Prvi in ključni varuh bolnikovih pravic je njegov ... - Naša lekarna

Revija 

za zdrav 

življenjski 

slog 

številka 40, letnik 04, februar 2010 | www.nasa-lekarna.si 

Klovnesa Rdečih noskov Dr. Rozeta - Petra Markovič 

Osebno: Prvi in ključni varuh bolnikovih pravic je njegov osebni (lečeči) zdravnik – doc. 

dr. Zlatko Fras / Aktualno: Zimske in celoletne alergije / Kako zdraviti: Napenjanje / 

Medicinsko zrcalo: Oskrba bolnih in starih na domu / Koža razkriva: Glivična obolenja 

kože, nohtov in lasišča / Stresno: Izgorelost, Tehnike sproščanja / Pozitivka: Rdeči noski – 

Z nasmehom do drugačnega vsakdana v bolnicah / Za mizo: Hrana za zdravo ožilje

Oglasno sporočilo za starše. 

Žvečljive tablete Ekolostrum MUPI so najbolj naravno 

in popolno prehransko dopolnilo za otroke. Vsebujejo 

polnovreden kolostrum. Ekolostrum MUPI je edinstvena 

naravna mešanica faktorjev za odpornost in rast ter vitaminov, 

mineralov in aminokislin. Žvečljive tablete MUPI so obogatene z 

laktoferinom, ki še dodatno krepi naravno telesno odpornost. 

Žvečljive tablete Ekolostrum MUPI lahko pripomorejo k boljši 

naravni obrambi telesa, večji vitalnosti in splošni telesni moči. 

In še to ... 

žvečljive tablete Ekolostrum MUPI imajo res slasten okus. 

MUPIJA poiščite v lekarnah, specializiranih trgovinah in na www.ekolostrum.com/mupi. 

MUPI slikanica na voljo tudi prek spletne strani. 

Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo prehrano. 

V LEKARNI TUDI DARILO ZA VSAKOGAR 

M U P I S L I K A N I C A 

Medis, d.o.o., 

Brnčičeva 1, Ljubljana 

Včasih nas šele bolezen 

nauči zares živeti 

februar 2010 

V dokumentarnem filmu o afriških Bušmanih mi je oni dan prišel 

na uho stavek švicarske zdravnice, ki v Namibiji živi že 19 let in 

pokriva področje, veliko kar 1.800 km 2 . »V Švici je preveč ljudi, pa še večina 

teh ima psihosomatske motnje. Ti ljudje tukaj pa so zdravi ali bolni, in 

nič vmes,« je pripovedovala. Prav ona je bila tista, ki je v meni zbudila 

razmišljanje o bolezni. 

Bolezen je globoka človeška izkušnja, ne glede na to, kdo iz bitke 

izide kot zmagovalec – bolnik ali bolezen. Ga ni človeka, ki bi si želel 

biti bolan, a vsak, ki mu je bolezen vsaj malo potrkala na vrata, je izjemno 

hvaležen tej izkušnji. Sprememba je tista največja moč bolezni, 

za bolne, že ozdravljene ali bližnje tistih, pri katerih je bila bolezen 

močnejša od njih samih. Površno gledano se vsaj za trenutek zdi, 

da je bolezen kazen, čeprav so bolezni, verjetno, povezane s telesom 

in geni. Kot bi želeli verjeti, da je bolezen prišla z namenom. Da se 

ustavimo, povprašamo, spremenimo … Ali kot nas opozarja psihologinja 

Eva Ferjan v članku o izgorelosti: »Izgorelost lahko jemljemo tudi 

kot pomoč narave, resen opomin, ki človeku pokaže, da ni na pravi poti, da 

ne živi svojega življenja, vsaj ne takega, kot bi ga lahko.« Hrup življenja je 

dostikrat prevelik. 

Bolezen, najsi bo še tako nedolžna viroza, je soočanje s samim s 

sabo in do tedaj neznanimi občutki, zato je ključno njeno sprejemanje. 

Dostikrat se ženske pošalimo o svojih partnerjih, da se, ko zbolijo 

za virozo, obnašajo, kot da so že na smrtni postelji. Postanejo sitni, 

smilijo se sami sebi in z njimi je potrebno ravnati v rokavicah. Vsak 

na svoj način doživlja bolezen, in to je potrebno spoštovati. A pri 

tako nedolžnih virozah vsaj vemo, da bo prišel dan, ko bo šlo na bolje. 

Ne znam si predstavljati, kaj doživljajo bolni na smrt ali kronični 

bolniki, ki vedo, da tistega dne nikoli ne bo. 

»Občutim globoko obžalovanje za vsem, česar ne bom mogla doživeti. 

Obupana sem, da bom kmalu zapustila svoje štiri otroke. Obenem občutim 

veliko srečo in veselje nad vsem, kar doživljam prav zdaj. Nekajkrat vsak 

dan se moja hiša napolni s smehom. Se to sliši čudno?« se je spraševala Alla-Carin 

Lindquist, ko se je še borila z neozdravljivo boleznijo als. 

Kot nekdanja švedska TV-moderatorka mi je v svojem izjemnem knjižnem 

debiju Veslanje brez vesel, ki je bil obenem njen življenjski finale, 

pomagala razumeti, kako je živeti v tako bolnem telesu, doživljati 

popolno nemoč in obenem slaviti vsak droben trenutek. 

Ob boleznih tudi spoznamo, da je na žalost vse preveč tistih, ki so 

sposobni deliti le veselje, ne pa tudi življenjske bolečine. Lažje je, če 

jo lahko delimo, vsaj meni je pomagalo, ko so mi mnoge bolezni iz življenja 

odpeljale moje najbližje. Redki so, ki razumejo ali sploh želijo 

biti blizu, zato ob boleznih nekatera prijateljstva z namenom propadejo. 

Druga dobijo še močnejše korenine. Tudi to je ena od lastnosti 

bolezni. Slednje prinašajo še mnoge izkušnje, ki nam sicer niso dane 

na poti življenja. Vsaka sekunda je življenje, ne pozabimo tega, brez 

bolezenske brce v rit. 

NAŠA LEKARNA 

Uvodnik 

Katja Krasko, 

glavna urednica 

Naša lekarna je 

poljudno strokovni vodič 

za učinkovito in pravilno 

jemanje zdravil. 

Naša lekarna je revija 

za izboljšanje kakovosti 

zdravja in življenja. 

Foto: Urban Štebljaj 

3

Kako 

Osebno 16 Aktualno 26 Kako deluje 34 

zdraviti 42 Stresno 66 Za mizo 96 

doc. dr. Zlatko Fras, dr. 

med: Prvi in ključni varuh 

bolnikovih pravic je njegov 

osebni (lečeči) zdravnik 

“Bolnik preprosto mora postati 

pomembnejši in dejanski partner v 

procesu zdravstvene obravnave, še 

zlasti zato, ker na drugi strani dobiva 

mnoge informacije in signale, ki so 

lahko pogosto tudi zavajajoči,” 

poudarja doc. dr. Zlatko Fras. Pravi, 

da sam nobene terapevtske 

odločitve, naj bo še tako banalna, 

ne sprejme brez bolnikovega 

soglasja. 

VSEBINA 

Uvodnik 3 Včasih nas šele bolezen nauči zares živeti 

Za začetek 6 Makroskop 

Alergije v hladnih sezonah 

in celoletne alergije 

Ko pomislimo na alergije, nam misli 

največkrat uidejo k spomladanskim 

in poletnim problemom, kot so 

alergijski nahod in vnetja oči zaradi 

prisotnega cvetnega prahu v zraku, 

intermitentna bronhialna astma v 

povezavi s slednjim in še poslabšanje 

atopijskega dermatitisa, pojav 

koprivnice, srbenja, prebavne 

motnje … Dejstvo je, da ima do 

30 % ljudi katero izmed naštetih 

težav resda spomladi. V alergološki 

praksi pa se javljajo bolniki s 

podobnimi težavami tudi jeseni in 

pozimi, neredko pa kar celo leto. 

Po nasvet v lekarno 14 Kažipot svetovanj v naših lekarnah 

Osebno 16 doc. dr. Zlatko Fras, dr. med: Prvi in ključni varuh 

bolnikovih pravic je njegov osebni (lečeči) zdravnik 

Aktualno 26 Alergije v hladnih sezonah in celoletne alergije 

Kako deluje 34 Herpes virusi – nepovabljeni podnajemniki našega organizma 

Kako zdraviti 42 prim. Marjeta Sedmak, dr. med., svetnica: 

Napenjanje je lahko znak resne bolezni 

Zdravilne rastline 50 Vprašajte strokovnjaka 

Znanje za zdravje 52 Ali ste vedeli: artičoka 

Medicinsko zrcalo 54 Varna starost v varnem stanovanju 

Koža razkriva 60 Glivična obolenja kože, nohtov in lasišča 

Herpes virusi – 

nepovabljeni podnajemniki 

našega organizma 

Herpes virusi so nadležna skupina 

virusov, ki povzročajo herpetične 

okužbe v obliki mehurčkov na 

sluznicah in koži ter nekatere 

druge, lahko zelo težavne bolezni. 

Dobra odpornost in upoštevanje 

nekaterih preventivnih ukrepov 

sta lahko dobra zaščita pred 

vdorom omenjenega virusa v celice 

našega organizma. 

prim. Marjeta Sedmak, dr. 

med., svetnica: Napenjanje 

je lahko znak resne bolezni 

Napenjanje je težava, ki se lahko 

pojavi v katerem koli življenjskem 

obdobju otroka, ne prizanese pa 

niti odraslim. Moteče je še posebej 

tedaj, ko se poleg plinov pojavljajo 

še krči in bolečine v trebuhu. 

»Vzrokov za napenjanje je veliko. 

Nikakor jih ne smemo zanemariti, saj 

je napenjanje lahko le prehoden pojav 

zaradi zaužitja določene vrste hrane 

(npr. stročnice), lahko pa je znak 

resne bolezni, ki jo je potrebno nujno 

zdraviti,« poudarja prim. Marjeta 

Sedmak, dr. med., svetnica. 

Izgorelost – ko se telo upre 

zlorabljanju samega sebe 

Izgorelost je stanje psihofizične in 

čustvene izčrpanosti, ki nastane 

po več letih izčrpavanja organizma. 

Izgorel človek pride do stanja 

močnega upada telesne energije, 

težko ohranja budnost in ne 

more se koncentrirati. Obenem 

se mu trga miselni tok, pozablja, 

je anksiozen, neodločen, motijo 

ga lahko že vsakdanji senzorni 

dražljaji. Tako pride do stanja, ko ni 

sposoben opravljati vsakodnevnih 

opravil, kaj šele delati. 

Stresno 66 Izgorelost – ko se telo upre zlorabljanju samega sebe 

72 Tehnike sproščanja 

Otroci in mladostniki 78 Lahko noč, Lumpi 

Preudarno za zdravje 84 112 - klic v sili tudi za gluhe in naglušne 

Pozitivka 88 Klovni zdravniki - Rdeči Noski: 

Z nasmehom do drugačnega vsakdana v bolnicah 

Sanjska kolumna 94 Michal Viewegh, najpopularnejši češki pisatelj 

Portret farmacevta 96 Štefka Eljaš, mag. farm. 

Za mizo 98 Hrana za zdravo ožilje 

106 Hladna zeljenjavna mineštra z baziliko 

108 Suh konc 

Sudoku 112 

Otroški kotiček 113 

NL svetuje 114 

Hrana za zdravo ožilje 

Naše ožilje, po katerem se 

pretakajo kapljice življenja, 

uspešno opravlja svojo nalogo 

le, če zanj dobro skrbimo. Pri 

povprečnem odraslem človeku 

je vseh žil in kapilar kar 150 tisoč 

kilometrov. Je pravcato cestno 

omrežje, po katerem poteka 

urejen promet krvi s hranilnimi 

snovmi ali odpadki.

6 NAŠA LEKARNA 

februar 2010 | NAŠA LEKARNA 7 

Makroskop 

Družba Medis Kliničnemu oddelku za kardiologijo donirala merilca tlaka in oksimeter 

Družba Medis je Kliničnemu oddelku za kardiologijo Kliničnega 

centra Ljubljana donirala dva merilca tlaka in oksimeter. Tako 

je podjetje olajšalo delo pri spremljanju osnovnihv kazalcev 

stanja bolnika tudi pri zdravljenju pljučne arterijske hipertenzije 

pri odraslih bolnikih s prirojeno srčno napako. 

Pljučna arterijska hipertenzija (PAH) je resna bolezen pljučnih 

arterij. Povišan tlak v pljučnih arterijah vodi do povečane 

obremenitve desne strani srca, ki ne more več normalno 

potiskati krvi v pljuča. To vodi do glavnih znakov PAH, ki 

so zasoplost, bolečina v prsih, utrujenost in manjša fizična 

zmogljivost. Naraščanje tlaka v arterijski pljučni cirkulaciji 

postopno privede do desnostranskega srčnega popuščanja in 

nazadnje do dokončne odpovedi desnega srca. 

Bolnikom v Sloveniji je že tretje leto na voljo inovativno zdravilo 

bosentan (tracleer), ki dokazano zakasni napredovanje bolezni, 

zmanjša resnost bolezni in zmanjša pojavnost simptomov. 

Je edino zdravilo za zdravljenje PAH z dokazano varnostjo in 

prenosljivostjo pri več kot 70.000 bolnikih po svetu. 

Na sliki (z leve): produktna vodja Vesna Sedmak Lojk, mag. farm, dr. Martina Brank, direktorica sektorja zdravil v podjetju Medis, 

in prof. dr. Mirta Koželj, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana 

Knjiga Formule ljubezni 

Knjiga Formule ljubezni psihoterapevta dr. Zorana Milivojevića 

obravnava najpogostejše zmote in zablode o ljubezni (recimo 

»ljubezen je smisel življenja«, »ali zares lahko ljubite le eno 

osebo v življenju«), ki uničevalno vplivajo na življenje in odnose 

velike večine ljudi. Zbranih je 30 primerov oz. izdelana je 

tipizacija 30 najpogostejših tovrstnih predsodkov in zablod 

ter modeli mišljenjskih vzorcev in čustev, s katerimi se lahko 

identificiramo in razrešimo tovrstne napačne predstave tudi pri 

sebi. Knjiga je namenjena vsem, ki so odločeni delati na sebi in 

jih zanimajo medosebni in ljubezenski odnosi, se ljubiteljsko ali 

poklicno ukvarjajo s psihoterapijo in spremljajo to področje, ter 

vsem, ki se želijo izogniti stresnim situacijam v življenju. 

Dr. Zoran Milivojević 

FORMULE 

LJUBEZNI 

Misli podpore za revmatike 

Na sliki (z leve): prof. dr. Matija Tomšič, revmatolog, Andreja Mirt Iskra, voditeljica, 

Jani Klemenčič, nekdanji vrhunski športnik, Andrej Gregorčič, Društvo revmatikov 

Slovenije. Foto: Grega Žunič 

Bolečine v mišicah in sklepih ter obolenja, povezana z njimi, so krivi za skoraj polovico 

odsotnosti z delovnega mesta in za 60 odstotkov trajne nezmožnosti za delo. Vsaj tako 

kažejo izsledki raziskave Fit for work, ki jo je v 25 evropskih državah izvedla fundacija 

The Work Foundation, ki ima sedež v Veliki Britaniji. Med vsemi tovrstnimi obolenji gre 

velik delež na račun revmatičnih bolezni. 

Tudi v Sloveniji je stanje podobno. Med nami živi okoli 200 tisoč ljudi, ki se spoprijemajo 

z eno od oblik revmatizma. Čeprav so vzroki in mehanizmi nastanka teh 

bolezni različni, pa so jim skupne hude bolečine in deformacije sklepov, ki marsikoga 

povsem onesposobijo za delo in vsakdanja opravila. Revmatizem lahko povsem 

spremeni prioritete in vsi življenjski cilji se lahko čez noč spremenijo in zožijo v enega 

samega: »Kako preživeti naslednji dan in kako zjutraj sploh vstati iz postelje.« Tako 

se je slikovito izrazil Jani Klemenčič, nekdanji vrhunski veslač, ki se je tudi sam pred 

štirimi leti srečal s to neprijetno boleznijo, na novinarski konferenci, ki jo je pripravilo 

Društvo revmatikov Slovenije pred začetkom akcije ozaveščanja. Slednja se je 

januarja in prve dni februarja 2010 odvijala v centrih Mercator in preko svetovnega 

spleta. V centrih so postavili table, na katere so mimoidoči lahko pisali misli podpore 

revmatikom, napišete pa jih lahko tudi na dve internetni strani: www.misel.revma. 

net in www.revmatiki.si. Z napisano dobro mislijo bo vsak pomagal zbirati sredstva 

za izobraževanje revmatikov o načinu življenja s svojo boleznijo. 

Sporočilo evropskega poročila je, da bi preventiva, zgodnje odkrivanje in zdravljenje znatno 

pripomogli k dvigu delovne storilnosti in zaposljivosti, sčasoma pa izboljšali tudi kakovost 

življenja in posledično zmanjšali breme zdravstvenega ter invalidskega proračuna. 

revija za zdrav življenjski slog 

Februar 2010, letnik 4, št. 40 

Mesečnik, izhaja 1. petek v mesecu. 

Naklada: 41.000 izvodov 

Vrednost izvoda: 3,67 € 

Letna naročnina: 41,10 € 

Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o., 

Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana 

E: urednistvo@nasa-lekarna.si 

www.nasa-lekarna.si 

Uredništvo 

Glavna urednica: Katja Krasko, univ. dipl. nov. 

Odgovorna urednica: 

mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del. 

Strokovna sodelavca uredništva: 

mag. Nada Tržan Herman, mag. farm., in 

Rok Petrič, mag. farm. 

Uredniški odbor 

dr. Martina Brank, mag. farm. 

dr. Aleš Mlinarič, mag. farm. 

Monika Sonc, mag. farm., spec. 

Janez Špringer, mag. farm., spec. 

prof. dr. Ema Mušič, dr. med. 

Andreja Širca Čampa, univ. dipl. ing. živil. teh. 

prim. Peter Kapš, dr. med. 

mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgoje 

prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med. 

Ervin Strbad, dr. med. 

Oblikovanje celostne podobe: Vojko Plevel, Aleš 

Zupančič, Inverso 

Oblikovanje in prelom: Vojko Plevel, Inscribo 

Lektura: Darinka Verdonik 

Fotografije: Žiga Koritnik, Shutterstock, iStockphoto 

Fotografija na naslovnici: Bojan Tavčar 

Uvodnik izraža stališča avtorja in ne nujno 

vsega uredništva. 

Tisk: 

Schwarz d.o.o., Koprska 106 d, 1000 Ljubljana 

Oglasno trženje: 

Entrapharm, d.o.o., 

Mojca Lah, univ. dipl. ekon. 

Jure Pučko, univ. dipl. ekon. 


T: 01 5611 893, Faks: 01 5611 342 

E: marketing@entrapharm.com 

Naša lekarna je mesečnik, ki je brezplačno 

na voljo v lekarnah po Sloveniji. Vse pravice 

pridržane. Celoto ali posamezne dele je mogoče 

ponatisniti le s pisnim privoljenjem izdajatelja. 

Za članke, v katerih je obravnavano delovanje učinkovin in zdravil, ki se 

izdajajo na zdravniški recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje: 

Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se 

sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo 

pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne 

informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu. 

Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izključno 

splošnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska 

pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. Če menite, da potrebujete 

zdravniško pomoč, se obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, 

ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede 

vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil.

8 NAŠA LEKARNA | Makroskop 


Specialni probiotični prašek 

WAYA ® AB 

V črevesni mikroflori obstaja ravnotežje 

med dobrimi in škodljivimi bakterijami. 

Uporaba antibiotikov je ključna pri 

zdravljenju različnih sistemskih infekcij, 

vendar pa le-ti uničujejo tako škodljive 

kot tudi dobre bakterije, kar poruši občutljivo 

ravnotežje v črevesju. To lahko 

povzroči oslabelo črevesno mikrofloro 

ter posledično pojav diareje in drugih 

simptomov. Številne raziskave potrjujejo, 

da je ob zdravljenju z antibiotikom ključno 

dodajanje kakovostnih probiotičnih kultur, 

saj se lahko s tem izognemo številnim neprijetnostim. 

Specialni probiotični prašek 

WAYA ® AB (anti-diareja ob antibiotiku) je 

posebej namenjen za ohranjanje ravnotežja 

v črevesni mikroflori med zdravljenjem 

z antibiotikom in po njem. WAYA ® AB 

vsebuje pravilno mešanico probiotičnih 

kultur, kar devet različnih probiotičnih vrst 

in sevov v optimalni koncentraciji (vsaj 1 

x 10 9 k.e/g), ki se odlično dopolnjujejo. 

Probiotične kulture v izdelku WAYA ® AB 

zavirajo škodljive bakterije (npr. Clostridium 

difficile), ki se v večjem številu pojavljajo 

v črevesni mikroflori pri ljudeh, ki se 

zdravijo z antibiotiki. WAYA ® AB vsebuje 

tudi prebiotike – fruktooligosaharidi (FOS) 

in inulin, ki so v prebavilih hrana za koristne 

bakterije in dodatno ugodno delujejo 

na prebavo. Priporočamo jemanje ves čas 

zdravljenja z antibiotikom in še en teden 

po zdravljenju. Specialni probiotični prašek 

WAYA ® AB je primeren za vso družino. 

Prehransko dopolnilo WAYA ® AB je na 

voljo v lekarnah brez recepta. 

Lek podpira plemenito poslanstvo Rdečih noskov 

Rdeči noski – klovni zdravniki in farmacevtska družba Lek, član skupine Sandoz, so 

medije popeljali na nasmejano vožnjo po ulicah Ljubljane. Med prijetnim druženjem 

na mestnem avtobusu, odetem v fotografije Rdečih noskov – klovnov zdravnikov, so 

Rdeči noski razložili, kako lahko klovni zdravniki (s podporo generalnega pokrovitelja, 

farmacevtske družbe Lek, članom skupine Sandoz) poleg vseh tistih bolnišnic, ki so 

jih obiskovali že doslej, po novem obiskujejo še klinični oddelek za otroško kirurgijo in 

intenzivno terapijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Januarja so v Leku v sodelovanju 

z Rdečimi noski že tradicionalno organizirali Lekove družinske dneve z Rdečimi noski, 

in sicer na vseh svojih lokacijah po Sloveniji. Namen druženj je, da družine zaposlenih 

pobližje spoznajo delovna mesta svojih najbližjih ter delo in pomen Leka v globalni 

farmacevtski družbi. 

Na sliki (z leve): Eva Škofič Maurer, umetniška vodja in ustanoviteljica Rdečih 

noskov, klovn zdravnik Dr. E.K., klovnesa zdravnica Dr. Anastazija in Katarina 

Klemenc Dinjaški, direktorica Korporativnega komuniciranja v Leku. 

Lumpiji uživajo na snegu 

To zimo je dogajanje za najmlajše na slovenskih 

smučiščih še posebej živahno. Na Rogli, 

Cerknem in v Kranjski Gori vas lahko vse do 

marca preseneti obisk pisane in zabavne 

Lumpi druščine, ki se je najbolj razveselijo 

najmlajši. Na vseh treh smučiščih se odvijajo 

otroška tekmovanja v smučanju, sankanju 

in igrah na snegu, na Rogli pa pod šotorom 

potekajo tudi Lumpi zabave z igralnicami. Ob 

lepih dnevih na nekaterih smučiščih z otroki 

uživajo tudi priljubljene Lumpi maskote. Luki, 

Uma, Miki, Pia in Iki pa ne skrbijo le za zabavo, ampak tudi za varnost na smučiščih, saj 

na simpatičnih tablah opozarjajo na pravila varnega smučanja in igranja na snegu. 

Priročnik Kontracepcija: Katera metoda mi ustreza 

V založbi In obs medicus so izdali priročnik Kontracepcija, ki sta ga napisala avtorja Silvia Knöpfel in Knut 

O. K. Hoffmann, dr. med. V njej boste našli informacije o vseh metodah kontracepcije, odgovore na mnoga 

vprašanja v zvezi z varno spolnostjo in veliki test, s katerim boste našli najprimernejšo vrsto kontracepcije v 

posameznem življenjskem obdobju. Natančno, razumljivo in preprosto je v knjigi opisano tudi delovanje ženskega 

telesa ter ciklične spremembe v njem. Še posebej koristni so v knjigi objavljeni podatki o zanesljivosti in 

stroških za posamezno metodo ter nabor slovenskih spletnih naslovov, kjer lahko preberete več o vprašanju 

kontracepcije. Delo je recenzirala doc. dr. Bojana Pinter, dr. med., spec. ginekologije in porodništva. 

Rekorden 5. Tradicionalni dobrodelni 

spinning za pomoč otrokom z astmo 

Več kot 200 ljubiteljev spinninga se je pridružilo 

ultrakolesarju Marku Balohu ter drugim športnikom na 

že 5. Tradicionalnem dobrodelnem spinningu za otroke z 

astmo. Organizira ga društvo Astma in šport s partnerji 

pri projektu, podjetjem BTC in farmacevtsko družbo Lek, 

članom skupine Sandoz. Skupaj z donatorji so udeleženci zbrali 

4200 €. Tako bo letos lahko brezplačno letovalo vsaj 35 otrok. 

V društvu Astma in šport poudarjajo pomen zdravega načina 

življenja in telesne aktivnosti za boljše življenje z astmo. S 

projektom tradicionalnega dobrodelnega spinninga želijo v 

javnosti okrepiti razumevanje najpogostejše kronične nenalezljive 

bolezen otrok in mladine ter prikazati, kako si lahko oboleli 

olajšajo življenje na aktiven način. »Za učinkovito zdravljenje 

astme so ključna tako zdravila kot zdrav način življenja nasploh. 

Pravilno dihanje, sproščenost ter obvladovanje strahu in tesnobe 

so izredno pomembni med poslabšanjem astme. Aktivni pristop 

k nadzorovanju astme se izkaže s podaljšanim obdobjem brez 

simptomov ali hujših poslabšanj bolezni,« razlaga mag. Uroš 

Reisman iz društva Astma in šport in dodaja, da tudi vse večja 

onesnaženost ozračja in kemizacija bivalnega okolja vplivata na 

vedno večje število obolelih. 

Dvojna zaščita dojenčkove ritke 

Mamice so pogosto zaskrbljene zaradi vnete in pordele kože na dojenčkovih 

ritkah. Na predelih, pokritih s plenico, se pogosto pojavijo plenični izpuščaji, 

ritka postane rdeča, lahko tudi srbi ali peče. Pomaga že, da dojenčku celoten 

predel, kjer so plenice, večkrat na dan namažete z Bepanthen ® mazilom, 

ki ima zaradi svoje edinstvene sestave dvojni učinek: prizadeto kožo 

zdravi in ščiti obenem. Ker nima konzervansov, barvil in parfumov, vodilni 

pediatri dermatologi priporočajo Bepanthen ® mazilo celo za nego ritke 

nedonošenčkov. 

Bepanthen ® mazilo zelo pomaga tudi pri vnetih in razpokanih bradavicah 

doječih mamic, pred dojenjem pa ga ni potrebno odstraniti z bradavic. 

Donatorji in srečna udeleženka na glavni nagradi žrebanja 

Na sliki (z leve): ultrakolesar Marko Baloh, glavna 

nagrajenka nagradnega žrebanja in Polona Gosar Rankovič, 

spinning trenerka



Humanitarna medicinska odprava ZAMBIJA 2010 

Štiri zdravnice pripravnice in študent 6. letnika medicine se v 

začetku junija 2010 za tri mesece odpravljajo v osrčje Afrike. 

Tam bodo nudili pomoč prebivalcem v kraju Nangoma in pridobili 

strokovne in življenjske izkušnje na področju tropske medicine. 

Špela Bricl, Gašper Grobelšek, Andreja Stušek, Sonja Šmid in 

Tadeja Turšič se izobražujejo na področju tropskih bolezni tudi v 

okviru izbirnega predmeta tropska medicina na Medicinski fakulteti 

v Ljubljani. Pod okriljem Sekcije za tropsko medicino, ki deluje 

v sklopu Medicinske fakultete v Ljubljani, že od leta 1990 organizirajo 

humanitarne medicinske odprave v države tretjega sveta. 

