računajte name, naročam tednik <strong>Domovina</strong>.<br />
(ustrezno označite)<br />
12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 187,20 € samo 159 €)<br />
želim plačilo na 4 obroke po 39,75 €<br />
6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 93,60 € samo 86,50 €)<br />
Ime in priimek * :<br />
Ime pod<strong>je</strong>tja (poslovni naročnik):<br />
Ulica in hišna št. * :<br />
Poštna št. in kraj * :<br />
Telefon * :<br />
E-mail * :<br />
Podpis * :<br />
Poštnino za tednik plača <strong>Domovina</strong>.<br />
S podpisom potrju<strong>je</strong>m, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.<br />
S podpisom potrju<strong>je</strong>m, da sem seznan<strong>je</strong>n z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavl<strong>je</strong>ni<br />
na splet<strong>ne</strong>m naslovu https://www.domovina.<strong>je</strong>/splosni-pogoji-narocanja/.<br />
<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />
Cesta v Log 11,<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
E: narocni<strong>ne</strong>@domovina.<strong>je</strong><br />
T: 059 020 001<br />
NAROČITE<br />
PREK SPLETA
TRADICIONALNO SVEŽ!<br />
61. MEDNARODNI<br />
KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM<br />
26. - 31. 8. 2023<br />
Gornja Radgona<br />
DRŽAVA<br />
PARTNER<br />
Indija<br />
www.se<strong>je</strong>m-agra.si
Change language