V Zambiji živi, po podatkih WHO iz leta 2005, 11,7 milijona 

prebivalcev. Njihova pričakovana življenjska doba je 38,4 leta. 

Trije najpogostejši vzroki smrti so okužba s HIV/AIDS, okužbe 

spodnjega respiratornega trakta in malarija. Sledijo še diareja, 

perinatalni vzroki, tuberkuloza in srčno-žilne bolezni. V Zambiji je 

bilo leta 2004 registriranih 1264 zdravnikov in 491 zobozdravnikov, 

kar znaša 0,12 zdravnika in 0,04 zobozdravnika na 1000 

prebivalcev. Za primerjavo, Slovenija ima 2,2 zdravnika na 1000 

prebivalcev. 

Izpeljavo tega projekta spremljajo visoki stroški, ki pa jih bomo 

krili člani odprave iz lastnih sredstev in s pomočjo donatorjev. V ta 

namen imamo odprt sledeč transakcijski račun: 

UL, Medicinska fakulteta, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana, transakcijski 

račun št.: 01100 – 6030708380, sklic: 250-502, namen: 

Zambija 2010. Porabo sredstev, ki se bodo zbrala na transakcijskem 

računu, nadzira Medicinska fakulteta v Ljubljani. Več o 

odpravi Zambija 2010: http://www.zambija2010.si. 

Sanolaborjev prodajni salon zdravstvenih 

pripomočkov za nego na domu 

V Sanolaborjevem razstavno-prodajnem salonu v Ljubljani, na 

Leskoškovi 4 (krožišče pri Koloseju), si lahko ogledate bogato 

ponudbo zdravstvenih pripomočkov za nego na domu. Na ogled 

so postavljene negovalne postelje, posteljne mizice, trapezi in 

sobna dvigala. Med pripomočki za kopalnico so na voljo sedeži 

in dvigala za kopalno kad, različna oprijemala, toaletni stoli in 

nastavki za straniščno školjko. Mnogim bodo v pomoč tudi pripomočki 

za inkontinenco, stomo in obvezilni program. Za pomoč 

bolnim in starejšim so na voljo tudi bergle, hodulje, invalidski 

vozički, skuterji in drugi pripomočki. V salonu vas čaka diskretno 

okolje, strokovno svetovanje in praktičen prikaz. 

Vse pripomočke za nego na domu lahko kupite ali pa si jih 

izposodite za krajše ali daljše obdobje, z možnostjo kasnejšega 

odkupa. Pripomočke vam Sanolabor lahko dostavi tudi na dom, 

za njih nudijo rezervne dele in servis. 

Sanolaborjeve delavnice Nega bolnika na domu 

Sanolabor vsak drugi torek v mesecu, s pričetkom ob 17. uri, 

pripravlja delavnice s praktičnim prikazom na temo nege bolnika 

na domu. Delavnice potekajo v prostorih novega razstavnoprodajnega 

salona in izposojevalnice zdravstvenih pripomočkov 

za nego na domu na Leskoškovi 4 v Ljubljani. Delavnice vodijo 

strokovno usposobljene osebe, ki poklicno usposabljajo nego 

bolnikov v domovih starejših. Na delavnico se je potrebno 

prijaviti najkasneje teden pred začetkom delavnice na telefonsko 

številko (01) 585 43 39 ali po elektronski pošti na naslov: 

izposojevalnica@sanolabor.si. Prijavnina znaša 10 evrov. 

Svetovanja Nicorette 

31. januarja smo obeležili dan brez cigarete. Dan, ki lahko vsem, 

ki kadijo, pomeni dobro priložnost za razmislek o škodljivih 

posledicah kajenja. Lahko je tudi spodbuda za opustitev kajenja 

ali vsaj za zmanjšanje števila pokajenih cigaret. V podjetju 

Johson & Johnson bodo v januarju in februarju pripravili kar 24 

promocij obližev in žvečilnih gumijev Nicorette. Izvajali jih bodo 

pred lekarnami v trgovskih centrih v Ljubljani, Mariboru in Celju. 

V sklopu promocij bodo obiskovalcem merili tudi raven CO v 

izdihanem zraku in svetovali, kako uspešno prenehati kaditi s 

pomočjo obližev ali žvečilnih gumijev Nicorette. 

Aktivnosti ob evropskem tednu preprečevanja raka 

materničnega vratu 

Evropski teden preprečevanja raka materničnega vratu je letna 

panevropska javnozdravstvena iniciativa Evropskega združenja 

za boj proti raku materničnega vratu. Usmerjena je v povečevanje 

ozaveščenosti o raku materničnega vratu in njegovem 

preprečevanju. Letošnji evropski teden preprečevanja raka 

materničnega vratu se je s svojimi aktivnostmi od 24. do 30. januarja 

usmeril v spodbujanje dostopa do cepljenja in presejalnih 

testov za ženske, vključno z obravnavo neenakosti pri ponudbi 

teh storitev po Evropi. Da bi podprla to pomembno iniciativo, 

družba GlaxoSmithKline (GSK) sodeluje z vodilnimi evropskimi 

organizacijami, s katerimi si deli isti cilj – povečati ozaveščenosti 

o raku materničnega vratu in njegovem preprečevanju. Evropsko 

združenje za boj proti raku materničnega vratu bo tako v prihodnje 

sodelovalo z javnozdravstvenimi uradniki po celotni Evropi 

z namenom povečati ozaveščenost o pomembnosti presejalnih 

testov in cepljenja. Obenem bi radi ženske izobrazili, kako se 

učinkovito zaščititi pred rakom materničnega vratu z uporabo 

razpoložljivih storitev. 

Ženske so tveganju okužbe z virusom HPV izpostavljene celotno 

obdobje spolne aktivnosti. Do danes so odkrili več kot 100 vrst 

HPV, od katerih je za približno 15 vrst znano, da povzročajo 

raka materničnega vratu. Vrsti HPV 16 in 18 sta odgovorni za 

približno 70 odstotkov vseh primerov raka materničnega vratu 

na svetu, medtem ko naj bi dodatnih 25 odstotkov povzročale 

druge onkogene vrste HPV. Dolgotrajna okužba z rakotvornimi 

vrstami HPV lahko povzroči nenormalne izvide brisa PAP, predrakave 

spremembe na materničnem vratu in raka materničnega 

vratu. Preiskava z brisom PAP je zato osnova za programe 

presejalnih testov materničnega vratu po celem svetu. Redni 

presejalni testi materničnega vratu lahko odkrijejo zgodnje znake 

raka materničnega vratu – v stadiju, ko ga je mogoče preprosto 

in učinkovito zdraviti. Organizirani programi presejalnih testov 

na materničnem vratu zmanjšajo incidenco raka materničnega 

vratu za do 80 odstotkov. Presejalni testi materničnega vratu ne 

morejo preprečiti okužbe s HPV, so pa edini način za ugotavljanje 

predrakavih sprememb na materničnem vratu. Strokovnjaki 

predvidevajo, da je vpliv cepljenja veliko večji, če se uporablja v 

kombinaciji s presejalnimi testi.



Razstava »Za pomladno kuro 

priporočamo Planinka čaj!« 

Razstava »Za pomladno kuro 

priporočamo Planinka čaj!« o 

ljubljanskem lekarnarju Leu Bahovcu 

bo odprla vrata 5. februarja v Mestnem 

muzeju in bo na ogled vse do 28. 

marca 2010. Razstava bo podrobneje 

prikazovala zgodovino znamenite 

ljubljanske lekarne z vogala 

Kongresnega trga, ki jo 

je v času med obema 

vojnama odprl in uspešno 

vodil lekarnar Leo 

Bahovec. Lekarna 

je slovela po 

zdravilnih 

zeliščnih čajnih 

mešanicah, ki so jih 

po Bahovčevih recepturah mešali v 

njegovem laboratoriju. S priljubljenim 

"Planinka čajem-Bahovec" je zalagal 

jugoslovansko, evropsko in celo ameriško 

tržišče. Odprtje razstave bo v petek, 5. 

februarja 2010, ob 19. uri, z izborom 

svojih pesmi popestril Vlado Kreslin. 

Mestni muzej Ljubljana, na Gosposki 15 v 

Ljubljani, je odprt od torka do nedelje, od 

10. do 18. ure. 

www.kakoziv.si 

Novejši portal Kakoziv.si združuje družbeno odgovorne 

posameznike, ki verjamejo, da je mogoče v današnjem svetu 

živeti kakovostno. V to, da živimo, smo trdno prepričani, toda 

kako živimo in kako živi smo v resnici, se ljudje običajno ne 

sprašujemo. Pa bi se morali. Ker je pomembno, s kako veliko 

žlico zajemamo življenje. In če je ta preplitva, je treba storiti 

nekaj, da bo večja in globlja oziroma je treba žlico zamenjati. 

Življenje je treba vsak dan zajeti v celoti. Zato so se na portalu 

Kakoziv.si odločili za raziskavo med Slovenci, ki bo trajala od 

19. januarja do 8. februarja 2010. Dnevno bo portal prikazoval 

rezultate merjenja »živosti« Slovencev, ki se prav tako odvija na 

spletnem mestu www.kakoziv.si. Na tem naslovu boste našli 

tudi, kje se skrivajo tisti najbolj živi in kaj so razlogi za polno 

in veselo življenje ter kje najdemo tiste, ki životarijo, in kaj je 

vzrok za to. Če je nekdo nekje na polovici živosti, naj le prebere 

kakšen nasvet za povečanje nivoja živosti in potem vsak dan 

stori nekaj malega, kar bo ohranjalo njegovo živost. Upamo, da 

bodo rezultati spodbudili Slovence, da se vprašajo, kako živi so. 

In da bodo v naslednjem koraku poiskali koristne nasvete na 

www.kakoziv.si, kako lahko zbudijo svoje življenje. 

Težave z dlesnimi 

Težave z dlesnimi se pojavijo, ko se zobne obloge (plak), ostanki 

hrane in bakterije naložijo na zobeh tik ob dlesnih. To lahko 

povzroči vnetje in otekanje dlesni ter nastanek majhnih žepkov 

okrog dlesni. V njih lahko zastane še več hrane, ki jo je težko 

odstraniti s ščetkanjem zob. V ustih se nenehno proizvaja 

prozorna, lepljiva snov, v kateri so bakterije – to snov imenujemo 

zobne obloge. Bakterije v zobnih oblogah proizvajajo strupe ali 

toksine, ki dražijo dlesni in povzročijo razpokano tkivo. Če zobnih 

oblog ne odstranimo temeljito, se lahko razširijo na področje 

pod linijo dlesni in poškodujejo kost, ki daje oporo zobovju. 

Simptomi težav z dlesnimi so: 

- neprijeten zadah, ki ga ne gre odpraviti, 

- rdeče ali zatekle dlesni, 

- občutljive ali krvaveče dlesni, 

- majavi in/ali občutljivi zobje. 

Za preprečevanje in odpravljanje težav z dlesnimi svetujemo 

bioaktivni izdelek Multi-Oral. Je izjemno učinkovit pri 

odpravljanju težav v ustih. Nevtralizira škodljive bakterije in 

podpira naravno celjenje. Poskrbi za optimalno ustno floro in 

ne vsebuje dražečih kemikalij. 

Slina je pomembna za zdravje v ustih 

Slina čisti in ščiti usta, prebavni trakt in želodec. Z medicinskega 

in zobozdravstvenega stališča je slina ključnega pomena, 

ker navlaži hrano, preden jo pogoltnemo. Začne presnovo, 

preprečuje zobni karies, ohranja zdravo ustno sluznico in 

preprečuje možne okužbe. Potem ko zaužijemo hrano, slina 

odplakne bakterije, ki bi lahko povzročile kvarjenje zob ali 

izzvale druge težave. Slina pomaga ohranjati tudi zdravo ustno 

sluznico in preprečuje izgubo mineralov iz zobovja. Ko se v ustih 

ne proizvaja dovolj sline, se le-ta sušijo, postanejo lepljiva in 

posledica je neprijeten občutek. 

Značilni simptomi suhosti ust so: 

- ranice v ustih, ranjeni ali razpokani ustni kotički, razpokane 

ustnice, 

- pekoč občutek ali skelenje v ustih, zlasti na jeziku, 

- suha, rdeča in groba površina jezika. 

Za preprečevanje in odpravljanje težav zaradi suhosti ust 

svetujemo bioaktivne izdelke Multi-Oral. 

Oglasno sporočilo

14 

NAŠA LEKARNA 

Po nasvet 

v lekarno 

Svetovanja o uporabi 

prehranskega dopolnila 

Ekolostrum in žvečljivih tablet 

Ekolostrum Mupi 

Svetovanja o uporabi prehranskega dopolnila Ekolostrum 

in Ekolostrum MUPI, izdelkov podjetja Medis, se 

zaradi odličnega odziva lekarn in kupcev nadaljujejo 

tudi v februarju. 

Med svetovanji bodo kupce v lekarnah čakala številna 

presenečenja: 

• kar 25 % več kapsul Ekolostrum za isto ceno, 

• pri nakupu žvečljivih tablet Ekolostrum MUPI bodo 

otroci nagrajeni s slikanico MUPI, 

• pri nakupu kapsul Ekolostrum in žvečljivih tablet 

Ekolostrum MUPI bo svetovalka otrokom podarila 

različna MUPI darila. 

Datumi svetovanj in izbrane lekarne so objavljeni na 

spletnih straneh www.ekolostrum.com in 

www.nasa-lekarna.si. 

Kažipot svetovanj 

v naših lekarnah 

Svetovanja o diabetesu in 

brezplačne meritve sladkorja v krvi 

Sladkorna bolezen je kronična neozdravljiva bolezen, 

za katero je značilna motena presnova sladkorjev, 

maščob in beljakovin. Pojavi se ob pomanjkanju 

hormona insulina in resistenci nanj. 

Za vse sladkorne bolnike so redno preverjanje ravni 

glukoze v krvi, telesna vadba in primerna prehrana 

nujni. Samokontrola, redno pregledovanje in analiza 

pridobljenih rezultatov meritev, posveti in redni 

pregledi pri diabetologu lahko v veliki meri omilijo 

posledice, ki jih prinaša sladkorna bolezen, če je ne 

zdravimo. 

Prav tako pa je pomembno, da se o sladkorni bolezni 

poučimo tudi vsi, ki nam je bilo prizanešeno s to tiho, 

a težko boleznijo. Tako kot za bolnike s sladkorno 

boleznijo tudi za ostale velja, da redno spremljanje 

odzivov telesa na prehrano (utrujenost, izčrpanost, 

lahkota, žeja), telesno ne/aktivnost (pomanjkanje le-te, 

težki fizični napori) in odzivanje telesa na vsakdanje 

dejavnike stresa in okolja lahko opozori na morebitno 

moteno delovanje telesa in s tem preprečimo večje in 

trajnejše okvare, kot so okvare vida, izguba tipa, 

izguba občutka v stopalih in s tem amputacije, 

odpoved jeter, prezgodnja smrt. 

V Lekarni Ljubljana strankam nudijo brezplačne 

meritve sladkorja v krvi s svetovanjem. Datumi 

svetovanj in meritev so objavljeni na spletni strani 

www.lekarnaljubljana.si. 

Izvajalec promocij in svetovanj v lekarnah je podjetje Entrapharm d.o.o., 

Pot k sejmišču 30, Ljubljana, tel.: 01 561 18 93, info@entrapharm.com, mojca.lah@entrapharm.com 

Meritve CO v krvi 

Kajenje povzroča zelo hitro odvisnost, celo tako, kot bi 

jemali kokain ali heroin. Kadilci kadijo zaradi nikotina, 

obenem pa v svoje telo s kajenjem prejmejo še mnogo 

drugih toksičnih in karcinogenih snovi, med njimi je 

tudi ogljikov monoksid. Ogljikov monoksid (CO) je 

strupen plin brez vonja in barve ter je prisoten v zraku, 

ki ga vdihujejo kadilci, ko inhalirajo dim svojih cigaret, 

cigar ali pip. Ogljikov monoksid telesu odvzema kisik 

(kadilcem celo med 2 in 20 %), ki ga telo nujno 

potrebuje za življenje. 

31. januarja smo obeležili svetovni dan boja proti 

kajenju. Zato je podjetje Johnson&Johnson v 

sodelovanju s Slovensko zvezo za tobačno kontrolo 

konec januarja izvajalo akcijo merjenja ogljikovega 

monoksida v krvi. Akcija se pred lekarnami v trgovskih 

centrih v Ljubljani, Mariboru in Celju nadaljuje tudi v 

mesecu februarju. 

Prenehati kaditi ni preprosto, zato vam bodo svetovalci 

pred lekarnami svetovali tudi, kako prebroditi krizo, ko 

odložite zadnjo cigareto, kako vam pri odvajanju od 

kajenja lahko pomaga Nicorette in kako deluje 

nikotinsko nadomestno zdravljenje. 

Datumi meritev so objavljeni na spletni strani 


februar 2010 | NAŠA LEKARNA 

Svetovanja o uporabi kolekcije 

specialnih probiotičnih praškov 

WAYA ® 

Kolekcijo specialnih probiotičnih praškov WAYA ® 

odlikujejo edinstvene mešanice probiotičnih kultur, ki 

so posebej izbrane za pomoč pri specifičnih težavah 

(diareja na potovanju – WAYA ® AD, zaprtje – WAYA ® IT, 

diareja ob jemanju antibiotikov – WAYA ® AB), saj 

vsaka zase zahtevajo posebno obravnavo. Vsebujejo 

kakovostne vitalne probiotične kulture, kar šest do 

devet različnih vrst in sevov, ki se optimalno dopolnjujejo. 

Primerni so za vso družino. 

V času svetovanj bodo lahko kupci v lekarnah dobili 

brezplačne vzorce posameznih specialnih probiotičnih 

praškov WAYA ® . Vsak kupec specialnega 

probiotičnega praška WAYA ® pa bo za darilo prejel 

inovativne obliže Urgo. 

Datumi svetovanj in izbrane lekarne so objavljeni na 

spletnih straneh www.waya.eu in 


15



Osebno 

Z doc. dr. Zlatkom 

Frasom, dr. 

med., strokovnim 

direktorjem Interne 

klinike Univerzitetnega 

kliničnega 

centra v Ljubljani 

in priznanim 

specialistom interne 

medicine, 

ki se usmerjeno 

ukvarja s področjem 

preventivne 

srčno-žilne medicine, 

smo se ob 

svetovnem dnevu 

bolnika pogovarjali 

o vse bolj 

naraščajoči vlogi 

bolnika v procesu 

zdravljenja. 

Pogovarjala se je 

Katja Krasko 

Foto: Katja Krasko 

Prvi in ključni 

varuh bolnikovih 

pravic je njegov 

osebni (lečeči) 

zdravnik

18 OSEBNO | Prvi in ključni varuh bolnikovih pravic je njegov osebni (lečeči) zdravnik 


“Bolnik preprosto mora postati pomembnejši in dejanski partner v procesu zdravstvene 

obravnave, še zlasti zato, ker na drugi strani dobiva mnoge informacije in signale, ki so lahko 

pogosto tudi zavajajoči,” poudarja doc. dr. Zlatko Fras. Pravi, da sam nobene terapevtske 

odločitve, naj bo še tako banalna, ne sprejme brez bolnikovega soglasja. Zavzema 

se za vzpostavitev takega zdravstvenega sistema, v katerem bi lahko bil prvenstveni 

varuh bolnikovih pravic njegov osebni oz. lečeči zdravnik. Kot predsednik Evropskega 

združenja zdravnikov specialistov (uems) si je za enega od poglavitnih ciljev zadal tudi 

prizadevanje za ustvarjanje pogojev, da bolnikom v Evropi ne bo več treba hoditi v 

druge države po (bolj) kakovostne zdravniške storitve. Povsod bi morali imeti enako 

dostopnost do njih in biti enako obravnavani. 

Kako v svojih terapevtskih odločitvah, tudi 

v vlogi strokovnega direktorja Interne klinike 

ukc v Ljubljani, uravnavate neko zdravo 

mejo med ekonomijo, med tem, da ste 

človek, in med tem, da ste zdravnik? 

Včasih je res precej težko, saj tovrstne dileme 

zahtevajo razmislek in sprejemanje odločitev 

na različnih ravneh. Sam skušam vedno 

znova sistematično iti skozi vse. Prvo in 

osnovno je kar najboljše poznavanje razvoja 

in dosežkov stroke, vedenje o tem, kakšna je 

konkretna prednost novega, sodobnega in 

naprednega zdravila ali posega, ki so običajno 

vsaj v začetnem obdobju uvajanja praviloma 

zelo dragi. Sem absolutno za, da se nek 

nov ali izboljšan poseg ali zdravilo začne 

čim prej uvajati tudi pri nas, takoj ko imamo 

na voljo dovolj dokazov, da ima potencial 

postati ustaljen in uspešnejši in/ali učinkovitejši 

način zdravljenja od že obstoječega. 

Tudi v primeru, da v tistem trenutku še nimamo 

zagotovljenega celotnega finančnega 

pokritja za takšno uvedbo. Če bi morali vedno 

čakati na to, nikoli ne bi bilo nobenega 

napredka. Druga raven razmišljanja in odločanja 

je etična – vsakemu bolniku želim v 

vsakem trenutku in situaciji zagotoviti najboljše 

možno. In tretje, kot strokovni direktor 

moram v vlogi upravljalca aktivno sode- 

lovati pri zagotavljanju absolutne finančne 

vzdržnosti delovanja ustanove, ki jo vodim, 

oziroma količine in kakovosti zdravstvene 

oskrbe, ki jo lahko nudimo v okviru klinike. 

To je (ne samo zaradi krize) trenutno najtežje. 

Navedeno sestaviti v celoto, življenje, je 

prava umetnost, pravzaprav kot večno potovanje 

med Scilo in Karibdo. Enkrat prevlada 

ena raven, drugič druga. A najpomembnejši 

je rezultat: vsakič znova in na daljši rok – 

ravnotežje vseh treh. 

Kako pa krmarite med bolnikovimi 

potrebami, pravicami in načini, kako te 

pravice in potrebe zagotoviti? Na odločitve 

vplivajo tudi vrednote, zatorej gre v 

procesu zdravljenja za pomembne 

življenjske dileme, kajne? 

Spet gre za izjemno pomembno vlogo poznavanja 

različnih vidikov in možnosti ter 

najnovejših znanstvenih dosežkov in razvoja 

različnih metod zdravljenja v svetu. Tudi 

medicina kot odnos se skozi zgodovino vseskozi 

in vztrajno spreminja – od neke popolnoma 

avtoritarne medicine do vztrajnega 

povečevanja vloge bolnika pri izbiri in sprejemanju 

odločitev (angl. “patient empowerment”). 

Poznavanje teh trendov je zelo dobra 

osnova, da poskušaš in končno tudi zmoreš 

tovrstne svoje izkušnje, ki nadgrajujejo strokovno 

znanje in so prepletene z etičnimi 

vrednotami, v svoji vsakodnevni medicini 

tudi udejanjiti. Je podobno kot v vsakdanjem 

življenju. Kot starši poskušamo otrokom 

že zelo zgodaj posredovati, predati vsa 

osnovna etična merila, ki pa jih lahko dejansko 

sprejmejo in se jih tudi zavedajo šele skozi 

svoje lastno socialno okolje. 

Nedvomno je prva in osnovna stvar prepričanje, 

da je življenje sveto. Če potem dosledno 

sestaviš v svoji glavi še vse “naučene” 

etične norme, svoje lastno (s)poznavanje (in 

doživetje) etičnih vrednot in kako se je (in se 

še) ta etika razvijala v medicinski stroki, je rezultat 

končno vedno enak. Že z uporabo lastne 

pameti lahko udejanjaš, kar od tebe potem 

na drugi strani zahteva zakonodaja. 

Sprašujemo in razpravljamo na primer, 

kaj naj pacient v obliki nekakšnega vseobsegajočega 

informiranega privoljenja podpiše, 

da bo to zdravnika odvezalo odgovornosti 

za neugodne izide oziroma zaplete zdravljenja. 

Ga bo res? Kaj tak papir dejansko in zares 

pomeni v praksi? Manjše odgovornosti 

zdravnika zagotovo ne. Ali dejstvo, da je določen 

bolnik, kot rečemo, opravilno sposoben, 

pomeni zadostno zagotovilo, da tudi 

dejansko razume vse v pogovoru navedene 

možne posledice zdravstvene obravnave? 

Ali so operacije, samo zato ker gre za poseganje 

v človekovo telo, potencialno bolj ali 

manj škodljive od, na primer, zdravljenja z 

zdravili? Pa bolniku za slednje, vsaj zaenkrat, 

še ni treba podpisovati informiranega 

privoljenja. In končno – ali bi torej moral 

bolnik vedno in za vsak ukrep tudi podpisati 

nek papir? Ali nikoli? 

To so težko ali sploh nemerljive stvari, 

zato so tudi v teh odnosih v pravih in zadostnih 

odmerkih pomembni znanje, izkušnje 

in tudi intuicija. Sam običajno vsakega bol- 

nika že uvodoma, v okviru socialne anamneze, 

dovolj podrobno izprašam tudi o 

tem, da si lahko ustvarim svojo sodbo, koliko 

bo lahko razumel, kar mu bom povedal o 

zdravljenju. 

Nekateri formalni predpisi so včasih dobrodošli 

tudi zato, da z njihovo pomočjo lažje 

obvarujemo vsaj minimalno strokovno integriteto, 

morda niti ne toliko bolnikove 

varnosti. Daleč največjo vrednost dajem še 

vedno kar najbolj pristnemu kontaktu in 

vzpostavitvi partnerskega odnosa z bolnikom. 

Menim, da bi morali na tem delati bistveno 

več – bolnik mora tudi dejansko postati 

partner v celotnih procesih krepitve, 

ohranjanja in obnavljanja svojega zdravja. 

Se pravi, da se nagibate k temu, da nobene 

odločitve o tem, kaj boste bolniku ali 

predpisali ali naredili, ne bi smeli sprejeti 

brez njegovega soglasja? 

Da. Na podlagi izdelane diagnoze in obstoječih 

možnosti obravnave lahko bolniku 

svetujem, kako mislim, da bi bilo najbolje 

ukrepati v njegovem primeru, predstaviti pa 

mu moram tudi druge možnosti. Kakor tudi 

posledice. Pa naj izbere. Nekateri bolniki ob 

tem negodujejo, češ kaj me to sprašujete, vi se 

odločite, vi ste strokovnjak. Nenazadnje tudi 

to pomeni neke vrste bolnikovo odločitev in 

privoljenje. Za primer, v svoji ambulanti za 

preventivno kardiologijo, v kateri se v glavnem 

srečujem z bolniki s kompleksnejšimi 

motnjami v presnovi maščob, nobene terapevtske 

odločitve, pa naj bo še tako preprosta, 

ne sprejmem brez bolnikovega soglasja. Nenazadnje 

je to zame in za moje bolnike tudi 

neke vrste test, da je takšno postopanje v praksi 

tudi resnično izvedljivo. Je pa za to pogosto 

potrebno žrtvovati opredeljene časovne 

okvire specialistične ambulantne obravnave, 

ki so nam na voljo s strani plačnika.



Togi in minimalni časovni normativi, ki 

jih imamo na voljo za specialistično ambulantno 

obravnavo, so zagotovo korak v čisto 

nasprotno smer od siceršnje in sodobne nuje 

po ustvarjanju pravega partnerstva z bolnikom, 

v celotnem procesu diagnostične 

obravnave in zdravljenja. Slednje je tako 

zelo pomembno tudi zato, ker so bolniki, 

kot sem že opozoril, na drugi strani izpostavljeni 

veliki količini podatkov, pridobivajo 

mnoge informacije in signale iz različnih virov, 

ki so lahko zavajajoči. Med take signale 

uvrščam tudi številne odnose z javnostmi 

farmacevtske industrije. Ta bi seveda naredila 

vse, da bi čim več bolnikov želelo in 

uporabljalo njihova zdravila. In smo spet pri 

dilemi, pravzaprav trku interesov – ali bolnikom 

omogočiti vse informacije, vključno 

z oglaševanjem zdravil – koliko imajo oni 

sami po sebi pravice do tega in koliko bi bilo 

že potencialno škodljivega? Ali neetičnega? 

Seveda se o pravici do kar najbolj relevantnih 

in popolnih informacij na strokovno-etični 

ravni strinjamo vsi. Če si zamišljam 

kot bolnika samega sebe, hočem vedeti 

o možnostih, poteku in nenazadnje tudi nevarnostih 

zdravljenja vse in še več. 

Ampak kje je zdaj meja, ko želja in pravica 

do informiranosti preideta v reklamo, ki je 

lahko zavajajoča? 

Če to dopustimo, moramo na drugi strani 

zagotoviti tudi, da bodo obstajali kompetentni 

viri, ki bodo bolnika zmogli varovati pred 

potencialnimi zlorabami. In v tej vlogi vidim 

le enega – osebnega oz. lečečega zdravnika, ki 

pa za svojega bolnika ne bo imel na voljo le 

nekaj minut. Ne želim, da izzveni slabšalno, 

a po moje je v številnih primerih trenutni, zakonsko 

opredeljeni varuh bolnikovih pravic 

le institucija, ki, če se izrazim malce bolj slikovito, 

ustvarja določeno scenografijo. Pravi 

varuh bolnikovih pravic pa bi moral biti, in v 

večini primerov dejansko tudi je, njegov osebni 

oziroma lečeči zdravnik. To je v zgodovini 

vendarle vedno tako bilo. 

In navsezadnje tudi mora biti tako, a za to 

moramo vzpostaviti posebne mehanizme ... 

Da. Mi pa moramo vzpostaviti mehanizme, 

kako bomo zdravnika vzgojili in zavezali, 

da bo vedno in prvenstveno tudi varuh 

bolnikovih pravic. Žalosti me, da se v medijih 

zdravnikom pogosto že skoraj posplošujoče 

pripisuje lastnosti nedelavnosti, skoraj 

lenobe, pridobitništva, goljufivosti, celo kriminala 

… Naj ne izzveni patetično, a tudi 

zdravniki smo samo ljudje. Tudi med nami 

so posamezniki z izkrivljenimi etičnimi 

normami, drugačnimi vrednotami, kot v 

vseh poklicih. Trdim pa, da je vsaj 98 % 

zdravnikov takih, ki hočemo svojemu bolniku 

zares in samo dobro. 

Vse večja vloga bolnika je tudi dvorezen 

meč. Za sabo namreč želja po aktivnem in 

namenskem iskanju informacij, po vse 

večjem partnerstvu v procesu zdravljenja in 

obenem skrbi zase potegne tudi 

odgovornost. Težo slednje se je potrebno 

zavedati in včasih tudi nositi posledice. Se 

tega “sodobni” bolniki zavedajo? 

V tem je bistvo. Obstaja velik delež ljudi, 

ki zdravniku popolnoma zaupajo in se s tem 

sploh ne bodo ukvarjali. Tudi sam imam nekaj 

bolnikov, med katerimi so tudi vrhunski 

intelektualci, pomembne osebnosti, ki o 

svojih boleznih ne želijo vedeti skoraj nič. 

Verjetno v resnici ne želijo prevzeti odgovornosti. 

Rečejo mi na primer: »Jaz vam zaupam 

in verjamem, da boste naredili najboljše 

zame. Samo ne mi pripovedovati preveč podrobnosti 

o zdravljenju.« Morda neprimerna primerjava, 

a ko sem pri frizerju in me vpraša, 

kako naj me postriže, vedno rečem: »Vi ste 

frizer, naredite tako, kot menite, da bo najbolje 

zame.« Na drugi strani imate manjši delež 

bolnikov, ki so popolnoma nezaupljivi. Kot 

zgoraj omenjeni imajo tudi oni do takšne 

osebne naravnanosti popolnoma vso pravico. 

In še posebno njim je potrebno zagotoviti 

kar najbolj podrobne, kakovostne, objektivne 

in celovite informacije. 

Kako pa kakovostne informacije, ki bodo 

tudi objektivne, lahko zagotovite? 

Ponavljam, prvenstveni in ključni varuh 

bolnikovih pravic je in mora ostati njegov 

osebni oziroma lečeči zdravnik. Seveda pa 

morajo biti v zagotavljanje kakovostnih in 

objektivnih informacij vključeni vsi tisti, ki 

so del procesa bolnikove zdravstvene obravnave. 

Od osebnega zdravnika, ki je prvi in 

ključni nosilec, medicinske sestre, drugih 

zdravstvenih sodelavcev, in če se pogovarjava 

o zdravilih, tudi farmacevta, ki bolniku 

zdravilo pripravi oziroma izda. Vsak od njih 

ima svojo vlogo, ki je nikakor ni mogoče popolnoma 

uokviriti. Ni kalupa. Zagotovo pa 

je potrebno breme informiranja sorazmerno 

porazdeliti med vse naštete in še koga. Menim, 

da je v naši praksi v vseh segmentih 

tega premalo. V Nemčiji so leta 2005 opravili 

dokaj obsežno študijo (Delphi-4) med 

bolniki oziroma zavarovanci o tem, koliko 

so informirani o različnih vrstah in postopkih 

zdravljenja, kaj s tega področja si sploh 

želijo, kdo naj bi jim dajal informacije oziroma 

jih ne bi smel da(ja)ti. Večina anketiranih 

(74 %) je odgovorila, da si poleg tistih, ki 

jim jih podajo njihovi osebni (lečeči) zdravniki, 

želijo dodatnih informacij, v prvi vrsti 

od farmacevta v lekarni (62,5 %), še najmanj 

pa si želijo pridobiti dodatne informacije od 

farmacevtskih podjetij oziroma njihovih 

predstavnikov (6,5 %). 

Kdo je torej po vašem mnenju pristojen za 

kakovostne, nepristranske informacije o 

zdravilih? 

Če je država tista, ki naj skrbi za čim večjo 

blaginjo oziroma splošno dobro svojih 

državljanov, kar indirektno pomeni tudi za 

njihovo čim boljše zdravje, bi morala poleg 

medicinske stroke aktivno delovati in pomagati 

tudi v zagotavljanju manjkajočih informacij 

glede postopkov zdravljenja. Morda 

bi lahko tudi Agencija za zdravila do 

določene mere (so)odigrala vlogo pomočnika 

laičnemu informiranju potrošnikov – v 

sodelovanju z organizacijami potrošnikov, 

takimi, ki delujejo popolnoma transparentno 

in dejansko v javnem interesu. 

Če bi uspeli tudi v praksi vzpostaviti resničen, 

pošten, zaupen in korekten sistem 

partnerstva med bolnikom in njegovim osebnim 

oziroma lečečim zdravnikom, ki bi bil 

tudi v funkciji varuha bolnikovih pravic, potem 

na drugi strani tudi dodatne informacije 

s strani Agencije za zdravila in/ali društev bolnikov 

ne bi bile potrebne. V svetu so že bili 

primeri, ko so obstajali utemeljeni sumi, da 

so bili v ozadju ustanavljanja posameznih organizacij 

bolnikov kar veliki proizvajalci 

zdravil. Zato je potrebno biti pozoren, imeti 

regulativo, ki tovrstne pojave preprečuje, pa 

tudi mehanizme nadzora nad njimi. 

Občutek imam, da bi bilo potrebno, ne 

samo v Sloveniji, bolje in dosledno ločevati 

med objektivnimi, kakovostnimi in nepristranskimi 

informacijami kot takimi, v pravem 

pomenu besede (in znanstvenem smislu), 

ter različnim razumevanjem oziroma 

interpretacijo teh pridevnikov s strani posameznih 

interesnih oziroma družbenih skupin. 

Poglejmo le z vidika znanega dejstva, da 

postaja zdravstvo iz dneva v dan dražje. Za 

pokritje vseh potreb in želja po zdravstvenih 

storitvah je sredstev premalo, stroške



in/ali cene je potrebno zmanjševati. Tudi zavarovalnice 

se trudijo biti stroškovno učinkovite. 

Ob pojavu novega zdravila, za katero 

se izkaže, da ima statistično veliko boljše izide 

od prejšnjega, se ugotovi tudi, da bi bilo 

potrebno za to, da bi recimo v enem letu preprečili 

eno smrt zaradi infarkta, zdraviti recimo 

tisoč ljudi. Kdo je zdaj tisti, ki bo določil 

vrednost enega življenja? Zdravnik? 

Direktor zdravstvenega zavoda? Direktor 

zdravstvene zavarovalnice? Minister za 

zdravje? Predsednik vlade? Ga ni takega, ki 

bi si to upal narediti. 

Kako bi ocenil delovanje slovenskih društev 

bolnikov v Sloveniji v povezavi s stroko in 

informiranjem o različnih boleznih? 

Njihova vloga sploh ni tako zanemarljiva. 

Igrajo zelo pomembno vlogo, v nekaterih 

primerih predstavljajo svojim članom oziroma 

bolnikom resnično osrednjo, pogosto pa 

tudi edino pravo podporo, da se lahko s svojo 

boleznijo soočijo in nenazadnje tudi spopadejo. 

S kar nekaj društvi bolnikov v Sloveniji 

sem sodeloval ali še sodelujem, zato jih 

tudi bolje poznam in lahko o njih rečem le 

vse dobro. Eden od teh je Zveza koronarnih 

klubov in društev Slovenije, ki bolnikov ne 

združujejo le v družabnem smislu. Imajo 

tudi zelo pomembno in vzorčno vlogo v procesu 

njihove doživljenjske rehabilitacije. Izvajajo 

izjemno pozitivno poslanstvo, zato se 

tudi osebno zavzemam, da bi bilo čim več 

koronarnih bolnikov vključenih v tovrstna 

društva. Sodelujemo tudi z nacionalno Zvezo 

društev diabetikov, ki ima številno članstvo. 

V zadnjem času se je veliko slišalo o njih 

tudi zaradi sodelovanja pri oblikovanju nacionalnega 

programa za obvladovanje sladkorne 

bolezni. V slovenskem Forumu za preventivo 

bolezni srca in žilja delujeta tudi 

Društvo operiranih na srcu ter Društvo bolnikov, 

ki imajo vstavljen srčni spodbujevalnik, z zelo 

zavzetim in predanim članstvom. V funkciji 

strokovnega direktorja Interne klinike sem se 

v zadnjih dveh letih srečal tudi z zelo prizadevnimi 

društvi bolnikov na drugih internističnih 

področjih, ki se zelo trudijo, da bi 

skupaj s strokovnjaki določenega področja 

predstavljali neločljivo zavezništvo v prizadevanjih 

za kar najboljše pogoje in visoko 

kakovostno zdravstveno obravnavo. Pred 

nekaj leti sem na področju zagotavljanja telesne 

aktivnosti za krepitev zdravja precej 

aktivno sodeloval z Društvom laringektomiranih 

Slovenije. 

Kako naj zdravniki podajajo objektivne 

infomacije? Konec koncev informacij ne bi 

smeli presojati glede na to, kdo jih 

posreduje, temveč glede na njihovo 

vrednost po veljavnih merilih kakovosti. 

Sam kot zdravnik ne bolnikom in ne javnosti 

ničesar ne skrivam, trudim se, da so informacije, 

ki jih posredujem, kar najbolj sodobne 

in znanstveno podkrepljene. Glede 

podajanja zavajajočih informacij nimam 

niti najmanj slabe vesti. Informirnaje bolnikov 

izvajam v skladu s temeljnimi etičnimi 

vrednotami. 

Osebno nimam nobenega zadržka, če me 

povabi recimo določena farmacevtska firma, 

da pripravim strokovno predavanje za neko 

poklicno skupino. Dokler predavam objektivno, 

nepristansko, brez poudarjanja zavajajočih 

podatkov, ni pri tem nič spornega. 

Zagotovljeni morata biti popolna preglednost 

in poštenost. Zato predlagam, da bi 

morali organizatorji vsa predavanja v sklopu 

stalnega zdravniškega podiplomskega izobraževanja, 

ki so jim dodeljene kreditne točke 

za podaljševanje licence, tudi javno objaviti 

na internetnih straneh katerega od 

strokovno medicinskih portalov v Sloveniji. 

Takoj bi bilo vsem zelo transparentno, kar je 

bilo zdravnikom predavano. In tudi sumničenj 

o zavajajočih sporočilih bi bilo manj. 

Potrebno bi se bilo seveda dogovoriti, kdo bi 

lahko dostopal do njih. Če bi bila to tudi laična 

javnost, bi s tem kršili trenutno zakonodajo. 

Le če bi bilo javno dostopno, seveda 

v skladu z zakonodajo, bo to predavanje kontrolirala 

tudi strokovna javnost, ki je to predavanje 

poslušala. Regulatorji bodo lahko 

pogledali, ali je bilo v predavanju kaj vsebinsko 

spornega. In tudi avtorju bo s tako transparentnostjo 

lažje. Imel bo popolnoma čisto 

vest in obenem tudi boljši položaj do 

podjetja, ki ga je povabilo k sodelovanju. 

Ali ste si v Evropski zvezi zdravnikov 

specialistov (uems), ki ji predsedujete že 

drugi mandat, zadali kakšne skupne 

evropske smernice glede informiranja 

bolnikov? Zagotovo je eden od problemov 

Evropske unije tudi v tem, da nima 

enotnih zdravniških informacij. 

Nimam zelo trdno utemeljenih razlogov, 

zakaj bi uporabnikom ali bolnikom onemogočali 

dostop do številnih informacij, ki so 

sicer na voljo strokovnjakom, kot so zdravniki 

ali farmacevti. Po mojem mišljenju 

vzdrževanja trenutno obstoječih informacijskih 

preprek ne more opravičiti potencialno 

omejena sposobnost nekaterih bolnikov, da



bi razumeli strokovne informacije. Sam pri 

sebi sem za popolno in neomejeno liberalizacijo 

tovrstnih informacij. Zavedam pa se, 

da to verjetno ni možno oziroma izvedljivo. 

Prav zaradi vseh možnosti zlorab, zavajanj 

in različnih interesov ter na drugi strani nesposobnosti 

za vzpostavitev regulative in 

predvsem mehanizmov, ki bi to preprečevali 

oziroma nadzorovali. Tudi zato v uems aktivno 

sodelujemo z obstoječimi evropskimi 

regulatornimi telesi in skupaj z njimi sledimo 

tudi siceršnjemu, globalnemu razvoju na 

tem področju. Kot strokovnjaki na svojih 

posameznih specialističnih področjih poskušamo 

dajati strokovna mnenje tudi glede 

tega. Smo za postopno, in ne radikalno prehajanje 

iz teme na svetlobo. Nenadna izpostava 

močni svetlobi te lahko tudi zaslepi, 

ker ne vidiš ovire, se lahko tudi spotakneš … 

Že po naravi tako ogromne in kompleksne 

organizacije smo bolj konzervativni. Imamo 

sedaj že več kot 50-letno zgodovino in zastopamo 

skupno skoraj 1,5 milijona evropskih 

zdravnikov specialistov. O spremembah na 

področju večje dostopnosti bolnikov do informacij 

o zdravilih je nujno potrebno razpravljati 

z več zornih kotov in upoštevati 

čim več mnenj. Ekskluzivnost ali izključevanje 

je v naši zvezi absolutno nekaj nesprejemljivega. 

In večina, pravzaprav skoraj vse 

odločitve in stališča temeljijo na doseganju 

konsenza. Samo tako pridemo do splošno 

sprejemljive resnice. 

Kako se vam zdi dandanes biti bolnik v 

Sloveniji? 

Verjetno bi bil kot bolnik v marsikaterem 

segmentu zdravstvene obravnave slabe volje 

oziroma celo precej jezen, dobesedno. Kot 

zdravnik in strokovni direktor Interne klinike 

ukc v Ljubljani pa imam po drugi strani 

neke vrste privilegij, da lahko vidim vse se- 

gmente. Pravzaprav sem že po »defaultu« tukaj 

zato, da rešujem najslabše stvari. In paradoks 

– če bi sistem sam po sebi tudi v resnici 

že funkcioniral tako, kot bi si želeli, potem 

direktor ne bi bil več potreben. Kar pa se še 

nekaj časa ne bo zgodilo. Tudi zato se skušam 

pogosto vživeti v vlogo bolnika, skušam 

podoživeti, kaj bi bilo zame kot bolnika najboljše, 

kaj še sprejemljivo ... In na drugi strani 

poznam precej sistemskih zadev tudi zunaj 

zdravstva, tako v Sloveniji kot tudi zunaj 

naših meja. So primeri in področja, ki so 

boljši, seveda pa je veliko tudi bistveno slabših. 

Ko smo skušali najti primere ali izkušnje 

iz tujine, smo videli, da stvari pri nas 

niso najslabše. 

Kako bi naše zdravstvo primerjali z 

zdravstvom v Evropski uniji, če že 

združeno živimo v tej skupnosti? 

Ocenjujem, da imamo v primerjavi s preostalo 

Evropo bistveno boljšo dostopnost do 

vseh vrst kakovostnih zdravstvenih storitev, 

tudi vrhunskih, kot bi nam jo lahko nekdo 

pripisal po bruto nacionalnem dohodku. Ne 

bom se spuščal na tem mestu v podrobnejše 

analize, zakaj je tako. Zdi se, da je naš zdravstveni 

sistem glede na nekatere grobe pokazatelje 

dokaj kakovosten, čeprav zahtev za 

stalno zagotavljanje kakovosti nimamo uzakonjenih. 

Če bi jih uzakonili, bi tudi lažje 

izboljšali nekatere nevralgične točke v zdravstvenem 

sistemu. Razveseljivo je, da se bo 

to verjetno zgodilo že zelo kmalu, s sprejemom 

prav sedaj nastajajočega novega Zakona 

o zdravstveni dejavnosti. Ena od posledic bo 

zagotovo tudi večje zadovoljstvo – tako bolnikov, 

uporabnikov, kot tudi izvajalcev, 

zdravstvenih delavcev. 

C 

M 

Y 

CM 

MY 

CY 

CMY 

K



Aktualno 

Letni časi in alergijske bolezni 

Alergije v 

hladnih sezonah 

in celoletne alergije 

prof. dr. Ema Mušič, dr. med., specialistka internistka, Klinični oddelek za 

pljučne bolezni in alergije, Bolnišnica Golnik 

Ko pomislimo na alergije, nam misli največkrat uidejo k 

spomladanskim in poletnim težavam, kot so alergijski 

nahod in vnetja oči zaradi prisotnega cvetnega prahu v 

zraku, intermitentna bronhialna astma v povezavi s 

slednjim in še poslabšanje atopijskega dermatitisa, pojav 

koprivnice, srbenja, prebavne motnje … Dejstvo je, da 

ima do 30 % ljudi katero izmed naštetih težav resda 

spomladi. V alergološki praksi pa se javljajo bolniki s 

podobnimi težavami tudi jeseni in pozimi, neredko pa 

kar celo leto.

28 AKTUALNO | Letni časi in alergijske bolezni - Alergije v hladnih sezonah in celoletne alergije 


Alergeni vse leto, tudi jeseni in pozimi 

Alergeni različnih pršic in sorodnih ščurkov 

so vzrok rinokonjunktivitisa v letnem 

času z relativno višjo vlago v zraku in zanje 

ustrezno temperaturo, kar je značilno za pozno 

poletje in jesen. Pršice so s prostim očesom 

nevidne, njihova hrana so odmrli odpadki 

kože in las, ki jih človekovo telo na 

dan izloči dovolj za prehrano 1,5 milijona 

pršic. Idealno okolje zanje je topla in vlažna 

mikroklima v posteljah 20-30 °C ter relativna 

vlažnost zraka 75-80 %. Iz postelj je preprost 

raztros pršic tudi v preostali sobni 

prah. V gramu hišnega prahu so strokovnjaki 

našteli 10.000 pršic. 

Za isto obdobje in podobne pogoje, celo 

za zimski čas, je značilna tudi prisotnost različnih 

plesni v zraku. Zlasti velja to za plesni 

Alternaria in Cladosporium, medtem ko so plesni 

Aspergillus in Penicillium v naših okoljih 

prisotne vse leto. Celoletni alergen so še dlake 

in izločki domačih živali, poznopoletni in 

jesenski pa cvetni prah plevelov in nekaterih 

drugih zeli, vključno z ambrozijo in artemizijo. 

Vse leto je aktualna še navzkrižna alergija 

pelodnih alergikov na sadje in zelenjavo, aler- 

I dealno okolje za razvoj pršic je 

topla in vlažna mikroklima v 

posteljah. Iz postelj je preprost 

raztros pršic tudi v preostali sobni 

prah. V gramu hišnega prahu so 

strokovnjaki našteli 10.000 pršic. 

gičnih na zeli, začimbe, pršice in na morske 

sadeže. Ne pozabimo navzkrižnih alergij lateksa 

s sadjem in zelenjavo. 

Preprečevanje in zdravljenje jesenskozimskih 

in celoletnih alergij 

Ker alergije povzročajo znane snovi, ki 

jih uvrščamo med alergene, je najpomembnejša 

preventiva prepoznavanje vzroč nega 

alergena, da se mu lahko načrtno izogibamo 

in se o njem podučimo. Pot do jasne razpoznave 

alergena pa velikokrat ni premočrtna 

in preprosta. Alergični ljudje s težavo predolgo 

trpijo, nato poiščejo pomoč pri naravoslovno 

in medicinsko manj specializiranih 

osebah in neredko pestujejo svojo 

alergijsko bolezen tako dolgo in s takimi težavami, 

ki predstavljajo že razvoj nove alergijske 

bolezni, ali pa doživijo celo nevarno 

anafilaktično reakcijo. Odkritje kritičnega 

alergena naj bo prepuščeno specialistu alergologu, 

ki razpolaga z možnostmi sodobno 

priznane alergološke diagnostike. Ko je alergen 

znan, je potreben pouk, kje vse se z njim 

srečujemo in kako se ga najbolje izogibamo. 

V bivalnem in delovnem okolju se je vsaj 

jesenskim in celoletnim alergenom mogoče 

v celoti izogniti. Zato je potrebna terapija z 

zdravili, med katerimi so na prvem mestu 

antihistaminiki v tabletah, pri sistemski 

anafilaksiji tudi v injekcijah. Posamezne 

alergijske bolezni se izražajo z alergijskim 

vnetjem sluznic in/ali kože, kar preprečujemo, 

zaviramo in zdravimo z nanosom protivnetnih 

zdravil, na sluznico dihalnih poti 

večinoma inhalacijskih glukokortikoidov. 

Vsa zdravila predstavljajo gašenje požara, ki 

ga je zanetil posamezen alergen ali celo več 

alergenov istočasno. Obstajajo inhalacijski 

in prehranski alergeni ter alergeni v zdravilih 

in pikih žuželk. Reakcije po vstopu aler- 

gena v telo potekajo po različnih mehanizmih, 

od najhitrejšega, takojšnjega tipa, ki se 

kaže le kot srbenje ali koprivnica, do smrtno 

nevarnega anafilaktičnega šoka. Do slednjega 

lahko pride po piku žuželk, po jemanju 

nekaterih zdravil, lahko tudi po hrani, ki 

vsebuje zelo potenten alergen, na katerega je 

neka oseba razvila hud protialergijski odpor. 

Pravimo, da so močno senzibilizirane osebe 

ogrožene za prav specifične alergene. Take 

osebe in stanja ogroženosti razkrije alergolog, 

ki takoj poskrbi za ustrezne mere izogibanja 

kritičnemu alergenu, za preventivno 

terapijo, za urgentno terapijo grozečega šoka 

in v kritičnih primerih predlaga in izvaja 

postopke specifične imunoterapije.



Molekularne podobnosti alergenih komponent so možen vzrok navzkrižne alergije 

Breza – lešniki, orehi, mandlji, jabolka, hruške, breskve, češnje, marelice, kivi, soja, 

zelena, korenje, paprika, paradižnik 

Trave – moke, paradižnik, stročnice (soja, arašidi, bob, leča, čičerika) 

Artemizija – ambrozija, kamilica, regrat, zelena, janež, kumina, peteršilj, kari, česen, 

poper, koriander 

Ambrozija – artemizija, melone, banane 

Kivi – breza, ananas, papaja 

Banana – lateks, melona, buče, kostanj, avokado, breskve, jagode 

Mleko – govedina 

Žitne moke – koruza, riž, sezam, mak 

Perje – jajca, perutnina 

Mačka – svinjina 

Lateks – banana, avokado, kostanj, kivi, paradižnik, fige, 

inhalacijsko: fikus benjamin 

Oljka – inhalacijsko: jesen, forzicija, liguster 

Pregled možnih navzkrižnih povezav in reagiranj alergičnih oseb na ne vselej slutene molekularne sorodnosti v 

alergenih okolnega zraka in hrane. Ob klimatskih spremembah celo leska in vrba pričneta cveteti že januarja in 

februarja. Torej ni letnega časa brez pogojev za alergijske težave. 

Specifična imunoterapija 

Specifična imunoterapija ali kratko sit je 

edina vzročna terapija alergije. Z njo dosegamo 

v imunskem sistemu telesa novo ravnotežje 

v odzivanju celic, tako da telo vstop 

alergena prične tolerirati in se proti taki snovi 

ne odziva z alergijskim vzburjenjem. V telesu 

se ne sprošča več histamin v takojšnjem 

odzivu na alergen, pa tudi kasnejši medcelični 

procesi ne vodijo v vnetje. Postopek sit je 

dolgotrajen in zelo odgovoren, zahteva brezhibno 

natančnost v postop nem in nato vzdrževalnem 

vnašanju čistega alergena v telo. 

Od alergične osebe pa zahteva brezpogojno 

disciplino in sodelovanje z alergologom. Postopek 

največkrat traja 3-5 let po shemi, ki se 

izdela za vsakega izbranega bolnika posebej. 

Prve mesece so aplikacije pogostejše, v naslednjih 

letih pa jih izvajamo v daljših intervalih. 

Specifično imunoterapijo izvajamo z velikimi 

dozami standardiziranih alergenskih 

pripravkov. V naši praksi uporabljamo dva načina 

– s pokožnimi injekcijami ali s kapljicami 

pod jezik. Postopek z injekcijami ima že 

dolgoletno tradicijo in temu primerne bogate 

izkušnje. Postopek s kapljicami pod jezik 

(uvajajo se tudi že podjezične tablete) pa se izvaja 

vse od leta 1990, v Sloveniji šele zadnja 

tri leta, tako da lahko že govorimo o naših 

pozitivnih izkušnjah s tem postopkom. 

Kaj se dogaja v imunskem sistemu med 

izvajanjem sit 

Z vnosom stopnjujočih se odmerkov 

standardiziranega alergena v telo sporočamo 

posebnim celicam, ki imajo lastnost razpoznave 

in sprejetja alergena, naj one spodbudijo 

v orkestru imunskih celic aktivacijo 

specifičnih regulatornih limfocitov, katerih 

naloga bo produkcija takih celičnih produktov 

– citokinov, ki zmanjšajo občutljivost za 

alergen. Taki regulatorni limfociti v ta namen 

izločajo interlevkin-10 in faktor tgf-β. 

V postopku sit pa nastajajo tudi specifična 

regulatorna protitelesa igg4, ki se vežejo na 

alergen, da se ta ne nabira okrog mastocitov, 

ki bi v stiku z alergenom sicer sproščali histamin. 

Alergen preprosto ne more aktivirati 

sproščanja histamina. Postopek sit izvajamo 

3-5 let, v izjemnih primerih tudi dlje. 

Katere alergene izbiramo za sit in pri 

katerih alergijskih boleznih 

Največ bolnikov prejema sit zaradi nevarne 

alergije na pike os, čebel in sršenov 

oziroma če so ob piku doživeli zelo hudo 

splošno alergijsko reakcijo in bi jih ponoven 

pik ogrožal. Na drugem mestu so bolniki z 

alergijskim rinitisom in konjunktivitisom 

zaradi pelodov dreves in trav, posamezni 

imajo pridruženo tudi lažjo astmo. Tretje 

mesto po pogostnosti sit zavzemajo pršice, 

zelo redko pa izbrane plesni in ambrozija. 

Sit izvajamo praviloma z enim dokazanim 

in kritičnim alergenom, le posamič z dvema 

v prirejeni shemi za vsakega posebej. 

Sezonska in celoletna sit 

Glede na sezonsko ali stalno prisotnost 

aktivnega alergena v bolnikovem okolju izbiramo 

med sezonsko in celoletno sit. Pršice 

sicer predstavljajo bolj jesenski problem, 

vendar so jim bolniki izpostavljeni vse leto, 

doma ali drugod, tudi v hotelih, zato sit s 

pršicami izvajamo vse leto. Tako velja tudi 

za redke stalno navzoče plesni (Cladosporium, 

Aspergillus, Alternaria). Pelodi so pretežno 

predmet sezonskih shem za sit, dolžina 

sezone za sit je glede na cvetenje predsezonska 

in sezonska, največkrat je to 4 mesece. 

Postopek ponavljamo najmanj 3 in velikokrat 

5 sezon. Ambrozija cveti v juliju/ 

avgustu in septembru, kar določa ustrezno 

sezono za sit, torej jo izvajamo v poznem 

poletju in jeseni. Zelo delikatno je izbirati 

čas za sit pri alergiji za pelode dreves, da bi 

lahko izbrali res kritični pelod ali mešanico 

dreves iz sorodne drevesne vrste. Razumljivo 

je, da sit proti strupom žuželk poteka 

vse leto in je možna le v obliki podkožnih 

injekcij po shemi. 

Voltaflex tablete + Voltaren ® Emulgel ® 

Najboljši par za zdravljenje bolečih sklepov 

• učinkovito lajšata bolečine in vnetje 

• zvečata gibljivost in zmanjšata okorelost sklepov 

• izboljšata kakovost življenja 

• Voltaflex ščiti hrustanec pred obrabo in spodbuja 

njegovo obnovo 

Privoščite svojim sklepom dvojni V! 

Že v lekarnah brez recepta! 

Pred uporabo natančno preberite navodilo! 

O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. 

www.medis.si 

www.merjenjebolecine.si



Sit s podkožnimi injekcijami – scit 

Subkutana sit ali scit ima že večdesetletno 

tradicijo, najpogosteje jo izvajamo s strupi 

žuželk, sezonsko tudi s pelodi in celoletno s 

pršicami. Postopek poteka po varnostnem 

protokolu v alergološki ordinaciji, kjer vodimo 

tudi vso dokumentacijo zdravljenja. Beležimo 

in rešujemo tudi na srečo relativno redke 

neželene pojave na mestu vboda injekcije 

ali pri sistemskem zdravljenju. Ob strogih 

standardih postopka in z visoko kvalificiranim 

zdravstvenim osebjem so uspehi sit zelo 

vzpodbudni, neželenih pojavov je malo in so 

rešljivi. Bolnik ostane v opazovanju pri alergologu 

pol ure po aplikaciji. Bolniku se že po 

prvem letu sit pomembno izboljša kakovost 

življenja. Pri alergijskem rinitisu se s sit dokazano 

preprečuje razvoj astme, kar je sicer 

znan pojav pri skoraj polovici takih alergikov. 

Sit s kapljicami pod jezik – slit 

Nanos alergena s kapljicami pod jezik je 

poenostavil izvajanje sit. Zdravljenje pa zato 

zahteva izredno discipliniranega in ozaveščenega 

bolnika, ki je v stalni povezavi z alergologom. 

Alergeni na ustni sluznici po drugačni 

poti animirajo imunski sistem k 

razvoju tolerance. Zavedamo se, da je tudi ta 

navidezno preprostejši način pravzaprav sluznično 

cepljenje z alergenom. V klinični praksi 

je slit od leta 1990, v Sloveniji pa ga izvajamo 

zadnja tri leta. Tako se je nabralo že 

precej domačih izkušenj. Tudi slit izbiramo 

pri rinitisu s konjunktivitisom in blago astmo, 

če je dokazana prisotnost specifičnih 

protiteles ige proti 1 ali 2 alergenoma. Pri naših 

bolnikih na slit s pelodi smo ugotovili 

že v prvem letu postopka od 35-60 % manj 

simptomov, najbolje pa se je zdravljenje s 

slit izkazalo pri mešanici petih trav. Po drugem 

letu so bila občutna izboljšanja pri 40- 

85 % bolnikov, spet najbolje s pelodi trav, zatem 

pa s pelodi breze (pozitiven učinek pri 75 

%). Pri osebah, ki po dveh sezonah ne občutijo 

izboljšanja, ne nadaljujemo s slit. 

Vsako sezono, tudi letos, vključujemo v 

zdravljenje nove bolnike. O vsakem vključenem 

bolniku se v alergološkem timu na kopa 

Golnik posvetujemo in sooblikujemo način 

za nove alergološke terapije. Tako se ustvarja 

vseslovenski konsenz za doktrinarno izvajanje 

te nove alergološke terapije. Zdravljenje 

slit za pršice poteka pri nas celo leto. Po svetu 

že obstajajo pripravki sit v obliki tablet za 

pod jezik, ki jih bomo lahko kmalu uporabljali 

tudi pri zdravljenju pri nas. 

Izkušnje v svetu 

Po zadržkih alergologov v prejšnjem desetletju 

je sedaj v klinični alergologiji sprejeto 

dejstvo, ki je dokazano s kliničnimi študijami 

na velikem številu bolnikov, da je terapija 

slit po doseženih rezultatih enakovredna 

postopku z injekcijami (ne velja za strupe žuželk). 

Dokazali so njeno učinkovitost za pelode 

trav, breze, ambrozije, oljke, krišine, ciprese 

in za pršice. Na strokovnih delavnicah 

in kongresih alergologov v Evropi in po posameznih 

državah je vse več poročil o uspehu 

te terapije in o vse boljših oblikah alergenov 

za sit. Zelo odmevna je bila študija ecrit o 

sezonski terapiji slit s pelodi trav pri alergijskem 

rinokonjunktivitisu, v kateri so dosegli 

pomembno umiritev simptomov, ki jih je beležil 

vsak bolnik. Hkrati pa so z imunološkimi 

analizami sledili tudi dogajanju v imunskem 

sistemu, nastajanju zaščitnih protiteles 

igg4, kar je predstavljalo potrditev dejanske 

vzročne terapije s pravimi alergeni. Bolniki v 

tej študiji so prejemali pod jezik kapljice pripravka 

Staloral, primerjalna skupina bolnikov 

pa placebo. Razlike v prid slit so bile 

očitne in vzbujajo optimizem za naprej. Če se 

alergen za terapijo slit pravilno določi, je torej 

upanje za rešitev hudih alergijskih težav 

tudi za tistih 25 % alergikov, ki jim klasična 

terapija z zdravili ne pomaga, so ogroženi z 

eskalacijo alergijske bolezni v telesu in sezonsko 

ali vse leto ne morejo nemoteno opravljati 

svojega poklica. V Evropi je 87 milijonov 

alergikov, od tega jih je 52 % alergičnih na pelode 

trav, 49 % na pršice, 14 % na brezo, 27 % 

pa na zeli, vključno z ambrozijo. Tudi pri nas 

vodimo registre alergičnih na pike žuželk. V 

Sloveniji vključimo na leto povprečno 120- 

150 novih bolnikov v scit zdravljenje proti 

čebelam ali osam. Vodenje terapije scit sodi 

med najbolj zahtevne, postopek poteka 5 let 

ali več, pri posameznikih kar celo življenje. 

O bstajajo inhalacijski in prehranski alergeni ter alergeni v zdravilih in 

pikih žuželk. Reakcije po vstopu alergena v telo potekajo po 

različnih mehanizmih, od najhitrejšega, takojvšnjega tipa, ki se kaže le kot 

srbenje ali koprivnica, do smrtno nevarnega anafilaktičnega šoka. 

Pričakovanja za prihodnost ob vse večjem 

številu alergij 

Nove metode sit, med katerimi je že 

ustaljena slit, in tudi napredek v biotehnologiji 

in produkciji standardiziranih naravnih 

alergenov, tudi skrajno specifičnih rekombinantnih 

alergenov, obetajo rešitve za 

prav vse, ki trpijo zaradi alergij. Na poti do 

nas so že prečiščeni delci alergenskih molekul, 

ki so odgovorni za alergijski proces pri 

bolniku, tako da v telo s sit ne bomo vnašali 

nepotrebnega balasta snovi, za katere 

imunskemu sistemu ne želimo dajati sporočil. 

Sit s takimi rekombinantnimi alergeni 

bo zares ozko specifična. Nova znanja in 

klinična aplikativnost vse bolj kakovostnih 

pripravkov so torej razlog za optimizem.



Kako deluje 

Herpes virusi – 

nepovabljeni podnajemniki 

našega organizma 

Aljoša Kramar, dr. vet. med. 

Herpes virusi so nadležna skupina virusov, ki povzročajo herpetične 

okužbe v obliki mehurčkov na sluznicah in koži ter nekatere druge, lahko 

zelo težavne bolezni. Dobra odpornost in upoštevanje nekaterih 

preventivnih ukrepov sta lahko dobra zaščita pred vdorom omenjenega 

virusa v celice našega organizma.

36 KAKO DELUJE | Herpes virusi - nepovabljeni podnajemniki našega organizma 


Herpes virus sicer ni le bolezen novega, 

sodobnega sveta. Poznali 

so jih že v času starih Grkov. Od 

njih tudi izhaja beseda »herpein«. 

Do konca 19. stoletja je bilo viruse praktično 

nemogoče dokazati. Zaradi njihove 

majhnosti jih bakteriološka cedila niso zadržala. 

Obenem jih niso mogli vzgojiti na 

bakterioloških gojiščih in jih niso mogli videti 

s svetlobnim mikroskopom. Ob koncu 

19. stoletja je rusko-ukrajinski biolog Ivanovski 

odkril virus tobačnega mozaika in s 

tem naredil velik korak v nadaljnjem preučevanju 

virusov. Seveda brez raziskovalnih 

težav ni šlo. Viruse so pričeli razvrščati v 

skupine po lastnostih, ki so jim jih pripisovali 

ob njihovi invaziji v celice organizma. 

Sistematična razdelitev herpes virusov 

Poznamo osem vrst herpes virusov, ki so 

vsi patogeni za človeka in jih imenujemo humani 

herpes virusi. Razdeljeni so v 3 poddružine, 

in sicer v herpes viruse alfa, beta in 

gama. Posamezne vrste virusa povzročajo 

specifične bolezni. 

1. Herpes virusi alfa 

Za to poddružino sta značilna hitro podvojevanje 

in širok spekter gostiteljev. Nahajajo 

se v živčnih ganglijih gostiteljevega organizma. 

hhv-1: virus herpesa simpleksa 1. Bolezni, 

ki jih povzroča, so: labialni herpes 

(herpes labialis) na ustnicah, nazalni 

herpes (herpes nasalis) v nosu, genitalni 

herpes (herpes genitalis) na spolovilu, 

perianalni/glutealni herpes 

(herpes perianalis/glutealis) na zadnjiku/zadnjici 

in facialni/bukalni herpes 

(herpes facialis/buccalis) na obrazu/licih. 

hhv-2: virus herpesa simpleksa 2. Bolezni, 

ki jih povzroča, so: herpes (simplex) 

genitalis (na spolovilih) in herpes 

(simplex) labialis (na ustnicah). 

hhv-3: humani herpes virus 3 (virus noric, 

varicelovirus). Bolezni, ki jih povzroča, 

so: norice, pasovec. 

2. Herpes virusi beta 

Podvojujejo se počasi, imajo ozek spekter 

gostiteljev ter povzročajo močno povečanje 

okužene celice (citomegalijo). 

hhv-5: humani herpes virus 5 (citomegalovirus). 

Bolezni, ki jih povzroča, so: citomegalična 

inkluzijska bolezen, citomegalovirusna 

pljučnica idr. 

hhv-6: humani herpes virus 6. Bolezen, ki 

jo povzroča, je: exanthema subitum 

(pri otrocih). 

hhv-7: humani herpes virus 7. Bolezen, ki 

jo povzroča, je: exanthema subitum 

(pri otrocih). 

3. Herpes virusi gama 

Imajo zelo različen čas podvojevanja ter 

zelo ozek spekter gostiteljev. Povezujejo jih 

tudi z nastankom rakastega obolenja v človeškem 

telesu. 

hhv-4: virus Epstein-Barr. Bolezni, ki jih 

povzroča, so: infekcijska mononukleoza, 

nazofaringealni karcinom 

in Burkittov limfom. 

hhv-8: humani herpes virus 8. Bolezni, ki 

jih povzroča, so: mieloproliferativne 

bolezni (Castlemanova bolezen, 

limfomi ...). 

Najpogostejša skupina herpes virusa alfa 

Herpes virus simpleks 

Virus herpesa simpleksa je rod virusov iz 

družine herpes virusov, ki zajema dve vrsti: 

virus herpesa simpleksa tip 1 (hhv-1) in 

virus herpesa simpleksa tip 2 (hhv-2). 

Obe vrsti povzročata okužbo kože, sluznic, 

oči, možganov in možganskih ovojnic. 

Herpetična okužba se kaže kot mehurčast 

izpuščaj okoli ustnic, nosnic, v predelu spolovil 

oziroma kot vnetje roženice in očesne 

veznice (keratokonjuktivitis) ali kot vnetje 

možganske opne (meningoencefalitis).



Ko se človek enkrat okuži z virusom herpesa 

simpleksa, ostane okužen vse življenje. 

Po prvotni okužbi se pojavijo značilni izpuščaji 

najprej na mestu okužbe, potem pa se 

lahko širijo še v okolico. Imunski sistem 

nato okužbo omeji, vendar virus vztraja v telesih 

tistih živčnih celic, ki od mesta okužbe 

prenašajo signale za občutke (senzorična 

živčna vlakna). Po določenem času lahko 

pride do ponovnega izbruha izpuščajev, zlasti 

ob zmanjšanju odpornosti. Po reaktivaciji 

se virus v živčnih celicah začne razmnoževati 

ter potuje nazaj do kože ali sluznice po 

živčni celici. 

Prenašanje 

Hhv se prenaša s telesnimi tekočinami. 

Nahaja se v tekočini mehurčkov, slini (zato se 

prenaša tudi s poljubljanjem), semenski tekočini 

in nožničnem izločku (prenos tudi s 

spolnimi odnosi). Pogosta je okužba že v 

otroštvu, zlasti z matere na otroka. Možna je 

tudi okužba ob porodu med prehodom porodne 

poti, ki je lahko za novorojenčka tudi 

smrtonosna, saj novorojenček še nima razvitega 

imunskega sistema in lahko virus kljub 

zdravljenju povzroči poškodbe na možganih. 

Možnost okužbe med porodom je sicer zelo 

majhna, če je pri porodnici virus neaktiven 

in nima herpetičnih izpuščajev na spolovilih. 

Izbruh mehurjastih izpuščajev je običajno 

najhujši po primarni okužbi, saj telo takrat 

še nima izgrajenih protiteles. Ob prvem 

izbruhu bolezni obstaja tudi možnost nastanka 

aseptičnega meningitisa, ki pa je nizka, 

le okoli 1 %. 

Vztrajanje v telesu 

Okužba z virusi herpesa simpleksa je trajna, 

kar pomeni, da virus ostane v organizmu 

do smrti. Imunski sistem premaga le akutno 

bolezen, ki se pokaže na sluznici oziroma 

koži. Virusi, ki so po živčnih celicah prišli v 

živčne ganglije (skupek teles živčnih celic), 

pa ostanejo v telesu. Tako hhv-1, ki najpo- 

gosteje povzroča herpes na ustnici (labialni 

herpes), navadno vztraja v gangliju živca, ki 

prenaša občutke iz obraza (živec trigeminus, 

trigeminalni ganglij). Do naslednjega izbruha 

bolezni ostane virus skrit ter ne pride do 

izražanja virusnih beljakovin. Do ponovne 

aktivacije virusa in ponovnega izbruha herpetičnega 

izpuščaja pride v stanju oslabljenega 

imunskega sistema, na primer zaradi 

stresa, vročine ali pomanjkanja spanca. 

Klinična slika 

Pri začetni okužbi se v 7 dneh po okužbi 

na koži ali sluznici pojavi skupina drobnih 

mehurčkov. Ti kmalu počijo in se v enem ali 

dveh dneh spremenijo v plitke razjede (erozije) 

in kraste. Kraste odpadejo, in če ni prišlo 

do dodatne okužbe z bakterijami, ne pustijo 

brazgotin. Spremembe na koži pogosto 

spremljajo bolečine in srbenje. Spremembe 

lahko spominjajo na impetigo, karcinom ali 

na spremembe pri primarnem sifilisu. 

Vrste okužb glede na mesto: 

• Labialni herpes: herpetične 

spremembe se pojavijo na ustnicah. 

• Genitalni herpes: spremembe so na 

spolovilih. 

• Herpes nasalis: spremembe nastanejo 

na nosu. 

• Herpes corneae: okužba očesne 

roženice; lahko je zelo nevarna, saj 

lahko privede do slepote. 

• Gingivostomatitis herpetica: 

okužba ustne sluznice; pojavijo se plitke 

razjede (erozije), prekrite z 

rumenkastimi oblogami in rdečim 

robom ter neprijeten zadah. Za tovrstno 

okužbo ustne sluznice zbolevajo 

predvsem otroci. 

Okužba s herpes virusom simpleks zdravih 

odraslih oseb ne prizadene huje, možno je 

slabše počutje in rahlo povišana telesna temperatura. 

Okužbo ustne votline spremljajo 

povišana telesna temperatura, bolečine (zlasti 

pri hranjenju) in izrazito slabo počutje. 

Zdravljenje 

Zdravi se s protivirusnimi zdravili, kot je 

aciklovir ali valaciklovir, lokalno (mazila) 

ali sistemsko. Potrebno je čimprejšnje zdravljenje. 

Genitalni virus 

Okužbe z virusom herpes simpleks tip 1 

(vhs tip 1) in še pogosteje tip 2 (vhs tip 2) 

povzročajo nastanek drobnih mehurčkov na 

spolovilu ali v bližnji okolici, ki se kasneje 

lahko tudi zagnojijo. Ko se oseba okuži, se ji 

mehurčki pojavijo ob različnih sprožilnih dejavnikih, 

kot so padec odpornosti, psihični 

stresi, menstruacija. Ugotavljamo ga klinično 

in z dokazom protiteles v krvi bolnika, zdravljenje 

pa je nato le delno uspešno. Nastanek 

raka na rodilih celo povezujejo z virusom 

herpes simpleks tip 2. 

Vhs tip 2 in tip 1 sta najpogostejša povzročitelja 

razjed na spolovilu v razvitih deželah 

in v nerazvitem svetu. Med spoloma ni 

razlik, pogosteje pa zbolevajo prebivalci revnejših 

slojev. 

Inkubacijska doba traja 3-9 dni, na žalost 

pa je večina okužb neopaznih. Najpogostejši 

način prenosa je nezaščiten spolni stik z okuženo 

osebo. 

Na koži ali sluznici penisa, mošnje, srama, 

materničnega vratu ali področja ob zadnjiku 

se po prehodnem zbadanju pojavijo na pordeli 

podlagi skupine drobnih mehurčkov, napolnjenih 

z prozorno tekočino. Mehurčki 

postanejo motni, se predrejo, nastane erozija, 

ki jo prekrije, in nato krasta. 

Primarni genitalni herpes (prvi pojav) 

spremljajo značilne herpetične spremembe 

na koži ali sluznici. Spremlja jih bolečina, 

Ekolostrum kapsule vsebujejo 

polnovredni, 100 % naravni 

kolostrum, ki: 

• optimizira telesno odpornost pri 

zdravih ljudeh 

• ugodno vpliva na prebavo 

• ohranja energijo, krepi vitalnost in se 

uporablja pri prehodni utrujenosti 

• v kombinaciji z vsakodnevno fizično 

aktivnostjo in ustrezno prehrano 

podpira povečanje mišične mase in 

lahko izboljša uspešnost vadbe 

Kapsule Ekolostrum so na voljo v lekarnah 

in specializiranih trgovinah. 

Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo prehrano. 

Dejan Zavec je svetovni boksarski prvak v kategoriji IBF. 

Knockout 

sovražnikom zdravja! 

Priporočljivo je redno, 

vsakodnevno jemanje 2 do 

4 kapsul Ekolostrum na dan, 

za vso družino. 

Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana 

DEJAN ZAVEC IN EKOLOSTRUM – DO POPOLNE ZMAGE!



splošna prizadetost, povišana telesna temperatura, 

regionalne bezgavke so povečane. Ozdravljenje 

sledi šele po 3 tednih. Recidivni genitalni 

herpes (poznejše pojavljanje, 

sekundarno) lahko nastopa večkrat letno. 

Klinična slika je blažja, spremembe so manj 

intenzivne, ponavadi ni splošne prizadetosti. 

Genitalni herpes zdravimo s protivirusnimi 

zdravili (aciklovir, valaciklovir). Virus herpes 

simpleks ostaja v telesu dosmrtno. 

Norice 

Norice ali vodene koze so zelo nalezljiva 

bolezen, ki prizadene zlasti otroke. Povzroča 

jo virus noric (humani herpes virus 3 oziroma 

Varicella-Zoster virus, vzv). Po ozdravitvi 

virus ostane prisoten v telesu in lahko kasneje, 

pri hujši oslabitvi odpornosti, izbruhne v 

obliki pasovca. Norice se zelo redko končajo 

s smrtjo. Virus noric je zelo kužen in se prenaša 

zlasti kapljično, torej z vdihanjem kapljic, 

ki jih je izdihala oziroma izkašljala obolela 

oseba. Virus na zraku preživi zgolj 10 

minut, zato je okužba prek predmetov malo 

verjetna. Po izpostavljenosti virusu se bolezen 

pojavi pri več kot 90 % ljudi, ki še niso bili 

okuženi. 

Človek je kužen že 2 dneva, preden nastopi 

kožni izpuščaj, in vse do okoli deset dni po 

prvem izpuščaju. V tem času naj bi se bolnik 

izogibal stika z zdravimi osebami, zlasti s starejšimi 

in nosečnicami, ki še niso okužene. 

Če se okuži ženska med 8. in 21. tednom nosečnosti, 

obstaja nevarnost poškodbe ploda. 

Inkubacijska doba traja okoli 10-21 dni. 

Nato se pojavijo blažja in kratkotrajna vročina, 

glavobol in bolečine v sklepih. V naslednjih 

dneh se na koži pojavijo prvi izpuščaji, 

najprej na obrazu, lasišču in po trupu, kasneje 

tudi po udih. Izpuščaji so rdečkasti in so 

lahko srbeči. Iz posameznega rdečkastega 

madeža nastane po nekaj urah mehurčast izpuščaj 

v velikosti riža. Izpuščaji se posušijo 

in nastale kraste odpadejo, ne da bi povzročile 

brazgotine. Mehurčasti izpuščaji so lahko 

napolnjeni z gnojem, takrat lahko na prizadetih 

mestih ostanejo drobne brazgotinice. 

Redkeje se izpuščaji pojavijo tudi na vidnih 

sluznicah. 

Bolezen povečini mine brez posledic in 

zapletov. Izpuščajev se ne sme praskati, saj 

lahko pride do dodatne okužbe s streptokoki 

ali stafilokoki. Zdravljenje noric zajema lajšanje 

srbenja – na izpuščaje si bolnik nanese adstringentno 

mazilo. Če nastopi višja vročina, 

jo zdravimo z antipiretiki. Z razvojem protivirusnih 

zdravil je možna tudi pospešitev ozdravitve 

z jemanjem takšnega zdravila, na 

primer aciklovirja. Protivirusno zdravilo je 

potrebno vzeti čim prej, najkasneje 24 ur po 

nastopu prvih simptomov. Protivirusna terapija 

se uporablja zlasti pri imunsko oslabljenih 

bolnikih. 

Moderna medicina svetuje preventivno cepljenje 

proti noricam že od leta 1995. Vendar 

je cepljenje po mnenju nekaterih smiselno le 

za bolj ogrožene osebe, kot so npr. tisti ljudje z 

oslabljenim delovanjem imunskega sistema, 

pri katerih lahko poteka bolezen huje. 

Pomen odpornosti in zaščita pred 

virusnimi infekcijami 

Dobra odpornost predstavlja najpomembnejšo 

obliko varnosti pred vsemi virusnimi 

infekcijami. Za dvig ali oslabitev odpornosti 

smo odgovorni prav sami. Obrambni mehanizem 

v telesu lahko močno okrepimo z zdravo 

prehrano, s primernim načinom življenja 

in različnimi imunostimulativnimi sredstvi, 

ki jih s pomočjo farmacevtov izberemo v naši 

lekarni. Tudi primerna prehranska dopolnila 

nam še dodatno okrepijo telo in obrambni 

mehanizem. Še osebno v stresnih obdobjih je 

pomembno, da telo vzdržujemo, krepimo in 

mu pomagamo obstati na ravni, ki omogoča 

dobro obrambo pred virusi, tudi iz omenjene 

skupine. Ne pozabimo tudi na primerno higieno 

rok in zaščito pri spolnih odnosih. Prav 

pri slednjih je prenos virusov ali drugih 

okužb pogost in ni nedolžen. 

Pozabite srbenje in praskanje! 

Hladilna pena / Hladilna Pjena za hlađenje pena



Kako 

zdraviti 

S prim. Marjeto 

Sedmak, dr. med., 

svetnico, predstojnicoKliničnega 

oddelka za 

pediatrično gastroenterologijo,hepatologijo 

in nutricionistiko 

Pediatrične 

klinike Univerzitetnega 

kliničnega 

centra v Ljubljani, 

smo se pogovarjali 

o napenjanju, 

mnogih vzrokih 

zanj in načinih 

zdravljenja 

Pogovarjala se je 

Katja Krasko 

Foto: Katja Krasko 

Napenjanje je 

lahko znak 

resne bolezni 

Napenjanje je težava, ki se lahko pojavi v 

katerem koli življenjskem obdobju otroka, od 

novorojenčka pa do 18. leta starosti, ne 

prizanese pa niti odraslim. Moteče je še posebej 

tedaj, ko se poleg plinov pojavljajo še krči in 

bolečine v trebuhu. »Vzrokov za napenjanje je 

veliko. Nikakor jih ne smemo zanemariti, saj je 

napenjanje lahko le prehoden pojav zaradi 

zaužitja določene vrste hrane (npr. stročnice), 

lahko pa je znak resne bolezni, ki jo je potrebno 

nujno zdraviti,« poudarja prim. Marjeta Sedmak, 

dr. med., svetnica.

44 KAKO ZDRAVITI | Napenjanje je lahko znak resne bolezni 

NAPENJANJE, 

februar NAPIHNJENOST 

2010 | NAŠA LEKARNA 

ALI DRISKA? 

45 

Kdaj se napenjanje že lahko pojavi pri 

najmlajših? 

Napenjanje in vetrovi v sklopu »trebušnih 

kolik« pri dojenčku se lahko pojavijo že 

takoj po rojstvu, večinoma pa med drugim 

in tretjim tednom starosti. Kolike nastopijo 

pri enem od petih otrok, pojavljajo se pri 

obeh spolih, pogosteje pa pri fantkih. Kolike 

se pojavljajo tako pri dojenih otrocih kot 

pri tistih, ki so hranjeni z mlečnimi formulami. 

Pri večini otrok je najhuje v šestem tednu 

starosti. Dojenček ima nenadne napade 

krčev (kolik) v trebuščku, ki jih spremlja neutolažljiv 

nemir in jok. Dojenčkove kolike 

starše zelo prestrašijo. 

Kakšni so znaki napenjanja pri 

novorojenčkih, pri katerih se šele učimo 

prepoznavati njihov odziv? 

Dojenček s trebušnimi krči glasno joka, je 

nemiren, krči kolena, pogosto ima vetrove, 

lahko stiska pesti, v obraz je rdeč, okrog ust 

pa je bled in se ga ne da potolažiti. Joka lahko 

tudi do dve ali tri ure skupaj, med jokom pa 

hlastno išče bradavico ali dudo, ki pa jo že v 

naslednjem trenutku zavrne. Včasih mu uspe 

zadremati za nekaj trenutkov, a se prav kmalu 

predrami s hudim jokom. Le začasno mu 

odleže po odvajanju blata ali zraka. 

Ali medicina že ima odgovor na to, zakaj se 

trebušni krči pojavljajo pri dojenčkih 

naj več krat zvečer, včasih celo ob določeni 

uri? 

Vzroki za dojenčkove kolike še niso dokončno 

pojasnjeni, verjetno pa jih je več: 

npr. nerazvitost prebavil pri dojenčku, pospešeno 

gibanje črevesa (peristaltika), preveliko 

zaužitje zraka ob hranjenju dojenčka, 

preveč mlečnega sladkorja (laktoze) v hrani, 

premajhna ali prevelika luknjica na dudi in 

zato prekomerno ali premalo hranjenja pri 

dojenčku. Običajno se kolike pojavljajo v poznem 

popoldanskem času ali zgodnjem ve- 

černem času, minejo pa same od sebe po štirih 

ali petih mesecih starosti. Pri dojenčku 

zdravljenje z zdravili zaradi kolik ni potrebno. 

Kadar mati zdravniku potoži zaradi dojenčkovih 

kolik, je treba dojenčka pregledati. 

Če je dojenček sicer zdrav, dobro 

napreduje pri telesni teži in primerno raste, 

staršem le povemo, da je z dojenčkom vse v 

redu. Če pa so kolike znak resnejše bolezni, 

je treba bolezen zdraviti. 

Ali se morajo doječe mame držati posebne 

diete, da omilijo otrokove kolike? 

Po kakšnem prilagojenem mleku pa naj 

posežejo mame nedojenih otrok s kolikami? 

Če mati otroka s kolikami doji, dieta pri 

materi ni potrebna. To so tudi navodila 

Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, 

hepatologijo in nutricionistiko iz leta 

2008. Posebna dieta doječe matere je potrebna 

izključno takrat, če je pri dojenčku alergija 

na hrano dokazana. Če pa dojenček ni 

dojen in je hranjen z mlečno formulo, pa priporočamo 

izbiro take mlečne formule, ki 

mu bo pomagala. To so običajno »ac« mlečne 

formule, kar pomeni »proti kolikam«. Pri 

nas obstaja velika ponudba mlečnih formul 

proti kolikam. Njihova značilnost je, da 

imajo manj mlečnega sladkorja, obstajajo pa 

tudi take, ki imajo poleg znižane vsebnosti 

mlečnega sladkorja dodane tudi prebiotike, 

to so posebni sladkorji (fruktooligosaharidi 

in galaktooligosaharidi) in maščobe, imenovane 

»betapol«, ki delujejo proti kolikam, 

obenem pa še mehčajo blato. 

Kakšni pa so najpogostejši simptomi in 

vzroki napenjanja pri starejših otrocih in 

odraslih? 

Najpogostejši simptomi pri otrocih so 

trebušni krči, napenjanje, spahovanje in vetrovi. 

Manjši otroci bolečino izražajo z ne- 

Lek d. d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, SVN 186509, www.lek.si 

Zaupajte 

kontrolirani 

sestavi. 

PROBIOTIK 

NOV IN 

MO»NEJ©I! 

PROBIOTIK 

S KONTROLIRANO SESTAVO 

LINEX ® 

Vzemite LINEX 

Forte 

Po naravni poti do urejene prebave. 

® Forte z visoko koncentracijo 

probiotiËnih bakterij. Ne povzroËa zaprtja. 

Na voljo brez recepta v lekarnah 

in specializiranih prodajalnah. 

Pred uporabo natanËno preberite navodilo! 

O tveganju in neželenih uËinkih se posvetujte 

z zdravnikom ali s farmacevtom.



mirom in jokom, večji pa napenjanje opisujejo 

kot pretakanje v trebuhu, kruljenje v 

želodcu, napihnjenost v črevesju, hudo nelagodje 

in napetost v trebuhu, kar je lahko 

zelo moteče. 

Vzroki napihnjenosti in napenjanja pri 

otrocih so lahko organski, torej pogojeni z 

določenimi boleznimi. Najpogostejši vzrok 

je alergija na kravje mleko ali katerokoli 

drugo hrano, kot so jajca, arašidovo maslo, 

ribe, vsi oreščki, pšenična moka. V zahodnem 

razvitem svetu so alergije v izrazitem 

porastu. Kar pri 6 % otrok do 3. leta starosti 

in 2 % odraslih se pojavlja alergija na prehrambene 

alergene. Napenjanje je lahko 

tudi posledica intolerance na laktozo (mlečni 

sladkor), celiakije (neprenašanja močnate 

hrane – glutena), kroničnih vnetnih črevesnih 

bolezni in drugih bolezni. 

Napenjanje je lahko tudi posledica 

zaprtosti ali motenj gibanja črevesja ... 

Obsežna skupina, ki ima težave z napenjanjem, 

so tisti otroci, ki imajo slabšo prebavo 

in so dostikrat zaprti, torej težko odvajajo 

trše blato. Takrat je debelo črevo 

razširjeno in napihnjeno, možno je tudi bruhanje. 

Lahko se pojavijo tudi manjše količine 

sveže krvi ob odvajanju blata, kar marsikoga 

dodobra prestraši. 

Pri otrocih in odraslih je zaprtje pogost 

pojav sodobnega hitrega tempa življenja. Če 

otrok blato zadržuje, tudi zaradi tega, ker ne 

želi odvajati na določenih mestih (npr. otrok 

ne želi odvajati v vrtcu ali šoli iz zelo različnih 

razlogov), nastopi kopičenje blata v razširjenem 

črevesu, kar lahko povzroči zelo 

hude težave. 

Vzrok napihnjenosti, kot ste že omenili, pa 

ni le v prebavilih. Pri katerih obolenjih se še 

pojavlja napenjanje kot sekundarni izvor? 

Napihnjenost in napenjanje se lahko pojavita 

pri različnih obolenjih, na primer pri 

celiakiji. To je obolenje, ki se pojavi takrat, 

ko otrok začne uživati žitarice, ki vsebujejo 

gluten (pšenico, ječmen, oves in rž). Celiakija 

se lahko pojavi kadarkoli v življenju, s tem 

pa so povezane hude težave, kot so napenjanje, 

driska, bruhanje, slabše napredovanje 

telesne teže in višine, pa tudi različne druge 

težave. 

Kot sem že omenila, je pogost vzrok napenjanja 

tudi neprenašanje mlečnega sladkorja, 

kar je pogost pojav v odrasli dobi, pri 

majhnih otrocih pa je običajno posledica 

prebolele driske zaradi okužbe (npr. po preboleli 

okužbi z rota virusom). 

Kakšni so značilni simptomi za napenjanje 

pri starejših? Kdaj zadošča samozdravljenje 

in kdaj je potrebno zdravljenje? 

Ali potrebujemo le samozdravljenje ali 

zdravljenje, je težko reči, ker je odvisno od 

vzroka. Z ustreznim zdravljenjem osnovne 

bolezni bo minilo tudi napenjanje. 

Če je vzrok na primer zaprtje, lahko napenjanje 

ozdravimo s samozdravljenjem. 

Priporočamo hrano z veliko vlakninami, 

uživanje probiotikov in pitje veliko tekočine. 

S takim samozdravljenjem, ko v resnici 

zdravimo zaprtje, pozdravimo tudi napihnjenost. 

Celiakija se po pravilih zdravi s posebno 

dietno prehrano brez glutena in tudi takrat 

napihnjenost mine. 

Če gre za kronično vnetno črevesno bolezen, 

po zdravljenju prav tako mine tudi napihnjenost. 

Svetujemo pogovor pri zdravniku, 

ki se glede na težave in stanje pri bolniku 

odloči za ustrezno zdravljenje.



Če nastopijo določene bolezni, zaradi katerih pride do razrasta bakterij v 

črevesu, kot je vnetje »slepe vijuge« po operaciji na črevesu ali pri 

kronični vnetni črevesni bolezni, svetujemo zdravljenje s probiotiki. Slednji so 

ugodne bakterije, ki preprečujejo razrast škodljivih bakterij. Za zdravljenje in 

izboljšavo mikroflore ob zaprtju ali ob antibiotičnem zdravljenju obstajajo 

tudi posebni prilagojeni probiotični sevi. 

Poškodovana mikroflora, ki je za normalno 

delovanje črevesja zelo pomembna, je tudi 

lahko vzrok napenjanja. Kako poskrbeti za 

zdravo črevesno mikrofloro že od mladih 

nog, da kasneje ne čutimo posledic? 

Kakšna je vloga probiotikov pri zdravi 

mikroflori? 

Odgovor je zdrava prehrana, ki je v določenem 

obdobju otroka ustrezna. 

Vsi pediatri vsekakor podpiramo in svetujemo 

dojenje, materino mleko pa je najboljši 

dejavnik za zdravo črevesno floro pri 

dojenčku. Če pa otrok ne more biti dojen ali 

če ima mati premalo mleka, svetujemo ustrezne 

mlečne formule. Že sedaj imajo mlečne 

formule lahko dodane pre- ali probiotike za 

uravnavanje črevesne flore pri dojenčkih. 

Če pa nastopijo določene bolezni, zaradi katerih 

pride do razrasta bakterij v črevesu, 

kot je vnetje »slepe vijuge« po operaciji na 

črevesu ali pri kronični vnetni črevesni bolezni, 

pa svetujemo zdravljenje s probiotiki, 

to je z ugodnimi bakterijami, ki preprečujejo 

razrast škodljivih bakterij. Enako je pri 

zaprtju, ko je tudi primerno zdravljenje s 

probiotiki. Pa tudi po antibiotičnem zdravljenju 

zaradi kakršnekoli okužbe lahko pride 

do porušenja črevesne flore. Posebni prilagojeni 

probiotični sevi obstajajo za 

zdravljenje in izboljšavo mikroflore ob antibiotičnem 

zdravljenju. 

Kako zagotoviti zadosten vnos vlaknin, ki 

preprečujejo zaprtje, obenem tudi 

napenjanje, ter skrbijo za normalno 

delovanje črevesja? 

Vlaknine so ključnega pomena pri zdravljenju 

funkcionalnega zaprtja, ki je najpogostejša 

oblika zaprtja. Svetujemo hrano z 

obilico vlaknin, kot je sveže sadje in zelenja- 

va, predvsem kivi, pomaranče, mandarine, 

hruške, slive, fige, pa polnozrnati kruh in testenine, 

odsvetujemo pa banane, riž, korenje 

in čokolado. Seveda pa svetujemo tudi 

pitje Donata na tešče in posebne mehčalce 

blata v obliki sirupa. 

Kakšen dietni režim priporočate, da zaradi 

hranjenja ne bi prišlo do napenjanja? 

Po novih priporočilih Evropskega združenja 

za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo 

in nutricionistiko iz leta 2008 svetujemo dojenje 

do šestega meseca starosti. Dojenček je 

lahko izključno dojen (torej ne dobi drugega 

kot le materino mleko) ali pa polno dojen 

(dobi poleg materinega mleka še vodo ali te- 

® 

milijard v 1 odmerku 

Odprem, popijem, deluje! 

za odrasle za otroke 

milijard v 1 odmerku 

Elegantno, enostavno, hitro! 

Edini probiotik, ki mi pomaga urediti prebavo in 

okrepiti imunski sistem `e v 5 dneh. 

Prihranim ~as in denar! 

Za vas v lekarnah in specializiranih trgovinah. 

kočine na vodni osnovi). Dopolnilno prehrano 

začnemo uvajati ne pred 17. tednom starosti 

in ne po 26. tednu starosti. Priporočamo 

najprej uvajanje prekuhane zelenjave, nato 

krompirja in postopno mesa, v obliki kašic, 

temu sledijo še mlečno-žitne in sadno-žitne 

kašice. Pri večjih otrocih pa seveda zdravo 

prehrano z veliko vlakninami, ob tem pa tudi 

zadostno pitje tekočin. Absolutno odsvetujemo 

vegetarijansko prehrano, saj že majhne 

nepravilnosti v sestavi vegetarijanske prehrane 

lahko vodijo v pomanjkanje posameznih 

osnovnih prehranskih sestavin, s posledično 

škodo na zdravju otroka. Veganska in makrobiotska 

hrana pa sta po evropskih smernicah 

v otroškem obdobju prepovedani. 

Ob prebavnih motnjah: driski ali zaprtju, napenjanju, razdraženem 

~revesju, napihnjenosti, ob in po zdravljenju z antibiotiki, alergiji na 

gluten ali laktozo, v stresu in za lepo kožo. Vsebuje 100 milijard naravnih, 

živih, za{~itenih probioti~nih bakterij, prebiotike in vitamine. 

Doma in na potovanju. Za celo družino. Na voljo tudi kapsule. 

ODLI^EN rezultat VIP testa! 

Neodvisni naklju~ni test probioti~nih izdelkov v Sloveniji 

je potrdil odli~no kvaliteto Yogermine. 

Ref: Revija VIP, oktober 2009, str. 21–22. www.bio-medico.si 

® 

NOVO! 

milijard v 1 odmerku



Zdravilne 

rastline 

? Vprašajte 

strokovnjaka 

Drage bralke in bralci, vabimo vas, da vprašanja in opis svojih težav pošljete 

na naslov Entrapharm d. o. o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti 

urednistvo@nasa-lekarna.si. Skupaj z našim partnerjem, podjetjem Medex, 

bomo skušali poiskati odgovore. 

Alergičen sem na cvetni prah, kar mi povzroča 

veliko preglavic. Zanima me, ali lahko uživam 

izdelke iz matičnega mlečka. Obenem 

me zanima, ker bomo doma kmalu uvajali 

gosto hrano pri našem dojenčku, zakaj sodi 

med visoko alergene snovi pri dojenčkih. 

Kdaj svetujete, da prvič poskusimo med z 

majhnim dojenčkom? 

Niko iz Kopra 

Izdelke iz matičnega mlečka načeloma lahko uživate, 

vendar s pazljivostjo na začetku. Cvetni prah, na katerega 

ste alergični, je produkt vetrocvetk, medtem ko je 

cvetni prah, ki ga najdete v naših izdelkih, produkt žužkocvetk. 

Zato vam svetujem, da na začetku poskusite z 

manjšimi količinami matičnega mlečka, in če ne bo nobenih 

reakcij tri dni, v nadaljevanju uživajte priporočeno 

dnevno količino. 

Med lahko vsebuje mikroorganizme (spore bakterije 

Clostridium botulinum), ki jih črevesni encimi dojenčka ne 

morejo prebaviti, saj njihova prebavna mikroflora še ni 

dovolj razvita. Otrokom po dopolnjenem 1. letu starosti 

priporočamo 5-15 g medu dnevno. Prve tri dni naj otrok 

uživa po eno žličko (5 g) dnevno, in če ne opazite nobenih 

težav (alergijo ali krče), povečajte količino do treh 

žličk. Na začetku bi svetovali akacijev med, ki je nevtralnega 

okusa. 

Med prištevamo med alergene snovi, saj se zlasti pri 

otrocih lahko po uživanju medu pojavijo koprivnica in težave 

v želodcu. Največkrat je vzrok preobčutljivosti na 

med v njegovi obvezni sestavini, pelodu. Alergija na pelod 

(cvetni prah) se pojavi pogosto predvsem v obliki senenega 

nahoda (alergični rinitis). 

Ali je, ko nam že popusti imunski sistem in že 

zbolimo, zadostna fitoterapija ali raje kar takoj 

posežemo po »kemiji«? 

Varja 

Ko se spopadamo s prehladi, lahko skrajšamo ali vsaj 

omilimo bolezen s fitoterapijo. Za razkuževanje ustne votline 

in grla vam priporočam Proapin propolis razpršilo, saj 

ima propolis pozitiven zdravilni učinek na vnete oz. prizadete 

sluznice dihal in prebavil. Propolis lahko kanete tudi 

na kocko sladkorja ali še bolje na med in ga poližete. Vsebuje 

bioflavonoide, ki uničujejo mikroorganizme, deluje pa 

tudi protivnetno in anestetično. Za pomoč pri izkašljevanju 

in drugih tegobah prehlada, ki prizadenejo dihala, vam priporočamo 

Medexov sirup iz smrekovih vršičkov in medu, 

obogaten z vitaminom C, ali Apisirup – med s slezom, materino 

dušico in propolisom. Poleg naštetih izdelkov lahko 

uživate tudi Apikompleks, med s cvetnim prahom, matičnim 

mlečkom, propolisom in vitaminom B2. 

Za krepitev odpornosti vam svetujemo izdelke z matičnim 

mlečkom, ki je eden najbolj dovršenih proizvodov narave. 

Matični mleček ima bogato hranilno sestavo, ki jo organizem 

potrebuje za biološko ravnotežje. Je kompleks 

hranilnih snovi, vitaminov, mineralov, aminokislin, encimov, 

hormonov in nenasičenih maščobnih kislin, med katerimi 

je najpomembnejša 10-hidroksi-2-decenska kislina, ki jo 

najdemo samo v matičnem mlečku. Izboljša imunski sistem, 

izboljšuje splošno dobro počutje, pospešuje okrevanje, 

izboljšuje koncentracijo, povečuje življenjsko moč in 

odpornost organizma, zato je dragoceno dopolnilo k prehrani. 

Lahko izbirate med dvema oblikama matičnega 

mlečka Gelee royale, in sicer v fiolah ali kapsulah. Poleg 

matičnega mlečka je odličen proizvod tudi Kolostrum Gelee 

royale, ki poleg matičnega mlečka vsebuje tudi kolostrum. 

Izdelek priporočamo vsem, ki živijo stresno, se slabo 

počutijo in imajo oslabljen imunski sistem. 

V vaših izdelkih sem zasledila tudi uporabo 

jabolka ter jabolčnega kisa. Zanima me, kakšna 

je njegova zdravilna moč. Jabolko namreč 

poznam bolj kot zelo priljubljen sadež v 

prehrani in sploh nisem vedela, da ima tudi 

zdravilno moč. Hvala za vaš cenjen odgovor. 

Alja iz Žirovnice 

Že dolgo je znano, da ima jabolko zdravilno moč. Poleg 

tega da pospešuje in uravnava prebavo, znižuje tudi 

krvni tlak, raven holesterola in maščob v krvi, uravnava 

količino sladkorja v krvi in krepi dlesni. 

Jabolčni kis vsebuje vse snovi, ki jih vsebuje zdravo in 

zrelo jabolko. Ocetna kislina je blaga organska kislina, ki 

jo želodčna sluznica dobro prenaša. Je sovražnik vseh 

bakterij, zato tudi v želodcu in črevesju učinkovito opravi 

s temi nevarnimi povzročitelji različnih bolezni. Zaradi 

protibakterijskega učinka čisti organizem, odstranjuje toksične 

snovi iz ledvic, mehurja in sečevoda ter spodbuja 

dejavnost črevesja. 

Medexove kapsule z jabolčnim kisom in medom priporočamo 

za uravnavanje prebave in kot pomoč pri čiščenju 

organizma. Prednost izdelkov v kapsulah pred neposrednim 

uživanjem jabolčnega kisa je v tem, da ne 

poškodujejo zobne sklenine. 

Jana Potokar, vodja razvoja v Medexu 

Veliko zdravja vam želita Medex in 

uredništvo revije Naša lekarna.



Znanje 

za zdravje 

Artičoka vzpostavlja pravilno delovanje 

jeter in žolčnega mehurja po obilnih in 

premastnih obrokih! 

Vse prepogosto zaužijemo nekakovostno 

hrano, pojemo premalo sadja in zelenjave, popijemo 

jutranjo kavo, vzamemo zdravilo, ker 

imamo glavobol, ali prižgemo cigareto, da nam 

čas s prijatelji prijetneje mine. Ne zavedamo pa 

se, da vse te snovi ostanejo v našem telesu dlje 

časa, se počasi razgrajujejo in težko odstranijo 

iz telesa. Pomemben je način življenja, delo, 

šport in predvsem hrana. 

Ali ste vedeli, da so jetra eden izmed 

najpomembnejših organov v našem telesu? 

Njihova naloga je predvsem razgradnja škodljivih 

in strupenih snovi, ki jih vnašamo v telo s 

Ali ste vedeli? 

hrano, pijačo ali z jemanjem zdravil. Zaradi prevelike 

količine strupov jetra včasih žal ne delujejo 

dobro, zaradi česar lahko nastanejo resne težave 

z zdravjem. To še posebej velja za ljudi, ki 

zaužijejo velike količine alkohola, mastne hrane 

in veliko zdravil. Strupene snovi v telesu lahko 

privedejo do poškodbe jeter in pojava številnih 

bolezni, kot so tumorji, vnetne spremembe, fibroze 

in ciroze. Ena izmed preprostih rešitev takšnih 

težav se skriva v artičoki. 

Kaj storiti, kadar pojemo preveč mastne 

hrane in sladkarij, popijemo preveč alkohola 

ob raznih praznovanjih? 

Artičoka je ena izmed najstarejših sredozemskih 

rastlin, ki jo vzgajamo tisočletja. Že v 

antiki so poznali njene zdravilne lastnosti za 

prebavne motnje. Koristijo se samo listi rastli- 

Logotip na zeleni podlagi: 

bitax 

ne, v katerih najdemo aktivne snovi cinarin in 

silimarin. Cinarin je zadolžen za stimulacijo 

žolča in za uspešno zniževanje holesterola ldl, 

medtem ko silimarin ščiti jetra pred toksini in 

infekcijami. 

Ker izvleček iz svežih ali posušenih listov artičoke 

lahko povzroči povečano izločanje žolča, 

se priporoča pri motnjah presnove maščob. Učinek 

artičoke je izredno pomemben za ljudi z neurejeno 

prebavo (napihnjenost, zaprtost), za 

bruhanje, pomanjkanje apetita, slabost, drisko 

ali zaprtje. Priporoča se tudi ljudem, ki jedo veliko 

mastne hrane, pijejo večje količine alkohola, 

morajo jemati veliko zdravil ali so na kemoterapiji. 

Z uporabo artičoke jetra lažje in hitreje eliminirajo 

toksine, nastale z razpadanjem večjih 

količin zdravil. Pri izbiri izdelka za pomoč jetrom 

bodite pozorni na količino aktivnih sestavin 

v dnevni dozi. Premajhna količina aktivnih 

snovi v artičoki ne bo imela pravega učinka, 

zato je za nakup takšnega izdelka pomembna 

prava količina učinkovin, saj je drugače nesmiselno 

uporabljati takšen izdelek. Priporočamo 

Encianov izdelek Artičoka 500 MX, ki ima v eni 

sami tableti dnevno dovolj aktivnih snovi, da zagotovijo 

zdravo in uspešno delovanje jeter. Te 

tablete vsebujejo visoko koncentracijo izvlečka 

artičoke. 

Kako dolgo lahko uporabljate izdelke iz 

artičoke? 

Izdelke lahko jemljete dlje časa, saj s tem še 

v večji količini odstranite odvečne snovi iz telesa. 

Pomembna je količina aktivnih snovi v 

dnevnem odmerku, saj premajhen vnos artičoke 

ne zagotovi dobrih rezultatov. 

Poleg običajnih tablet so na razpolago tudi 

Artičoka tablete v šumeči obliki, kjer so dodani 

tudi multivitamini.



Medicinsko 

zrcalo 

Varna 

starost 

v varnem 

stanovanju 

Božidar Voljč, dr. med., 

Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in 

medgeneracijsko sožitje 

V raziskavi, ki jo je med starejšimi prebivalci Ljubljane, 

njihovimi negovalci in izvajalci storitev opravil Inštitut 

Antona Trstenjaka, so udeleženci opozorili na dejstvo, da v 

Sloveniji samo 5 % vseh starejših prebivalcev prebiva v 

domovih za starejše občane. Kljub temu se za njihovo bivanje 

namenjajo velika sredstva. Preostalih 95 % pa morajo za svoja 

bivališča skrbeti sami. Očitno je, da to velja tudi za varnostne 

adaptacije njihovih bivališč, ki povečajo kakovost bivanja in 

varnost pred padci. Med starejšo generacijo so padci 

najpogostejši vzrok poškodb in hospitalizacij.

56 MEDICINSKO ZRCALO | Varna starost v varnem stanovanju 


Verjetnost, da bo starejši človek najmanj 

enkrat na leto padel, je v starosti 

nad 65 let 30 %, nad 75 let 40 %, 

nad 85 let pa kar 50 %. Največ nevarnih 

padcev z najvišjo smrtnostjo se primeri v 

domačem okolju, kjer je prizadeti pogosto 

sam. Usoden je lahko en sam napačen korak 

in že majhen zdrs lahko staremu ali bolnemu 

človeku povsem spremeni življenje. Padcem 

se je v domačem okolju mogoče izogniti 

z nekaterimi ureditvami, ki v veliki meri povečajo 

varnost bivanja. Starejši človek v varno 

urejenem stanovanju ohranja samostojnost 

in aktivno vključenost v socialno ter 

kulturno okolje. 

Kakšne so te ureditve, je razvidno iz priporočil, 

ki jih je za starejše stanovalce pripravilo 

avstrijsko ministrstvo za zdravstvo in zaščito 

potrošnikov in ki jih v nadaljevanju 

povzemamo. Priporočila so splošna ali pa se 

nanašajo na posamezne prostore v stanovanju. 

Veljajo predvsem za samostojne stanovalce. 

Za invalidne starejše so potrebne posebne 

in bolj specifične ureditve, še posebej 

v toaletnih prostorih. 

Vsak starejši stanovalec naj bi se ravnal 

po naslednjih splošnih priporočilih: 

1. Vstopanje v neosvetljene prostore je 

nevarno, pa če so še tako domači! Tej 

nevarnosti se je najbolje izogniti s senzorskimi 

svetilkami. 

2. Kjerkoli v stanovanju je nevaren vsak 

dvignjen prag med podboji vrat in kakršnakoli 

nivojska razlika med prostori 

ali v njih. Obenem je to ovira pri premikanju 

z invalidskimi vozički, 

hojcami in drugimi pomagali. 

3. Vsa vrata naj bodo široka 90 cm, ne 

samo zaradi pohištva, tehnike in nakupovalnih 

vozičkov, ampak tudi zaradi 

premikanja z invalidskimi vozički in 

nosili reševalcev. 

4. Vrata naj se zaklepajo nad ključavnico, 

na notranji strani naj ne bo nobenih 

zaklepov, zapahov, »rigelčkov« in podobnega. 

Če do česa pride, to oteži hiter 

dostop! 

5. Okna naj se odpirajo preprosto, brez 

kljuk, ki zahtevajo razmišljanje ali 

podstavljanje stolov. 

6. Domofon naj bo v prostoru, v katerem 

se preživi večina časa, da pod pritiskom 

klica ni treba hiteti iz prostora v 

prostor. 

7. Tla, še posebej v stranišču in kopalnici, 

naj ne bodo gladka in zdrsna. 

8. Najbolj varne so copate s podplatom, ki 

ne drsi. 

9. Gube v preprogah in navzgor zavihani 

robovi ter vogali so lahko vzrok smrtnih 

poškodb! 

V posameznih stanovanjskih prostorih pa 

varnost bivanja povečajo naslednje ureditve: 

Pri vstopu v stanovanjsko stavbo 

naj bo vhodni prag označen s posebno barvo. 

Stikala naj bodo v višini med 90 in 110 cm, 

za osvetlitev naj skrbijo senzorske svetilke. 

Če je do stanovanja treba po stopnicah (boljše 

je dvigalo), naj bodo visoke 16 cm, široke 

30 cm in rahlo nagnjene nazaj. Imajo naj nedrsni 

rob, širok med 3 in 4 cm, na katerega se 

je mogoče s podplatom dobro opreti. Na 

obeh straneh naj bo ograja, ki prvo in zadnjo 

stopnico presega za 40 cm. Prva in zadnja 

stopnica naj bosta od podesta do podesta 

označeni s posebno barvo. 

V predsobi naj bo senzorska svetilka, 

stikala pa v prsni višini. Prtljago ali torbice 

naj se odlaga na polico za odlaganje, in ne na 

tla, kjer se lahko obnje spotaknemo. Iz istega 

razloga tudi čevlji in copate sodijo v omarico. 

Žlica za obuvanje naj bo dolga, med obuvanjem 

in sezuvanjem je bolje sedeti kot stati. 

V kuhinji naj bo delovna površina pulta 

dobro osvetljena. Večji pult je boljši od

58 MEDICINSKO ZRCALO | Varna starost v varnem stanovanju 


manjšega, isto velja za umivalnik in pipo 

nad njim. Koš za odpadke naj ne bo v območju 

gibanja, ampak pod pultom, odkoder ga 

je mogoče zlahka potegniti. Tla naj ne drsijo, 

čistijo naj se zlahka in s priborom z dolgimi 

ročaji. Čim več naj se dogaja v višini sedenja, 

police, omarice, gorilniki, vtičnice in kuhinjski 

strojčki naj bodo zlahka dosegljivi. 

Hladilnik naj se odpira v prsni višini. Dobro 

je imeti čim več vtičnic, da ne pride do zmešnjave 

kablov. Izogibati se je treba visokim 

policam in omaricam, stopanju na pručke, 

stole, lestve in pogostemu sklanjanju. 

V kopalnici in stranišču naj se vrata 

odpirajo navzven, da se lažje pride iz prostora. 

Ob vratih, najbolje na zunanji strani ali 

pa takoj za vrati, naj bodo stikala. Tudi v kopalnici 

je bolje imeti kak vtikač več kot 

manj. Nevarne so gladke ploščice, mokra tla 

in nivojske razlike. Posebno nevarne so kopalne 

kadi, zlasti za tiste, ki živijo sami. Prostorne 

tuširne kabine, v katerih je možno 

tudi sedeti, so primernejše. Na dnu kadi ali 

tuša naj bodo grobe gumijaste prevleke, ki se 

prisesajo na tla. Ob kadi, tušu in školjki stranišča 

ali bideja naj bodo oprijemala, vselej 

vertikalna in horizontalna. Pri čiščenju zob 

je bolje sedeti kot stati, isto velja za ličenje. 

kuhinji naj bo na voljo dovolj 

V površin za odlaganje, kar olajša 

preglednost in poenostavi vzdževanje 

reda. Pri roki naj bo dovolj vtičnic 

za male gospodinjske aparate, po 

možnosti pa naj bo pult primereno 

visok tudi za sedeče delo. 

Spalnica naj ne bo založena s kovčki, 

zaboji, stoli in podobnim. Izogibati se je treba 

kosmatim in drsnim preprogam. Če je 

spodaj gladek parket, naj se preproge ob postelji 

nanj prilepijo. Tudi spalnica naj bo dobro 

osvetljena, zastrta svetloba je nevarna. 

Postelja naj ne bo prenizka ali previsoka, 

najprimernejša višina je med 45 in 50 cm, ležišče 

naj ne bo premehko in se ne sme pogrezati 

ob vstajanju ali uleganju. Telefon, ki 

naj ga bo s postelje mogoče zlahka prijeti, 

naj bo na stabilni nočni omarici ob postelji. 

Iz postelje naj bo tudi mogoče prižgati ali 

ugasniti luči v prostoru. Prehod med omarami 

in posteljo naj bo širok vsaj 150 cm. Veliko 

starejših hodi ponoči na malo potrebo. 

To je lahko zelo nevarno, če so na poti do tja 

stopnice ali nivojske razlike. Najbolj varno 

je, če je tudi stranišče v istem nivoju, pot do 

tja pa dobro osvetljena s senzorsko svetilko. 

Dnevni prostor, v katerem se prebije 

največ časa, naj bo dobro osvetljen. V ustrezni 

višini naj ima dovolj stikal in vtičnic. 

Kabli sesalcev, luči, televizije, radia, likalnika 

itd. naj ne ležijo po tleh, ampak naj bodo 

pritrjeni na steno s pritrdili. Sedežne garniture 

naj bodo v naravni višini sedenja. Ni 

treba, da se vanje pogreznemo in se z njih 

stežka pobiramo. Najboljši so stoli z naslonjali 

za obe roki, ki se jih ob vstajanju ali 

usedanju lahko oprimemo. Preproge naj 

bodo pritrjene, brez gub in zavihkov, ali pa 

naj bo prostor brez njih, zlasti še če stanovalec 

pri premikanju uporablja pomagalo. Karnise 

naj bo pri snemanju zaves možno spustiti 

in jih potem spet potegniti navzgor. 

Lepo je, če ima dnevni prostor peč na drva, 

vendar je centralno ogrevanje neprimerno 

bolj varno. Peč zahteva vsakodnevno čiščenje, 

odnašanje pepela, prinašanje drv in podobno. 

Za starejše stanovalce je bolj varno, 

če v pečeh ne kurijo. 

Vprašanje je, ali danes še potrebujemo založeno 

shrambo z visokimi policami, s ka- 

Obrok, ki steče 

Na voljo brez recepta 

v vseh lekarnah. 

terih je mogoče sneti kozarce, lončke ali škatle 

le s pomočjo stola ali stanovanjske lestve. 

Dober občutek založene shrambe se lahko 

konča s poškodbo v bolnišnici in s posledicami, 

ki pomenijo konec samostojnosti ali 

odhod v dom. Tudi garaže naj ne bodo do 

vrha založene z raznimi policami, orodjem, 

kolesi in podobnim. Povsod naj veljajo na 

začetku omenjena splošna načela. 

Statistike kažejo, da je med starejšimi z 

ustreznim načinom življenja, prilagoditvami 

stanovanj in vzgojo padce mogoče zmanjšati 

kar za polovico. To ne predstavlja le 

ogromnega prihranka za zdravstvene zavarovalnice, 

ampak se v povprečju podaljša 

tudi trajanje zdrave in aktivne starosti. 

Polnovredna 

stekleniËka 

Kakovostno pripravljeno hrano v tekoËi 

obliki Nutricomp uporabljamo 

kot samostojen obrok ali dodatek 

k prehrani, saj zadosti vsem prehranskim 

potrebam. 

Obsega diete za normalna in razliËna 

bolezenska stanja prebave in presnove, 

ki so namenjene zlasti: 

• starejšim in oslabelim ljudem zaradi 

izgube ali pomanjkanja apetita 

• ljudem, ki imajo poveËane energijske 

potrebe 

• ljudem, ki težko požirajo trdo hrano 

in tistim, ki okrevajo po operacijah 

• bolnikom s stresno presnovo, 

kroniËnimi Ërevesnimi ali jetrnimi obolenji 

• bolnikom z zmanjšano imunsko funkcijo 

(onkološka in infekcijska obolenja, 

po kemoterapiji in obsevanju) 

www.medis.si 

Standardne diete 

Nutricomp ® Standard 

Nutricomp ® Standard 

z vlakninami 

SpecifiËne diete 

Nutricomp ® Diabetes 

Nutricomp ® Hepa 

Nutricomp ® Intensiv 

Nutricomp ® Immun 

Nutricomp ® Peptid 

Medis, d.o.o., BrnËiËeva 1, Ljubljana, ilustracija: Roman Ražman, designis



Koža 

razkriva 

Glivične okužbe 

kože, nohtov in 

lasišča 

Aleksandra Bergant Suhodolčan, dr. med. 

Vsi imamo po telesu glivice, ki jih najpogosteje 

najdemo na sluznici ust, prebavil, pa tudi na koži 

rok in nog. Glivic je več kot sto vrst in večina jih 

je človeku neškodljivih. Toda obstaja tudi 

približno petdeset vrst patogenih glivic, ki lahko 

povzročijo lokalne glivične okužbe kože, lasišča, 

nohtov, nožnice ali ustne votline, zelo redko pa 

resnejše oblike bolezni.

62 KOŽA RAZKRIVA | Glivična obolenja kože, nohtov in lasišča 


Glivične okužbe kože sodijo med najpogostejše 

kožne bolezni. Njihov pomen za zdravje je velik, 

saj se nezdravljene lahko širijo po telesu, v globlje 

predele kože ter na druge ljudi. Pogosto jih 

povzroča pretirano razraščanje gliv, ki so prehodno ali pa 

stalno prisotne na koži. Njihovo rast spodbuja sprememba 

lokalnega stanja kože. 

Večino glivičnih okužb kože pri človeku povzročijo glive 

iz skupine dermatofitov. Ti se hranijo s keratinom rožene 

plasti kože, dlak in las. Dermatofiti se delijo na zoofilne, 

ki jih najpogosteje prenašajo mačke, občasno pa tudi psi, 

hrčki, morski prašički in govedo. Pogosteje zbolijo otroci, 

poklicno pa tudi kmetje in veterinarji, ki so v stiku z okuženimi 

živalmi. Med okužbami z zoofilnimi dermatofiti je 

najbolj znana mikrosporija oziroma tako imenovana mačja 

bolezen, ki je tudi v Sloveniji precej razširjena. Najpogosteje 

jo povzroča gliva Microsporum canis, ki jo prenašajo 

mačke, bolezen pa se širi tudi v vrtcih, šolah ter med družinskimi 

člani. Druga vrsta so antropofilni dermatofiti, ki so prilagojeni 

na človeka. Med ljudmi se prenašajo z neposrednim 

stikom ali posredno z okuženimi kožnimi luskami in sporami. 

Pomemben kraj za okužbe so športni objekti, na primer 

telovadnice, pa tudi kopališča in zdravilišča. 

Dejavniki tveganja za glivične okužbe so: 

• sladkorna bolezen, 

• bolezni, ki povzročajo imunsko oslabelost, kot sta na 

primer rak ali okužba z virusom hiv, 

• pogoste poškodbe nohtov ali podnohtja (otiščanci 

zaradi pretesnega obuvala ali zaradi ortopedskih 

nepravilnosti stopal), 

• močno potenje, 

• poklicna tveganja (delo v toplih in vlažnih prostorih), 

• nošenje zaprtih obuval iz umetnih materialov, 

• sintetična oblačila, 

• nezadovoljivo brisanje nog po kopanju, prhanju, 

plavanju, 

• javna mesta, kjer pridemo v stik s površinami, ki so jih 

predhodno okužili drugi ljudje, in 

• dolgotrajno jemanje antibiotikov. 

Glivične okužbe kože z dermatofiti imenujemo tudi ti- 

nea. Delimo jih glede na lokacijo na telesu, kjer povzročajo 

okužbo. Prizadenejo lahko kožo kjerkoli na telesu. 

Najpogostejša je okužba nog 

Najpogostejša je okužba nog, t. i. tinea pedis. Do okužbe 

pride običajno v kopališčih, športnih objektih, kjer puščajo 

spore ljudje, ki imajo glivično okužbo stopal, zato jo imenujemo 

tudi atletsko stopalo. Najpogosteje se prve spremembe 

pokažejo na koži med nožnimi prsti kot drobno luščenje, 

nato nastanejo drobni mehurčki in razpoke. Iz medprstnih 

prostorov se okužba lahko razširi na iztezno ali hrbtno 

stran prstov nog ali stopala. Na koži lahko opazimo rdečino, 

spremembe pa srbijo in bolijo. Nezdravljena okužba se lahko 

razširi tudi na nohte. Predvsem v poletnih mesecih se 

okužbe stopal navadno poslabšajo, glivični okužbi pa se lahko 

pridruži še bakterijska okužba. 

Hitreje do intimnega zdravja 

STOP glivičnim infekcijam! 

Canesten 1 vaginaleta z aplikatorjem v setu s Canesten kremo: 

• takojšnja učinkovitost proti glivičnim infekcijam nožnice 

• Canesten krema z nanosom na zunanje in intimne predele 

ublaži srbenje in pekoč občutek 

• mlečna kislina pomaga pri obnovi pH vrednosti nožnice 

• enostavna uporaba 

• uveljavljeno in varno zdravilo. 

Canesten® 

www.canesten.si 

sedaj 

brez 

recepta 

Mladoletnice do 18. leta lahko uporabljajo zdravilo le po predhodnem posvetovanju z zdravnikom. 

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali 

farmacevtom.

64 KOŽA RAZKRIVA | Glivična obolenja kože, nohtov in lasišča 


Kako preprečujemo glivične okužbe kože in nohtov? 

V skupnih umivalnicah, zdraviliščih ali športnih objektih uporabljamo svoja obuvala. 

Po umivanju kožo dobro osušimo. 

Nosimo čevlje iz zračnih, naravnih materialov. 

Menjamo več parov čevljev in po nošenju čevlje prezračimo. 

Nosimo bombažne nogavice in zračna oblačila, saj omogočijo izhlapevanje vlage. 

Skrbimo, da so živali, s katerimi prihajamo v stik, zdrave. 

Že ugotovljeno okužbo zdravimo po navodilih zdravnika. 

Glivična okužba nohtov 

Glivično okužbo nohtov rok ali nog imenujemo tudi onihomikoza. 

Začne se na enem nohtu, nato pa se lahko širi še 

na preostale. Glivice prodirajo od zgornjega prostega roba 

nohta pod nohtno ploščico ali pa se naselijo najprej ob robu, 

na stranskih delih nohta, in se nato širijo na noht. Okužen 

noht se največkrat na prostem koncu dvigne, obarva rumenkasto 

belo in postane zadebeljen ter lomljiv. Lahko se obarva 

tudi zeleno, rjavo ali črno, kar je odvisno od povzročitelja 

bolezni. Onihomikoza se ne pozdravi spontano in je stalen 

vir okužbe. Sama načeloma ne povzroča bolečin. Ko se noht 

deformira, pa povzroča bolečine pri hoji ter je vstopno mesto 

za bakterijske okužbe. Za onihomikozo pogosteje obolevajo 

starejši ljudje, poleg starosti okužbo pospešujejo še bolezni 

žilja, pretirano potenje, bolezni imunske 

pomanjkljivosti, sladkorna bolezen in druge dermatološke 

bolezni, ki prizadenejo tudi nohte. 

Okužbe lasišča 

Dermatofiti povzročajo tudi okužbe rok, obraza, telesa 

in poraščenih delov telesa, kot sta lasišče in brada. Na koži 

opazimo okrogla, pordela žarišča, ki so ostro omejena in 

imajo poudarjen rob. Za okužbo lasišča so občutljivi predvsem 

manjši otroci, ki še nimajo dobro dejavnih lojnic. Najprej 

vidimo blaga, okrogla žarišča, ki so lahko blago pordela 

in se drobno luščijo. Z napredovanjem se lasje nekaj milimetrov 

nad površino kože odlomijo. Povrhnja okužba se redko 

razširi v globoko. Okužbo lasišča pri nas najpogosteje povzročajo 

zoofilni dermatofiti, med boleznimi pa je najpogostejša 

mikrosporija. 

Glivične okužbe kože lahko povzročajo tudi kvasovke, 

med katerimi je najbolj pogosta Candida albicans, in plesni. 

Kvasovke rodu Candida povzročajo kandidozo. Poleg povrhnjih 

okužb kože in sluznic lahko povzročajo tudi sistem- 

ske okužbe. Vlažna in topla koža je idealna za razrast kvasovk, 

še posebej, kadar je okvarjena zaradi drgnjenja, zato so 

te okužbe najpogostejše v kožnih gubah, med prsti, pa tudi 

ob nohtih. Kandidoza je tudi okužba sluznic, med bolj znanimi 

je soor pri dojenčkih in vnetje nožnice oziroma vaginalna 

kandidoza. 

Glivične bolezni kože so kronične okužbe, ki se v večini 

primerov ne pozdravijo same, zato je potreben pregled pri 

zdravniku in ustrezno zdravljenje. Nezdravljena okužba je 

stalen vir novih okužb za obolelega ter za okolico. Za dokaz 

povzročiteljev uporabljamo mikroskopski pregled, pri katerem 

se postrga del prizadete kože ali nohta in vzorec pogleda 

pod mikroskopom, nato pa še goji na posebnih gojiščih. 

Glede na povzročitelja se odločimo za ustrezno zdravljenje, 

ki je lahko lokalno ali sistemsko. Protiglivična sredstva oziroma 

antimikotiki za lokalno uporabo so v obliki krem, raztopin, 

praškov, razpršil, laka za nohte ... Pri razširjenih oblikah 

ali okužbi, ki prizadene lasišče, je potrebno zdravljenje 

z zdravili v obliki tablet. Prav tako so pri okužbi nohtov lokalni 

antimikotiki večinoma neučinkoviti in se odločimo 

za sistemsko zdravljenje, ki je dolgotrajno; pri okužbi nohtov 

na rokah traja 6 tednov, na nogah pa kar 12 tednov.



Stresno 

Izgorelost - 

ko se telo upre 

zlorabljanju 

samega sebe 

Eva Ferjan, dipl. psihologinja 

Izgorelost je stanje psihofizične in čustvene izčrpanosti, 

ki nastane po več letih izčrpavanja organizma. Izgorel 

človek pride do stanja močnega upada telesne energije, 

težko ohranja budnost in ne more se koncentrirati. 

Obenem se mu trga miselni tok, pozablja, je anksiozen, 

neodločen, motijo ga lahko že vsakdanji senzorni 

dražljaji. Tako pride do stanja, ko ni sposoben opravljati 

vsakodnevnih opravil, kaj šele delati.

68 STRESNO | Izgorelost - ko se telo upre zlorabljanju samega sebe 


Ko človek pride v stanje izgorelosti, 

je na prvi pogled videti, da se mu je 

zgodilo nekaj slabega, izjemno hudega. 

Delovna učinkovitost pade, 

tudi volje do življenja zmanjka. A ni vse tako 

črno, kot se zdi. Izgorelost lahko jemljemo 

tudi kot pomoč narave, resen opomin, ki 

človeku pokaže, da ni na pravi poti, da ne 

živi svojega življenja, vsaj ne takega, kot bi 

ga lahko. S simptomi, kakršni se pojavijo, 

človeka prisili v spremembo. Spravi ga v stanje, 

ko dobi uvid v dosedanje lastno delovanje 

in se zave druge vrednosti svojega življenja. 

Človeka spodbudi, da se zbliža sam s 

seboj, naredi nekaj zase in izstopi iz začaranega 

kroga nenehnega pehanja za rezultati 

ter zlorabljanja sebe in svoje energije. A za 

tako okrevanje je potrebno kar nekaj časa, 

vsaj dve leti ali celo več. 

Koga doleti izgorelost 

Pogosto laično mnenje je, da izgorevanje 

in izgorelost ljudi povzročijo zunanji dejavniki 

– neustrezne delovne okoliščine, pritiski 

zaposlitve, preobremenjenost doma. A 

okoliščine same še ne povzročijo izgorevanja. 

Potreben je še človek, ki je programiran 

tako, da zaradi njegovega delovanja lahko 

pride do izgorelosti. Človek, ki se ne zna pri 

delu ustaviti, se spočiti, reči, da je preutrujen, 

in si vzeti prosto. 

Izgorelost doleti ponavadi najbolj zagnane, 

uspešne, pridne in delovne. A sebe vrednotijo 

glede na svoje delo in dosežke. Prav tako dojemajo 

okolico in svet, ki jih po njihovih prepričanjih 

ceni zgolj zaradi njihovega dela, četudi 

jih drugi tako obravnavajo ali pa ne. 

Za izgorevanje so najbolj dovzetni tisti, 

ki so bili že kot majhni vzgojeni s pogojno 

ljubeznijo. Pohvale, pozornost in ljubezen 

so dobivali predvsem takrat, ko so zadovoljevali 

potrebe drugih, pomagali, delali, bili 

uspešni v šoli, ne pa, kadar so zadovoljevali 

lastne potrebe, uživali in se igrali. Tako se 

otrok postopoma nauči, da je vreden le takrat, 

ko dela, ko je produktiven, pomaga 

drugim, sicer pa ne. S takim vedenjem nato 

nadaljuje tudi brez zunanjih pogojevanj. 

Otrok na ta način zgradi neki lažni jaz, samopodobo, 

ki temelji na storilnosti. Obenem 

pa izgubi stik s seboj in svojimi lastnimi 

potrebami. Žene in peha se za rezultati 

in pohvalami za lastno delo ter si odreka počitek 

in užitek. 

Tudi okolje – družbeno, družinsko ali delovna 

situacija – je dejavnik, ki spodbudi človekovo 

izgorevanje; a predvsem izgorevanje 

tistih, ki imajo tako storilnostno pogojeno 

samopodobo. Okolje, ki človeku ne nudi povratnih 

informacij o njegovem delu, kjer ni 

priznanj za delo, ne pohval, kjer so slabi odnosi, 

zaposlitev, ki ni varna – danes zaposlen, 

jutri že lahko odpuščen ... vse take okoliščine 

še toliko bolj vplivajo na izgorevanje člo- 

veka. A tisti, ki ceni sebe, ne glede na storilnost 

in dosežke, v takih situacijah reče ne, se 

umakne, ne dela, stagnira in se ne obremenjuje 

zaradi svoje nedelavnosti. Za razliko 

od teh storilnostno pogojena oseba dela in 

dela ter si prizadeva biti pridna, kajti le tako 

lahko ohranja dobro mnenje o sebi. 

Potek izgorevanja 

Izgorevanje do izgorelosti oz. adrenalnega 

zloma lahko traja zelo dolgo, tudi več desetletij. 

Proces poteka v več stopnjah. Raziskovalka 

adrenalne izgorelosti, psihologinja 

A. Pšeničny, navaja naslednje stopnje izgorevanja 

vse do adrenalnega zloma. 

Začne se z utrujenostjo, fizično, čustveno 

in kognitivno. Ko se ta utrujenost kopiči, 

pride do preutrujenosti. Človek, ki 

je zelo utrujen, ponavadi to prepozna in se 

odloči za počitek, a tisti, ki se spoštuje in 

ceni le glede na svoje delo in dosežke, bo te 

znake spregledal. Zaradi utrujenosti njegova 

delovna učinkovitost pade, kar pa ogrozi 

njegovo samopodobo. V težnji po ohranitvi 

pozitivne samopodobe se še bolj zažene pri 

delu, kar ga privede do stanja izčrpanosti. 

Za izčrpanost je značilen občutek kronične 

utrujenosti, ki ga oseba stalno zanika, in ob 

tem skrajna storilnostna usmerjenost – deloholizem. 

Stopnja izčrpanosti lahko traja 

tudi 20 let. Oseba živi precej nekakovostno 

življenje, a si tega ne priznava. Niti se ne zaveda, 

da si zasluži kaj več od nenehnega pehanja 

za delovnimi dosežki. 

Izčrpanost vodi postopoma do preizčrpanosti, 

ko dobi oseba občutek ujetosti v načinu 

življenja, dela in odnosov. Ujetosti se 

oseba poskusi včasih rešiti z menjavo dela, 

okolja ali odnosov, a najpogosteje se zgodi, da 

se vse nadaljuje. Težava namreč ni zunanje 

narave, temveč je predvsem notranja. Človek 

se tako počuti čedalje bolj nemočnega, 

kar spremljajo občutki krivde (ker ne naredi 

dovolj) in upadanje samopodobe. To stanje 

Manj sem obremenjena, 

več časa imam za otroke 

»Čeprav mi materinstvo pomeni največ na 

svetu, sem bila zaradi nenehnega usklajevanja 

obveznosti doma in v službi vse bolj vzkipljiva 

in zadirčna do svojih otrok. Zdaj se znam bolje 

organizirati in imam več časa zanju. Potrpežljivo 

odgovorim na vsa njuna 'zakaj' vprašanja in 

uživam v vsakem trenutku z njima.« 

Persen Forte je zdravilo rastlinskega izvora. 

Omogoča vam hitro in učinkovito obvladovanje 

stresnih situacij, pri tem pa ne povzroča 

zasvojenosti. Persen Forte je pametna odločitev, 

ko želite ohraniti nadzor ter se mirno in zbrano 

soočiti z izzivi, ki vam jih prinaša dan. 

Test: Ali ste v stresu? 

Preverite na: www.5minutzasprostitev.com 

Pred uporabo natančno 

preberite navodilo. 

O tveganju in neželenih 

učinkih se posvetujte z 

zdravnikom ali s farmacevtom.

70 STRESNO | Izgorelost - ko se telo upre zlorabljanju samega sebe 


ujetosti lahko traja leto ali dve. Človek se 

vse bolj izčrpava in peša, a se še vedno trudi, 

da bi bil aktiven. To postopoma privede do 

adrenalne izgorelosti, ko so vsi simptomi 

na višku – nespečnost, nezmožnost odločanja, 

napadi besa, joka, depresivni občutki, 

kar se po nekaj mesecih »konča« z 

adrenalnim zlomom. Adrenalni zlom 

se kaže kot skoraj popolna izguba energije, 

kot velik psihofizični in nevrološki zlom. 

Oseba lahko prespi večji del dneva, težko 

ohranja budnost, nima koncentracije, kratkoročni 

spomin je skrajno omejen. Lahko se 

izrazi v obliki hudih depresivnih ali anksioznih 

simptomov, ali pa celo s kapjo ali infarktom. 

Človek je v času zloma popolnoma 

brez energije, vsak napor, celo najmanjši vsakodnevni, 

mu je odveč. 

Okrevanje – pot k spremembi 

Človek, ki je doživel adrenalni zlom, je 

»prisiljen« poiskati terapevtsko ali zdravniško 

pomoč. In takrat se začne preobrat. 

Okrevanje po izgorelosti traja večinoma dolgo 

– s pomočjo terapij ali po potrebi in presoji 

terapevta tudi zdravil – tudi nekaj let. A 

to dolgo obdobje je potrebno, da človek spozna 

nove poti v življenju, si zastavi nov način 

življenja in se ga privadi. Pravzaprav je 

dobro, da je narava pri tem stroga in da so 

simptomi močni in trajajoči, kajti le to človeka 

prisili v konkretne spremembe. Pri 

blažjih znakih bi prekmalu zašel na svojo 

staro pot zlorabljanja sebe in kmalu bi se 

znova ujel v enake vzorce delovanja. 

Bolj kot se človek spremembi upira ali 

poskuša ob okrevanju stopiti na staro pot, 

težje in počasneje okreva. Ob poskusih stopiti 

na staro pot hitro zdrsne nazaj v šibko 

stanje izgorelosti. Narava ga ne pusti nazaj 

in prej ali slej spozna drug način življenja in 

zaživi dosti bolj kakovostno. 

Človek, ki uspešno okreva, močno spremeni 

svoj življenjski slog. Morda je, glede na 

zunanja merila, manj uspešen in produkti- 

ven, a vsekakor bolj zadovoljen in miren v 

sebi. Tako je v končnem izgorelost oz. adrenalni 

zlom pravzaprav odskočna točka k veliki 

pozitivni spremembi v življenju, če se 

človek ni uspel ustaviti in poiskati boljše 

poti prej. 

Ni vse črno, kar se zdi črno, in tudi ne 

belo, kar se zdi belo. Kar se zdi najslabše, je 

hkrati lahko tudi največje darilo. 

Kako lahko preprečimo izgorevanje? 

Starši v odnosu do otrok 

Že tako se zelo poudarja, kako pomembna 

je brezpogojna ljubezen staršev. In ravno 

pri dovzetnosti za izgorevanje se pokažejo 

»napake« pri odnosu staršev do otrok. Pomembno 

je, da otrok dobi dovolj pozornosti, 

pohval in naklonjenosti ne glede na to, ali je 

priden in ubogljiv ali ne. Otrok, ki dobiva 

pozornost ali pohvale le takrat, ko zadovolji 

potrebe drugih, naredi nekaj dobrega, dobi 

dobre ocene v šoli, sicer pa ne, ali se mu lastne 

prostočasne aktivnosti, druženje ali občasno 

brezdelje celo očita, se postopoma nauči, 

da je vreden le takrat, ko dela in se peha 

za dosežki. Izgubi stik s seboj in svojimi lastnimi 

potrebami. Lahko je sicer zelo uspešen 

v šoli, pri študiju, kasneje v poslovnem 

svetu, a na račun lastne programiranosti in 

zatiranja notranjih potreb, ki jih niti ne zazna. 

A vzgoja ni zgolj v tem, kaj otroku povemo 

in kako ravnamo z njim. Otrok se ogromno 

nauči tudi z opazovanjem. In če vidi 

starše, ki se nenehno utapljajo v delu, v službi 

in doma, ter si odrekajo lastno sprostitev 

in užitke, to ponotranji in sprejme kot vrednoto. 

Marsikdo se tudi »zaradi otroka« 

marsičemu odreka, a kaj mu s tem sporoča? 

Morda je boljše sporočilo otroku, če je občasno 

v varstvu drugega in vidi, da si starša privoščita 

tudi kaj dobrega zase. 

Sami pri sebi 

Če človek pri sebi prepozna znake izgorevanja, 

je dobro, da poišče pomoč – bodisi v 

obliki psihološkega svetovanja, terapij v 

obliki delavnic za osebni razvoj ali drugačno. 

Potrebuje tako pomoč, ki mu pomaga 

preseči notranja prepričanja o sebi in svetu, 

mu pomaga priti v stik s seboj, svojimi potrebami 

in ga spodbudi k drugačnemu, kakovostnejšemu 

življenju. 

Na delovnem mestu 

Delovno mesto lahko močno spodbudi 

izgorevanje, če ne zagotavlja temeljnih potreb 

človeka. Poleg ustreznega plačila je pri 

delu zelo pomembno tudi priznavanje dobro 

opravljenega dela, varnost samega delovnega 

mesta, stabilnih pogojev dela in nadzora 

nad okoliščinami dela, jasno opredeljene 

delovne naloge ter dobri odnosi na delovnem 

mestu. Če tega ni, so ljudje toliko bolj 

podvrženi izgorevanju. In izgoreli bodo tisti, 

ki se v takih okoliščinah najbolj trudijo, 

si prizadevajo in najdlje vztrajajo. 

Če na delovnem mestu opazimo sodelavca, 

ki vztraja pri delu, dela nadure, tudi ob 

koncu tedna, in to navkljub utrujenosti, si 

ne uspe vzeti dopusta ali celo dopust preživlja 

delovno, je dobro, da ga na njegovo »delavnost« 

opozorimo. Predlagajte mu, naj si 

poišče pomoč. Morda vam bo prisluhnil, če 

pa ne, potrebuje močnejši udarec, da se zave 

svoje lastne vrednosti. 

Eva Ferjan, univ. dipl. psihologinja, vodi iksa inštitut 

za osebni in poslovni razvoj. V okviru inštituta 

nudi strokovne team buildinge in treninge 

razvoja zaposlenih, posameznikom psihološka 

svetovanja, mediacijo in coaching za preseganje 

noranjih ovir. Je tudi mediatorka, terapevtka 

energetske psihiologije in praktik psihološke kineziologije. 

Preprečimo izgorelost 

Izgorelost ali "Burnout" je izraz, s katerim opisujemo dolgotrajno izčrpanost in zmanjšano zanimanje za delo 

v službi ali pri opravljanju študijskih obveznosti. Je posledica predolgih obdobij (pre)intenzivnega dela ali 

opravljanja več del vzporedno in pomankanja vmesnih obdobij počitka. Eden najpomembnejših 

povzročiteljev izgorelosti, čedalje pogostejše bolezni sodobnega časa, je stres na delovnem mestu. 

Izgorelost je enako pogosta pri moških in ženskah, možna je v vseh starostnih obdobjih, pri vseh stopnjah 

izobrazbe in na vseh vrstah delovnih mest. Najbolj je razširjena med 30. in 40. letom starosti, ogroženost pa 

narašča s stopnjo izobrazbe. 

Izgorelost bomo preprečili, če si bomo zastavljali dosegljive cilje, se zavedali lastnih potreb in jim dajali večji 

pomen. Zavestno se sproščajmo, ukvarjajmo se s športom ter poskrbimo za uravnoteženo prehrano. 

Vendar v zimskem času samo s hrano le stežka zaužijemo ustrezno količino ter razmerje 

vitaminov in mineralov. Priporočljivo jih je dodatno vnašati v telo s prehranskimi dopolnili in 

tako telo imunsko okrepiti ter zaščititi pred boleznijo. Prehransko dopolnilo Supradyn Q10 ima 

edinstveno kombinacijo vseh nujno potrebnih mikrohranil, ki jih telo izgublja v 

hitrem in stresnem načinu življenja. Poleg vseh pomembnih vitaminov, 

mineralov in elementov v sledovih, vsebuje novi Supradyn Q10 tudi koencim 

Q10, ki je ključnega pomena za aktivacijo lastne energije telesnih celic, kar 

pripomore k splošnemu dobremu počutju. Redno jemanje Supradyn Q10 

zagotavlja dnevni nivo energije, potrebne za premagovanje vsakodnevnih 

aktivnosti. Na voljo je v lekarnah in specializiranih prodajalnah, in sicer v obliki 

filmsko obloženih in šumečih tablet. 

Priporočeni odmerek je ena tableta dnevno za odrasle in otroke, 

starejše od 14 let. 

Oglasno sporočilo



Stresno 

L e k o v i n a s v e t i z a p r e p r e č e v a n j e s t r e s a 

Tehnike sproščanja 

Vesna Hojnik, univ. dipl. biolog 

Živimo v času, ko je stres velik del vsakdanjika slehernega od nas. 

Prav zato postajajo različne tehnike sproščanja vsakodnevna nujnost. 

V nadaljevanju so opisane tri preproste, a učinkovite tehnike 

sproščanja, ki jih lahko izvajamo sami. Priporočljivo je, da izbrane 

tehnike sproščanja izvajamo, če se le da, zmeraj na istem kraju. Ta naj 

bo čim bolj izoliran od zvočnih in drugih zunanjih dražljajev. 

Pomemben prispevek k učinkovitosti različnih tehnik sproščanja je 

tudi rednost izvajanja, po možnosti vedno ob istem času. Dolgoročno 

najboljši učinek bomo dosegli, če bomo opisane tehnike vpeli v svoje 

običajne obveznosti (npr. pred umivanjem zob zjutraj ipd.). Obenem 

velja, čim bolj je zapolnjen naš vsakdanjik, tem koristnejše in 

sproščujoče bodo sprostitvene tehnike za nas.

74 STRESNO | Lekovi nasveti za preprečevanje stresa - Tehnike sproščanja 


Vizualizacija 

Pri vizualizaciji sodelujejo vsi čuti, njen 

namen pa je, da nam pomaga spremeniti 

naše dojemanje sveta, tako da spremenimo 

tisto, kar čutimo znotraj sebe. Lotimo se je 

sede, leže, v polležečem položaju ali sede v 

vzravnanem položaju. Vizualizacijo izvajamo, 

ko smo utrujeni, naveličani, bolni ali ko 

se moramo umiriti in sprostiti. Pridružen 

učinek sprostitve ob vizualizaciji je tudi ta, 

da lahko z njo pripomoremo k trajni spremembi. 

Zato si pred samim izvajanjem vizualizacije 

izberemo cilj oziroma pozitivno 

namero. Ta naj bo izražena jasno, kratko, nedvoumno 

in v sedanjiku (npr. sem srečen/ 

sem zdrav/sem sproščen/uspešen …). 

Izvajanje vizualizacije: 

Namestimo se v enega od zgoraj opisanih 

sproščujočih položajev. 

Zapremo oči in se osredotočimo na dihanje. 

Spremljamo zrak, ki vstopa v naše telo z 

vdihom, in zrak, ki ga zapušča z izdihom. To 

počnemo nekaj minut, dokler se ne sprostimo. 

V mislih se sprehodimo po telesu in preverimo, 

če kje obstajajo napetosti. Osredotočimo 

se na takšno mesto in si predstavljamo, 

kako postaja vse bolj sproščeno. 

Ponovno se osredotočimo na dihanje, 

nato pa si predstavljamo, kako ležimo na prijetni 

plaži. Prijeten, sončen dan je, mi pa ležimo 

na mehkem pesku blizu vode. Uporabimo 

vse čute, da si v mislih ustvarimo čim 

bolj živ prizor. Pod seboj čutimo droben, bel 

pesek. Vanj zakopljemo noge in čutimo, 

kako nam nežno polzi med prsti. Razgledamo 

se okrog sebe in opazujemo sinje modro 

morje, oddaljeno obzorje, par puhastih 

oblačkov na nebu, svetel pesek in mogočne 

borovce, ki mečejo prijetno senco na nas. 

Slišimo galebe na nebu, škržate v borovcih 

in nežne valove morja, ki oblizujejo pesek. 

Vonjamo morje, borovce, okusimo slano 

vodo na ustnicah in okus sveže breskve, v 

katero smo ugriznili. Čutimo, kako nežna 

sapica boža naše telo. Čim več podrobnosti 

bo v naši vizualizaciji, intenzivneje bomo 

doživeli prizor. 

Ko smo izdelali vse podrobnosti prijetnega 

prizora, se pomudimo v njem. Občutimo 

mir, zadovoljstvo, hvaležnost in sproščenost. 

Preden zapustimo plažo, trikrat počasi 

in razločno ponovimo svoj cilj oziroma pozitivno 

namero. 

Nato naj prizor počasi izgine, vendar z zavedanjem, 

da se lahko vanj kadarkoli vrnemo, 

ne glede na zunanje okoliščine. 

Počasi preusmerimo pozornost na prostor, 

v katerem izvajamo vizualizacijo. Zavemo 

se obleke na svoji koži in stika s podlago, 

na kateri sedimo ali ležimo. Globoko vdihnemo, 

pokrčimo prste na rokah in počasi 

odpremo oči. 

Avtogeni trening 

Avtogeni trening je znanstveno utemeljena 

tehnika sproščanja, ki temelji na avtohipnozi. 

Zmanjšuje stres, poleg tega pa lajša 

tudi simptome astme, zaprtja, diareje, glavobolov, 

znižuje krvni pritisk in izboljša pretok 

krvi. Prednost avtogenega treninga je 

med drugim tudi ta, da zanj potrebujemo 

zgolj deset minut časa dnevno. Za izvajanje 

je najbolj priporočljiv ležeči položaj, lahko 

pa ga izvajamo tudi sede. Vaditi je potrebno 

vsaj enkrat dnevno, in sicer preden vstanemo 

oziroma preden zaspimo. Po vsaki vaji je 

potrebno nujno izvesti tako imenovane vaje 

normalizacije, čeprav morda nismo dosegli 

želenih rezultatov. Prav tako so vaje normalizacije 

priporočljive v primerih, ko nas med 

vadbo nekaj zmoti (na primer zvonjenje telefona 

ipd.). 

Izvajanje avtogenega treninga 

1. vaja: postopna sprostitev 

S 1. vajo ustvarjamo optimalne pogoje za 

izvedbo kasnejših vaj. 

• Uležemo se na hrbet, zapremo oči in 

rahlo razširimo noge. 

• Nato v mislih po vrsti ponovimo vsako 

od naslednjih trditev; k naslednji pa se 

premaknemo šele, ko s predhodno 

dosežemo želeni učinek. 

Ω Sem popolnoma umirjen in sproščen. 

Ω Mišice nog so sproščene. 

Ω Boki in kolki so sproščeni. 

Ω Hrbet je sproščen. 

Ω Roke so sproščene. 

Ω Ramena, vrat in obraz so sproščeni. 

Ω Celotno telo je globoko sproščeno. 


2. vaja: vaja teže 

Ko smo v celoti izvedli vajo postopne 

sprostitve, preidemo k vaji teže, ki še dodatno 

poveča sproščenost. V mislih po vrsti ponovimo 

vsako od naslednjih trditev; k naslednji se 

premaknemo šele, ko s predhodno dosežemo 

želeni učinek. 


Ω Roke so težke. 

Ω Noge so težke. 

Ω Predel trebuha in prsi je težak. 

Ω Hrbet je težak.

76 STRESNO | Lekovi nasveti - Tehnike sproščanja 


Ω Vrat in glava sta težka. 

Ω Celotno telo je težko. 


3. vaja: vaja toplote 

S to vajo povečamo dotok krvi v določene 

dele telesa in s tem povezan občutek toplote 

v njih. V mislih ponovimo vsako od 

naslednjih trditev; k naslednji pa se premaknemo 

šele, ko s predhodno dosežemo želeni 

učinek. 


Ω Roke so prijetno tople. 

Pozdrav soncu 

Pozdrav soncu je jogijska tehnika, sestavljena 

iz zaporedja dvanajstih položajev, ki 

jih izvajamo kot eno samo neprekinjeno 

vajo. Povečuje prožnost hrbtenice in sklepov, 

poleg tega pa prinaša notranji mir, povečuje 

koncentracijo, sprosti in krepi mišice, 

usklajuje delovanje notranjih organov, pospešuje 

prebavo ter uravnava krvni pritisk. 

1. Stojimo vzravnano. Noge so skupaj, dlani 

pa sklenjene na prsih. Noge so trdno 

na tleh. Sprostimo se, vrat spustimo na 

prsi in izdihnemo. 

2. Globoko vdihnemo, medtem ko dvigujemo 

sklenjene roke in se v pasu upognemo 

nazaj. 

3. Počasi izdihnemo in se v pasu prepognemo 

naprej. Roke položimo plosko 

ob stopala, obraz naj bo tesno pri nogah 

(upognemo kolena, če je potrebno). 

4. Vdihnemo, medtem ko iztegnemo levo 

nogo nazaj, tako da počiva na kolenu in 

prsih; istočasno upognemo desno koleno, 

glavo pa dvignemo in pogledamo 

čim bolj navzgor. 

Ω Noge so prijetno tople. 

Ω Trebuh in prsi so prijetno topli. 

Ω Hrbet je prijetno topel. 

Ω Vrat in glava sta prijetno topla. 

Ω Celotno telo je prijetno toplo. 


Po treh opisanih vajah izvedemo normalizacijo. 

Pokrčimo roke v komolcu. 

Dvignemo kolena k prsim. 

Globoko vdihnemo. 

Odpremo oči. 

5. Zadržimo dih, iztegnemo še desno nogo 

in visoko dvignemo zadnjico. Telo naj 

tvori obliko trikotnika. 

6. Med izdihom spustimo kolena in obraz 

do tal, trebuh in medenica pa naj ostaneta 

rahlo privzdignjena. 

7. Vdihnemo, medtem ko dvignemo zgornji 

del telesa, tako da iztegnemo roke. 

Pogledamo navzgor. 

8. Roke in noge držimo plosko na tleh in 

izdihnemo, medtem ko dvigujemo zadnjico 

kvišku in nazaj. Pete in glavo potisnemo 

proti tlom. 

9. Vdihnemo, vzdignemo levo nogo in jo 

pritisnemo ob prsni koš. Desna noga 

ostane iztegnjena, koleno naj počiva na 

tleh. 

10. Izdihnemo, medtem ko dvigujemo zadnjico 

in postavljamo desno nogo poleg 

leve. Obraz naj bo tesno ob nogah. 

11. Vdihnemo in medtem ko se vzravnamo, 

iztegnemo roke navzgor in se usločimo 

nazaj. 

12. Vrnemo se v prvotni položaj in izdihnemo. 

Vajo ponovimo še enkrat tako, da 

najprej iztegnemo desno nogo.



Otroci in 

mladostniki 

Lahko noč, 

Besedilo je nastalo v sodelovanju z asist. dr. Natašo Bratina, dr. med., 

predstojnico Oddelka za diabetes na Pediatrični kliniki v Ljubljani 

Popoldne in zvečer, ko se končajo naše vsakodnevne obveznosti, 

imamo na voljo nekaj prostih uric, ki jih lahko posvetimo otrokom 

in partnerju. Na vrsti je le še večerja, za veliko zaposlenih staršev 

poleg zajtrka edini obrok, ki ga otroku lahko pripravijo med 

tednom sami. Obenem tudi odlična priložnost za družino, da 

nekaj časa preživi skupaj, se umiri in pripravi na nov dan.

80 OTROCI IN MLADOSTNIKI | Lahko noč, Lumpi 


Večerja naj bi bila lahek in ne preveč obilen obrok, ki 

naj pride na vrsto do 20. ure. Slabe navade v ritmu 

prehranjevanja, kot so prigrizki po 20. uri in vse do 

22. ali celo 24. ure, so povsem nesmotrne. Telo se pripravlja 

na počitek in tolikšnega kaloričnega vnosa ne potrebuje. 

Večerni obrok naj bi pokrival približno petino dnevnih 

energijskih potreb. Tudi če je vaš otrok prekomerno prehranjen, 

ne izpuščajte večerje z željo, da bi hitro shujšal, temveč 

raje poskrbite, da bo jedel večkrat po malem ter da bo njegova 

prehrana čim bolj zdrava in količinsko ustrezna. 

Enako kot pri drugih obrokih je tudi pri večerji pomembno, 

da otroku pripravite različne jedi in izkoristite pestro 

ponudbo sezonskih sestavin, sadja, zelenjave ter mlečnih in 

mesnih izdelkov. Za večerjo lahko postrežete na primer jajčno 

omleto z zelenjavo ali hrenovko s kosom polnovrednega 

kruha. Hrenovke Lumpi so še posebej primerne, saj so izdelane 

iz kakovostnih kosov mesa in vsebujejo manj konzervansov 

kot običajne. 

Kombinirajte tople in hladne jedi iz različnih prehranskih 

skupin, zelenjavne in mlečne jedi, različne namaze in 

sire. Majhni otroci ponavadi nimajo radi sirov z močnim 

okusom, zato jim ponudite blage sire z običajno ali nižjo 

vsebnostjo maščobe, kot je sir Lumpi, ki je izdelan posebej 

za njihov okus. Jajce je lahko na otrokovem jedilniku približno 

dva- do trikrat tedensko, vendar moramo v to všteti tudi 

jajca, ki jih vsebujejo druge jedi. Občasno, morda enkrat do 

dvakrat tedensko, lahko pripravite tudi palačinke, cesarski 

praženec ali druge slajše jedi, ki jih imajo otroci radi. Bolj 

zdrave bodo palačinke iz polnovredne moke in cesarski praženec 

bo manj masten, če ga 

pripravite v pečici, oboje pa bo 

še vedno zelo okusno. Za dodatek 

uporabite marmelado, ki 

vsebuje visok delež sadja, skutni 

nadev ali sveže sadje. 

Preprečite nočne razvade 

Večerja naj bo reden obrok, ki se začne in konča pri mizi. 

To je zaključek dneva in nikakršne potrebe ni, da bi starši 

večerne prigrizke in sladke napitke uporabljali za motivacijo 

otrokom, da se odpravijo v posteljo. Uspavanje ob počasnem 

pitju iz stekleničke ni priporočljivo, saj slabo vpliva na 

razvoj zob, sladki napitki pa poleg tega povzročajo tudi nastanek 

kariesa. Za žejo naj ima otrok ponoči na voljo vodo 

ali nesladkan sadni ali zeliščni čaj. Zeliščni čaj za malčke 

Lumpi je prijetnega okusa tudi brez dodanega sladkorja. 

Nakupujte in pripravljajte hrano skupaj z otrokom 

Na izoblikovanje otrokovih prehranskih navad najbolj 

vpliva družina, zato je zelo pomembno, na kakšen način se 

lotimo uvajanja novih okusov, ko otrok postopoma prehaja 

z materinega mleka na drugo hrano. Nekatere vrste hrane 

otroci hitro sprejmejo, pri drugih pa je potrebnega več truda. 

Največ časa lahko temu posvetimo prav pri večernih obrokih, 

ko smo opravili z dnevnimi obveznostmi. 

Odličen način, da otroku približamo nove jedi, je njegovo 

vključevanje v izbiro in pripravo hrane. Začnemo lahko 

že pri nakupovanju sestavin in izbiri živil v trgovini. Seveda 

to ne pomeni, da bo nakupoval slaščice in slane prigrizke ali

82 OTROCI IN MLADOSTNIKI | Lahko noč, Lumpi 


sokove. Doma naj sodeluje pri pripravi nakupovalnega seznama 

in v trgovini pomaga slediti, kaj morate kupiti. Pomaga 

naj pri izbiri sadja in zelenjave ter ostalih živil, ki jih 

potrebujemo za pripravo obroka. Stehta naj sadje, položi solato 

v vrečko in pri mesarju pove, koliko mesa potrebujete. 

Nekoliko večji otroci že lahko pomagajo tudi poiskati rok 

uporabe na embalaži izdelkov, med različnimi jogurti poiščejo 

tistega z najmanj sladkorja ali maščobe. 

Ko iz nakupljenih sestavin doma pripravljate obrok, vam 

bo otrok z veseljem pomagal, saj je dogajanje v kuhinji zanj 

zelo zanimivo. Ko se duši zelenjava, ki jo je sam nabral, bo 

morda jed poskusil že med kuho, pa tudi za mizo mu bodo 

jedi veliko bolj teknile, če je sodeloval pri njihovi pripravi. 

Pomagajo lahko že najmlajši 

Opravila, ki jih zaupate otroku, prilagodite njegovi starosti 

in motoričnim spretnostim. Ker ga prav vi najbolje poznate, 

veste, kaj lahko naredi samostojno. Že zelo majhni 

otroci lahko na primer pomagajo pri pranju solate in mešanju 

sestavin, sami pripravijo kosmiče za zajtrk ali potresejo 

žlico kakava na mlečni zdrob. Kasneje jih lahko prosimo, da 

pripravijo pogrinjek na mizi, s topim nožem narežejo banano 

ali drugo mehko sadje in zelenjavo ali s kladivom potolčejo 

zrezke. Zelo radi tudi gnetejo testo, mažejo palačinke, 

obložijo pico ali z modelčkom izrezujejo piškote. 

Če pri kuhanju uživate, bodo tudi otroci hitro dobili veselje 

do kuharskih opravil. Še posebej navdušeni bodo, če 

jim boste kupili otroške kuharske pripomočke – predpasnik, 

prijemalko, kuhalnico ali celo manjše posodice in skodelice. 

Nekoliko večji otroci že lahko sami zamesijo preproste vrste 

testa, pomagajo pri kuhanju marmelade ali pripravi zelenjave, 

ki jo želite shraniti v zamrzovalniku. 

Če pripravljate hrano skupaj z otrokom, to še ne pomeni, 

da morate izbirati le tiste jedi, ki jih ima najraje, saj so te pogosto 

presladke ali mastne. Približajte mu tudi zdrave načine 

priprave hrane. Namesto cvrtja se odločite za pečenje ali 

pripravo hrane na žaru, kuhanje v sopari ali presno hrano. 

Pozorni bodite na sol in druge dodatke jedem. Hrano za 

otroke solite in sladkajte zelo skromno ter ji ne dodajajte 

močnih začimb. Tudi maščobo dodajajte le po žličkah. 

Čas obeda je čas za družino 

Vsaj en dnevni obrok naj bo namenjen temu, da preživite 

svoj čas z družino. Prav večerja je odlična priložnost za to. 

Večerjajte za mizo in v mirnem okolju. Ugasnite televizijo in 

radio, ne zmenite se za telefone in računalniške igrice. Poleg 

tega da je to moteče, so raziskave pokazale tudi, da pred televizijskim 

ekranom pojemo več in hitreje. Vzemite si dovolj 

časa, jejte počasi in se ob tem pogovarjajte z drugimi družinskimi 

člani. To je čas za prijetne pogovore o tem, kako ste 

preživeli dan, in za skupne načrte v prihodnjih dneh ali med 

počitnicami. Prisluhnite otrokom, ko vam pripovedujejo o 

svojih pripetljajih v šoli ali vrtcu, in se z njimi pogovarjajte 

o njihovem počutju. 

Poskrbite tudi za lepo urejeno mizo, saj tako otrokom kot 

odraslim jedi bolj teknejo, če so privlačno postrežene. Lep pogrinjek 

lahko pomaga, da bodo otroci poskusili novo jed, zato 

izberite pisane prtičke z natisnjenimi priljubljenimi Lumpi 

junaki in postrezite hrano v lepi in čisti posodi s primernim 

priborom. Ko z družino sedite pri mizi, ne bodite nevljudni in 

nestrpni. Tako boste otroke obenem tudi vzgajali in jih učili 

primernega vedenja pri mizi. Skupni obroki bodo kmalu postali 

prijetna druženja, ki povezujejo družino.



Preudarno 

za zdravje 

klic v sili tudi za 

112 

gluhe in naglušne 

Bojan Tavčar, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje 

Z odločitvijo ministrskega sveta Evropske zveze leta 1991 in 

direktivo Evropskega parlamenta leta v1998 je bila v Evropski 

zvezi uvedena enotna evropska številka za klic v sili 112. To je 

bila pomembna in hkrati drzna odločitev, ki je v iskreni želji 

izboljšanja človeške varnosti korenito posegla v organizacijo 

zaščite in reševanja posameznih držav Evropske zveze in širše.

86 PREUDARNO ZA ZDRAVJE | 112 – klic v sili tudi za gluhe in naglušne 


Wap112 je dostopen prek vseh 

standardnih gsm in umts 

telefonov, ki omogočajo storitev 

wap. Za pošiljanje besedilnega klica v 

sili smo izdelali posebno aplikacijo, ki 

omogoča interaktivno izmenjavo 

besedilnih sporočil med kličočim in 

regijskim centrom za obveščanje. 

V Sloveniji 

smo že zelo zgodaj doumeli pomen uvedbe 

enotne evropske številke 112 za klic v sili, ne zgolj 

kot nadomestek dotedanjim številkam za klic v sili, 

temveč kot možnost za še učinkovitejše varstvo 

vseh, ki so kakorkoli ogroženi. Slovenija je bila druga država 

v Evropi, ki je konec leta 1997 uvedla enotno evropsko številko 

za klic v sili 112, na kar smo še posebej ponosni. 

Storitev klica v sili je namenjena vsem, ki so kakor koli 

ogroženi in potrebujejo pomoč. Sprva je bila zamišljena le 

kot izmenjava govornih informacij. Z leti pa se je pokazalo, 

da to ni zadosti, saj so bile tako izmenjane informacije velikokrat 

pomanjkljive ali nepopolne. Ena večjih težav je bila tudi 

v tem, da storitve klica v sili niso mogli uporabljati gluhi in 

naglušni. Razširitev z novimi možnostmi je bila zato nujna. 

Poleg samodejnega prikaza lokacije kličočega nameravamo v 

prihodnosti razširiti klic v sili z možnostjo pošiljanja besedil 

in video klicev v sili. Pri tem je potrebno smiselno uporabiti 

obstoječe storitve prenosa besedilnih sporočil in videa v javnih 

telekomunikacijskih omrežjih. Operaterji javnih telefonskih 

omrežij bodo morali za vsako od naštetih možnosti zagotoviti 

ustrezno kakovost storitve in prednost klica tako v 

normalnih razmerah kot tudi v primeru večjih naravnih in 

drugih nesreč. V predlogu sprememb Zakona o elektronskih komunikacijah, 

ki bodo sprejete predvidoma v prvi polovici leta 

2010, smo predlagali uzakonitev obveznosti zagotavljanja govornih, 

besedilnih in video klicev v sili na številki 112. Poleg 

tega smo predlagali tudi obveznost promocije številke 112 na 

spletnih straneh ponudnikov javnih telekomunikacijskih 

storitev in v pozdravnih sms sporočilih. 

V Upravi rs za zaščito in reševanje smo konec leta 2008 poskusno 

uvedli klic v sili za gluhe in naglušne Wap112. Rešitev 

je edinstvena v Evropi, saj je bil wap na tak način prvič uporabljen 

za potrebe klica v sili. Wap112 omogoča pošiljanje besedilnega 

klica v sili prek portala Uprave rs za zaščito in reševanje 

na naslovu wap.sos112.si v Regijski center za obveščanje 

Ljubljana, ki sprejema tovrstne klice iz cele Slovenije. 

Avtor aplikacije je Boštjan Tavčar iz urszr, izdelala pa 

jo je ekipa iz Laboratorija za telekomunikacije na Fakulteti za 

elektrotehniko pod koordinatorstvom Andreja Šterna. 

Kljub dolgi tradiciji številke 112 v Evropi na žalost ugotavljamo, 

da je poznavanje številke med ljudmi slabo. Zadnje 

raziskave, ki so jih leta 2008 opravili v okviru Evropske zve- 

ze, kažejo, da trenutno le približno 24 % državljanov pozna 

številko 112 kot številko, ki jo lahko pokličejo v nujnem primeru 

kjer koli v Evropi, ter da le 30 % državljanov Evropske 

zveze meni, da so dovolj obveščeni o obstoju številke 112. Ta 

dejstva so, zavedajoč se potrebe po izboljšanju prepoznavnosti 

in ozaveščenosti o enotni evropski številki za klic v sili 

112, vzpodbudila Evropski parlament, Svet Evropske zveze in 

Evropsko komisijo, da razglasijo dan številke za klic v sili 112. 

Za vsakoletni dan ozaveščanja o enotni evropski številki za 

klic v sili 112 so izbrali 11. februar, ki simbolično predstavlja 

številko 112. V uredništvu si želimo, da bi bil tudi ta članek 

eden od kamenčkov v mozaiku prizadevanj za boljšo prepoznavnost 

številke za klic v sili 112. 

wap 112 

telefonsko 

omrežje 

wap strežnik 

internet 

Regijski center 

za obveščanje 

Za storitev Wap112 je Uprava rs 

za zaščito in reševanje letos, na 

predvečer evropskega dneva 

ozaveščanja o enotni evropski 

številki za klic v sili 112, v Bruslju 

prejela nagrado Evropskega združenja 

za klic v sili (eena). Na sliki: Andrej 

Štern, Fakulteta za elektrotehniko 

Univerze v Ljubljani, Laboratorij za 

telekomunikacije fakultete za 

elektrotehniko, Boštjan Tavčar, 

Ministrstvo za obramba, Uprava 

Republike Slovenije za zaščito in 

reševanje in Danica Babič, Ministrstvo 

za obramba, Uprava Republike 

Slovenije za zaščito in reševanje



Pozitivka 

Eva Škofič Maurer, umetniška vodja Rdečih noskov 

Foto: Bojan Tavčar 

Klovni zdravniki – 

Rdeči Noski 

Z nasmehom do drugačnega 

vsakdana v bolnicah 

Nekoč je nekdo rekel, da klovni 

niso za v bolnišnico. In dobil je 

odgovor: otroci tudi ne! In ta 

krilatica je pravzaprav moto 

Rdečih noskov.

90 POZITIVKA | Kolumna Rdečih noskov 


Kdo smo Rdeči noski? Smo klovni, 

ki po slovenskih bolnišnicah obiskujemo 

bolne otroke. 

Ideja, da umetniki, artisti, igralci 

in nenazadnje klovni krajšajo bolnišnične 

dneve otrokom, ni tako mlada. Začetnik rednih, 

organiziranih obiskov klovnov zdravnikov 

je Michael Christiansen, ki je že leta 

1986 pričel s programom v bolnišnicah New 

Yorka. Ta čudovita zamisel je kmalu prišla 

tudi v Evropo, in tako lahko v večini držav 

najdete klovne zdravnike (t. i. clowndoctors). 

Tudi slovenski klovni zdravniki nismo 

več tako mlado društvo. Kmalu bomo dopolnili 

šesto leto delovanja. 10. marca 2004 sva z 

Dr. Anastazijo (Maja Dekleva - Lapajne) prvič 

potrkali na vrata bolnikov Pediatrične 

klinike v Ljubljani. Takrat smo v društvu delovali 

štirje klovni – poleg naju še Dr. E. K. 

(Tomaž Lapajne Dekleva) in Dr. Rozeta (Petra 

Markovič). Hematoonkološki, nevrološki, 

nefrološki in dializni oddelek so tako postali 

prvi program Rdečih noskov. Program pomeni, 

da redno, vsak teden ob dogovorjenem 

dnevu in uri, obiskujemo vedno iste oddelke. 

Za obisk so potrebne posebne predpriprave. 

Klovnski par se na oddelkih zadrži vse 

dopoldne. Najprej se klovna ustavita pri oddelčni 

sestri, ki jima da informacije, potrebne 

za prilagoditev programa posameznikom. 

Tako smo pozorni na starost bolnika, saj so 

na otroških oddelki bolniki, stari od nekaj 

mesecev do 18 let, in je seveda potreben popolnoma 

različen pristop. Zapišemo si tudi 

ime, ker je na ta način lepše in lažje navezati 

stik. Najbolj pomembna je seveda higiena in 

to, da sta klovna popolnoma zdrava. Če je 

katera od sob v izolaciji, klovni igrajo kar za 

steklom na vratih. Dobro je vedeti tudi ostale 

posebnosti, kot recimo, ali ima bolnik rojstni 

dan, ali morda govori tuj jezik in ne razume 

slovensko, ali sestre vedo, česa si želi 

ali česa se boji … 

Včasih dobimo več informacij, včasih pa 

se v bolniško sobo podamo le z osnovnimi in- 

formacijami. Medicinsko osebje je lahko preobremenjeno 

s svojim delom in klovni skrbimo, 

da jih pri tem ne oviramo. Potem se 

napotimo v vsako sobo in se posvetimo vsakemu 

bolniku posebej. Ustavimo se v igralnicah 

in smo, kadar lahko s svojo prisotnostjo 

pomagamo, tudi ob bolnikih, ko jim na primer 

jemljejo kri. Pomembno se mi zdi poudariti 

tudi to, da bolniki odločijo, ali nas bodo 

sprejeli v sobo ali ne. Včasih nas seveda tudi 

zavrnejo. 

Otroci so najbolj iskreno občinstvo, in 

otroci v bolnišnicah niso nič drugačni, samo 

reakcije so manj močne, saj so zaradi bolezni 

izčrpani. Pogosto so z njimi tudi njihovi star- 

ši, zato je naše delo, da v bolniški sobi spremenimo 

atmosfero. Da ko vstopimo, s sabo 

prinesemo svet domišljije, barv, iger, ki jih 

otroci, ki se morajo ločiti od vsega znanega, 

od doma, vrstnikov, pogrešajo. V to igro pritegnemo 

tudi starše. In takrat se zgodi preobrazba. 

Čudežni trenutek, ko se čas ustavi in 

za kratek čas so skrbi odložene na stran. To je 

trenutek za vdih, za moč in pogum. 

Da postaneš klovn zdravnik, moraš skozi 

določeno izobraževanje. Pri nas »ta prvih« 

je to izobraževanje trajalo skoraj leto dni. 

Pomagala pa nam je mednarodna organizacija 

rni – Red Noses International, katere čla-

92 POZITIVKA | Kolumna Rdečih noskov 


ni smo tudi Rdeči noski Slovenije. Kasneje smo 

izvedli še tri avdicije, in tako zdaj naše društvo 

šteje dvanajst klovnov zdravnikov: sestra 

Marjetka (Alenka Marinič), Dr. Mally 

(Goro Osojnik), Dr. Zen (Gregor Kamnikar), 

Dr. Singismunda (Ana Lavrinc), Dr. Mafalda 

(Lana Klopčič), Dr. Živalski Vrt (Kajetan 

Čop), Dr. Ugačen (Roman Frelih), Dr. Dodo 

(Gorazd). Vsi so prišli iz vrst umetnikov, izvajalcev, 

ki nastopajo za otroke in odrasle v 

različnih žanrih, kot recimo ulično gledališče, 

improvizacijsko gledališče, čarodejstvo, 

ples, lutkarstvo, žonglerstvo … 

Obdobje izobraževanja za delo v bolnišnici 

traja pol leta. V tem času se »praktikanti« 

izobražujejo v klovnadi, v raznih veščinah 

(glasba, žonglerstvo, improvizacija …), 

izdelujejo svoj lik in spremljajo klovne 

zdravnike v bolnišnici. Hodijo tudi na mednarodna 

izobraževanja, saj si države članice 

rni pomagamo z znanji, izkušnjami in tudi 

s sredstvi, če je to potrebno. Rni je največja 

tovrstna organizacija v Evropi, saj več kot 

150 klovnov iz 6 držav (Avstrija, Nemčija, 

Slovenija, Češka, Slovaška, Madžarska) letno 

obiščemo več kot 150.000 bolnikov. 

V šestih letih delovanja smo Rdeči noski 

zrasli in se približujemo naši želji, da »klovniziramo« 

Slovenijo. Tako imamo zdaj že 

pet rednih programov. Ob torkih dopoldne 

nas lahko vidite na otroških oddelkih ukc 

Maribor, ob sredah dopoldne pokrivamo vse 

oddelke Pediatrične klinike v Ljubljani, popoldne 

pa še otroški oddelek orl, dermatovenerologije 

in oddelek za kirurgijo in intenzivno 

terapijo. Ob četrtkih pa smo v 

Splošni bolnišnici Celje. Poleg naštetih tedenskih 

programov smo vsak mesec tudi v 

rehabilitacijskem centru Soča. Dvakrat letno 

obiščemo še otroške oddelke pri ostalih 

Takole je Dr. E. K. opisal klovnsko vizito: 

»Klovnska vizita: vsebuje podroben klovnski pregled: 

test žgečkanja, merjenje vročine z metrom, merjenje 

pritiska s tlačilko, poslušanje srca manualno, preverjanje 

posluha s poslušanjem, dvigovanje krvnega tlaka z 

dvigalom do največ 5. nadstropja. Potem sledi diagnoza. 

Potem sledi fiziotraparija in transploatacija rdečega 

noska.« 

bolnišnicah v Sloveniji. Na »turnejah« obiščemo 

tudi oddelke za odrasle, cudv-je, 

vdc-je, starostnike … 

Teh skoraj šest let je minilo neznansko 

C 

hitro. Tak občutek je nekaj običajnega, saj se 

M 

nenehno dogaja toliko stvari. Dela je čedalje 

več in opravljamo ga z veseljem in srcem. Se- Y 

veda se je tudi marsikaj spremenilo. Klovni CM 

smo izdelali smernice naših obiskov. Dobro 

MY 

se spominjam svojih prvih obiskov, ko smo 

CY 

imeli pripravljene točke in smo se še pred 

CMY 

vrati šepetaje posvetovali, katero točko 

bomo uporabili. A vprašanje, kaj bo, če nam K 

zmanjka materiala, je kmalu postalo preteklost, 

saj smo zgradili res dobro ekipo in z 

zaupanjem v partnerje začeli improvizirati. 

Takrat si nisem znala predstavljati, da bomo 

tako hitro rasli, čeprav je bil to naš cilj in 

naša želja. S pravimi sodelavci nam uspeva. 

Kljub družinam, ki smo si jih ustvarili, 

zmoremo najti čas ob še tako nemogočih 

urah. Izklesali smo se kot klovni in ljudje. 

Novi klovni, ki so z leti prihajali, so hitro 

postali del utečene ekipe. Vesela sem, da so z 

nami, saj vsak izstopa tudi na svojem področju 

delovanja, ki ga opravlja ob delu klovna 

zdravnika. V tem času so nas ljudje že spoznali 

in toplo ter z zaupanjem sprejeli naše 

delo. To mi ogromno pomeni, saj v bistvu ne 

moremo izmeriti učinka naših obiskov. Vem, 

da se bomo vsi trudili, da bomo še naprej 

upravičevali to zaupanje, sicer pa drugače 

tako ali tako ne moremo. 

dobrodošli 

v Spletni Lekarni 

Ljubljana 

Nova Spletna Lekarna Ljubljana - lekarnaljubljana.si 

Ugodnosti Kartice zvestobe lahko zdaj uveljavljajate tudi v spletni 

lekarni, kjer lahko kartico tudi naroËite. 

PREDNOSTI SPLETNE LEKARNE 

- Strokoven nasvet - SMS lekarna 

- Hitra dostava 

- Diskretno pakiranje 

- Tedenske akcije 

- PlaËilo s plaËilnimi karticami 

- BrezplaËna dostava pri nakupih nad 50 EUR 

www.lekarnaljubljana.si



Sanjska 

kolumna 

Michal Viewegh, 

najpopularnejši češki pisatelj 

Roman za Moške, ki je pred kratkim 

izšel tudi v slovenskem prevodu, je 

na Češkem velika prodajna uspešnica 

in je že dosegel naklado sto tisoč. 

Na splošno so naklade več deset tisoč običajne 

za tega najpopularnejšega češkega pisatelja. 

Svoj prvenec je izdal na začetku devetdesetih 

let, zaslovel pa je s svojo drugo knjigo, 

romanom Čudovita pasja leta (tudi ta roman 

imamo v slovenščini), ki še vedno ostaja njegovo 

najboljše delo. Roman za moške, neke vrste 

pendant nekaj let starejšemu Romanu za 

ženske, zaokrožuje dvajseterico Vieweghovih 

del – večinoma so romani, med njimi pa najdemo 

tudi zbirke kratkih zgodb, dramsko 

delo, knjiga za otroke in literarne parodije. 

Roman je na eni strani bilanca avtorjeve pisateljske 

kariere. Med fiktivno zgodbo so 

posejani verjetno realni utrinki z njegovega 

literarnega nastopa v neki šoli – Viewegh 

kot realna oseba in kot protagonist svojih 

del ne skriva presenečenja in hkrati zadovoljnega 

navdušenja nad tem, kako slaven in 

občudovan pisatelj je zrasel iz nesamozavestnega 

mladeniča. S svojo odkritostjo tudi 

rad provocira. Slava in priljubljenost pri 

bralcih (pravzaprav pretežno bralkah) mu 

godita, morda pa je v tem tudi kanček trpkosti, 

ker ni enakega sprejema deležen tudi pri 

literarni kritiki. Naj ga citiram iz Romana 

za moške: »Domačega literarnega življenja se 

udeležiš le izjemoma. Oni imajo svoje nagrade, ti 

imaš svoj volvo …« Na drugi ima tudi izmišljena 

zgodba Romana za moške o dveh bratih in 

sestri pečat resničnosti. Starejši brat je uspešen, 

skorumpiran in ciničen sodnik, drugi je 

občutljiv in ne prav uspešen novinar, sestra 

je idealistična televizijska novinarka, ki neuspešno 

išče moškega svojega življenja. Roman 

doživi svoj vrhunec na smučanju v Italiji, 

na njihovem zadnjem skupnem 

potovanju – mlajši brat ima namreč neozdravljivo 

bolezen. Pečat resničnosti je tema 

smrti, kajti avtor se v obeh romanih, ki jih je 

napisal po očetovi smrti pred nekaj leti, 

ukvarja z vprašanji, ki se odpirajo od človekovem 

odhodu. 

Za Viewegha je značilno, da so avtobiografski 

elementi nespregledljiv del njegove 

pisateljske poetike, ponekod bolj, drugje 

manj izrazito. Morda je tudi zato tako zelo 

popularen – ljudje vedno radi voajeristično 

pokukamo v tuja življenja. 

Nives Vidrih, prevajalka 

Skrajni čas je, da se razglasi naslednika na 

tronu Milana Kundere – in to ne more biti nihče 

drug kot Michal Viewegh. Vieweghu uspeva simbioza 

osnovnega, pomembnega in zabavnega. Njegove 

knjige so inteligentne, vendar se jih lahko 

bere; so poglobljene, vendar preproste. Za razliko 

od Kundere Viewegh močno uživa v eksperimentiranju 

z različnimi tipi pripovedi. Nobena od njegovih 

knjig ni enaka drugi, kljub temu pa njegovi 

oboževalci vedno najdejo tisto, kar jim je ljubo. 

– Thomas Brussig, Der Spiegel 

Dodatne informacije o avtorju in njegovih knjigah 

najdete na spletni strani Založbe Sanje: 

www.sanje.si, po telefonu: 01 514 16 28 ali v 

Knjigarni Sanje na Tavčarjevi ulici 11 v Ljubljani.

96 

NAŠA LEKARNA 

Portret 

farmacevta 

Fotografija 

Žiga Koritnik 

“Če stisneš roko komu, 

ki ga kaj boli ... 

Ta svet je lepši, 

če si človek do ljudi.” 

Štefka Eljaš, mag. farm. 

Lekarna Zlatorog, Bled



Za mizo 

Marija Merljak, 

univ. dipl. inž. 

živ. teh. 

Hrana za 

zdravo ožilje 

Naše ožilje, po katerem se pretakajo kapljice 

življenja, uspešno opravlja svojo nalogo le, če 

zanj dobro skrbimo. Pri povprečnem 

odraslem človeku je vseh žil in kapilar kar 150 

tisoč kilometrov. Je pravcato cestno omrežje, 

po katerem poteka urejen promet krvi s 

hranilnimi snovmi ali odpadki. 

99

100 ZA MIZO | Hrana za zdravo ožilje 


Žilne stene so sestavljene iz treh slojev: 

notranjega endotela, mehke 

mišice in vezivnega tkiva. Najmanjše 

žilice, kapilare, debele le 3 

tisočinke milimetra, pa so povečini zgrajene 

samo iz endotela. Hitrost pretoka krvi je 

različna. Po arterijah teče kri najhitreje, in 

sicer skozi vratno arterijo kar 330 milimetrov 

na sekundo, skozi kapilare pa se pretaka 

le s hitrostjo milimeter na sekundo. Tako 

imajo celice dovolj časa, da iz krvi počrpajo 

hranilne snovi in odložijo odpadke. Če je 

pretok moten, kri zastaja, nastanejo krčne 

žile, celicam primanjkuje hrane, odpadne 

snovi pa se ne izločijo in postopno se zastrupljamo. 

Vse to govori v prid ugotovitvi, da 

moramo za svoje žile dobro skrbeti. Obenem 

moramo skrbno izbirati hrano, ki preprečuje 

krvne strdke in ohranja žile brez oblog, močne, 

prožne, pretočne in voljne. 

Preprečimo strdke! 

Ni novost, da strdke povzroča dolgotrajno 

neustrezno prehranjevanje, zato lahko z 

ustrezno prehrano to nevarnost tudi odstranimo 

in preprečimo. Zdravniki se najpogosteje 

pri bolnikih srečujejo že z akutnim stanjem, 

ki ga je potrebno takoj reševati z 

zdravili. Žal premnogi bolniki svojih slabih 

prehranskih navad in razvad, tudi po zdravniškem 

opozorilu, ne spremenijo in živijo 

po starem naprej. Manj je takih, ki se zamislijo 

in poglobijo v srž problema, da bi razumeli, 

kje so ga pri svojih prehranskih navadah 

polomili, in negativni proces nato 

obrnejo v pozitivno smer. Zdravila v skoraj 

vseh primerih samo blažijo posledice in preprečujejo 

najhujše, ne odpravljajo pa vzrokov 

zanje. Z ustrezno varovalno prehrano 

lahko že v doglednem času, v nekaj mesecih, 

preusmerimo negativni trend. To seveda ne 

velja samo za krvne strdke. 

Ozaveščen človek bo vse življenje skrbel 

za zdravo in preventivno prehrano, bogato s 

sadjem in zelenjavo, z naravnimi vitamini, 

minerali in vlakninami ter z beljakovinami 

in nenasičenimi maščobnimi kislinami. V 

tem primeru se bo redko srečal s težavami, 

ki privedejo do strdkov. Toda tudi človek, ki 

ga strdki že ogrožajo, lahko še veliko stori s 

hrano. Omenila sem že, da je treba pri akutnih 

stanjih uporabljati zdravila, toda hkrati 

poskrbeti tudi za ustrezno hrano, da z njo 

spremenimo »mehanizem«, ki vodi v tvorbo 

strdkov. 

Že starodavno zdravilo za izboljšavo pretočnosti 

krvi, omenjeno na egipčanskem papirusu, 

je čebula. Poznejši zapiski to lastnost 

pripisujejo tudi česnu. Čebula ovira lepljenje 

trombocitov, raztaplja nastale strdke in 

onemogoča koagulacijo krvi zaradi mastne 

hrane. Zdravilen učinek naj bi imelo že 100 

gramov čebule na dan, surove ali kuhane. 

Česen vsebuje naravni ahoen, to je snov, ki 

ima podoben učinek kot aspirin in deluje 

kot antikoagulans. Naravni ahoen poleg 

tega preprečuje sprijemanje trombocitov, 

pospešuje raztapljanje krvnih strdkov, 

zmanjšuje viskoznost krvi, pospešuje cirkulacijo 

in odstranjuje nezaželene snovi iz 

krvi. Pomemben je tudi adenozin iz česna, 

ki ima zdravilen učinek, če ga uživamo surovega 

ali kuhanega. Pri slednjem se ahoen 

še hitreje sprosti. Česen stremo, kajti tako 

sprostimo encime, ki spremenijo alicin v 

ahoen. Ta se v večji meri sprošča tudi, če je 

česen v kislem mediju. Zato ga dodajamo solatam. 

Star ruski recept pravi, da je potrebno 

strt česen zaliti z vodko in ga v njej namakati 

nekaj dni. Grški recept, ki ga poznajo 

po vsem Mediteranu, je strt česen v oljčnem 

olju, s sirom feta in peteršiljem. 

Zelo zdravo živilo za preprečevanje strdkov 

so ribe, ki so najpomembnejši živalski 

vir maščobnih kislin omega 3. To so predvsem 

plave ribe: sardele, skuše, losos in tune. 

Maščobne kisline omega 3 iz rib zavirajo strjevanje 

trombocitov, znižujejo fibrinogen in 

pospešujejo raztapljanje že nastalih strdkov. 

Ob rednem uživanju rib bodo trombociti v 

krvi imeli normalno diskasto obliko, brez 

izrastkov, s katerimi se trombociti med seboj 

sprijemljejo. Rdeče vino je tudi zdravilno, 

saj ima resveratrol, ki zavira sprijemanje 

trombocitov in oksidacijo nevarnega holesterola 

ldl, hkrati pa poviša dober hdl. Resveratrol 

je del skupine flavonoidov v vinu 

in prav vsi imajo pozitivno vlogo za zdravo 

kri. Ker delujejo sinergično, so še močnejši 

kot vitamin e. Njihova naloga je tudi ščititi 

vitamin c pred oksidacijo ter obnavljati mehanizem 

razgrajevanja strdkov. 

Zaščitne snovi najdemo tudi v grenivkah 

in nekaj malega v belem grozdju in vinu. 

Znanstveniki zdravilnost pripisujejo katehinom, 

ki jih je v rdečem grozdju in grenivkah 

obilo, veliko manj pa v belem grozdju. Alkohol 

v vinu prav tako deluje proti aterosklerozi, 

povečuje koncentracijo hdl in zmanjšuje 

ldl, zmanjšuje sposobnost zlepljanja 

krvnih ploščic in povečuje raztapljanje 

trombocitov. Obenem širi žile in spremeni 

razmerje med prostaciklini in tromboksani, 

torej deluje podobno kot salicilna kislina. 

Vse omenjeno o vinu velja samo za količino 

en kozarec vina na odraslo osebo, v večjih



Živila za pravilno razmerje holesterola: 

losos, sardele in skuše, divjačina, fižol, oves, 

ječmen, jabolka, slive, korenje, jajčevci, česen, 

čebula, oljčno olje, mandlji, orehi, avokado, 

jagodičje, citrusi, peteršilj, pšenični 

kalčki, ingver in zeleni čaj. 

Živila, ki se jim moramo izogibati: nasičene 

maščobe, koža perutnine, transmaščobne 

kisline, kajenje in ekspresna kava. 

količinah pa alkohol škodi, ker porablja vitamine. 

Katehine najdemo tudi v črnem in 

zelenem čaju; popravljajo brazgotine in poškodbe 

na stenah žil. Obenem preprečujejo 

aktiviranje trombocitov, pospešujejo njihovo 

razgrajevanje in zmanjšujejo odlaganje 

holesterola na stene arterij. 

Pekoči feferoni imajo snovi, na primer 

kapsaicin, ki hitro razbijajo krvne strdke. 

Učinkoviti zoper strjevanje krvi so tudi 

ingver, klinčki, kumina in kurkuma. Zlasti 

klinčki naj bi imeli močnejši učinek kot sintetični 

aspirin. Za ingver so dokazali, da deluje 

kot antikoagulans, aktivna snov v 

ingverju pa je gingerol. 

Nenasičene maščobne kisline so nenadomestljive. 

Omenila sem že omega 3, podobno 

velja tudi za druga mono- ali polinenasičena 

olja. Tako oljčno olje zmanjšuje 

lepljivost trombocitov, saj se ob uživanju poveča 

vsebnost oleinske kisline v membrani 

trombocitov, zmanjša pa delež arahidonske 

kisline, ki lepljivost povečuje. Britanski 

znanstveniki so večkrat potrdili stara priporočila, 

da je dobro uživati žlico oljčnega olja 

na tešče vsak dan. Empirično so dokazali dobrobit 

sredozemskega okolja. Med zelo koristna 

olja sodijo tudi olje pšeničnih kalčkov, 

arašidno, laneno, repično, sojino, arganovo, 

bučno, riževo, sezamovo in konopljino olje. 

Zlasti olje pšeničnih kalčkov ima veliko vitamina 

e, ki preprečuje oksidacijo holesterola 

in nastajanje strdkov. 

Živila za zmanjšanje trigliceridov: morski 

sadeži, dušeno meso, kislo mleko, zelje, repa, 

koruzni in ajdovi žganci, česen, čebula, flavonoidne 

snovi (jagodičje in rdeča pesa) in 

olje pšeničnih kalčkov. 

Izogibati se moramo belemu sladkorju in 

beli moki, sadnim sokovom, kandiranemu 

sadju in kajenju. 

Po drugi strani pa našemu telesu močno 

škodijo nasičene maščobe v vidni maščobi v 

mesu, torej masti in loju, saj zvišujejo škodljivi 

fibrinogen. Prav zato se jim je potrebno izogibati, 

če želimo obvarovali žile. Če pa na 

primer zraven mastne krače uživamo tudi 

jedi, ki vsebujejo glutation, ta je v križnicah 

oziroma zelju, repi, brokoliju, cvetači, brstičnem 

ohrovtu in kuhanem krompirju, potem 

spodbudimo lastno telesno antioksidativno 

delovanje za preprečitev strdkov. Ameriški 

znanstveniki so ugotovili, da izpuščanje zajtrka 

kar za trikrat poveča nevarnost nastanka 

krvnih strdkov. To so podkrepili z dejstvom, 

da so trombociti ponoči najmanj 

lepljivi. Ko se človek zjutraj prebudi, se lepljivost 

naglo poveča. Iz neznanih vzrokov se po 

jutranjem obroku lepljivost spet hitro zmanjša. 

To obenem pojasnjuje, zakaj je statistično 

signifikantno največ kapi prav zjutraj. 

Holesterol ni »bavbav«, a ga moramo 

nadzorovati 

Beseda holesterol izhaja iz grščine. 

»Hole« pomeni žolč, »stereos« trden in »olium« 

olje. Bistvena vloga holesterola je ohranjati 

tekoče stanje krvnega obtoka. Tudi če 

ne uživamo hrane s holesterolom, ga jetra 

sama izdelajo in je v krvi vedno navzoč, saj 

ga celice potrebujejo za izdelavo celičnih 

sten in steroidnih hormonov. Ta »bavbav« je 

nujno potreben za življenje! Holesterol v primerni 

koncentraciji kroži po krvi in skrbi, 

Živila za znižanje krvnega tlaka: jagnjetina, 

ribe, kakiji, krompir, blitva, špinača, zelena, 

artičoke, banane, bezeg, ohrovt, koromač, 

rozine, dateljni, suhe fige, brinove 

jagode, jogurt in jedi z veliko vitamina C. 

Izogibati se moramo: stresu, alkoholu, pomanjkanju 

vitamina C, čezmernemu soljenju 

in sladkim jedem iz enostavnih sladkorjev. 

da kri s kar najmanj trenja teče po žilah. Pomemben 

je tako kot olje v avtomobilu. To je 

pozitivna stran holesterola, negativno plat 

pa pokaže, če ne opravlja svoje funkcije. To 

se zgodi tedaj, ko se holesterol izrablja ali 

»kvari« hitreje, kot nastaja nov. Ko se celice 

žilnih sten obrabijo, hkrati izločijo izrabljeni 

holesterol. Nove celice žilnih sten tako 

absorbirajo nov, svež holesterol iz krvi. Proces 

poteka neprekinjeno. Če celice sten krvnih 

žil propadajo hitreje, kot se obnavljajo, 

se v kri izloči več starega holesterola kakor 

novega, svežega. Holesterol, ki nam ga izmerijo 

v krvi, kaže stanje našega ožilja. V krvi 

merimo holesterol visoke in nizke gostote in 

razmerje med njima. Slednje pove, kako hitro 

se celice sten žil obnavljajo glede na propadanje. 

Holesterol visoke gostote (hdl) 

ljudsko imenujemo »dober holesterol«, holesterolu 

nizke gostote (ldl) pa pravimo »slab 

holesterol«. 

Če razumemo proces nastajanja holesterola, 

se nam že na prvi pogled resda zdi smiselno 

uživati hrano brez maščob ali brez holesterola. 

A ker vemo, da holesterol nastaja v 

jetrih, to ravnanje ni smiselno. Dr. Frank 

Sax s harvardske univerze je ugotovil, da izogibanje 

hrani z maščobami zniža hdl in 

ldl, kar pomeni, da ohranja razmerje med 

njima. Zato smo enako ali še bolj izpostavljeni 

srčno-žilnim boleznim. Dr. James Neaton 

z univerze v Minnesoti je ugotovil, da 

so bili ljudje s prenizkim skupnim holestero- 

lom kar dvakrat bolj izpostavljeni možganski 

kapi, zaradi krvavitve skozi krhke stene 

kapilar v možganih. Izraelski in avstralski 

raziskovalci so ločeno ugotovili, da je uživanje 

avokada, mandljev in oljčnega olja, ki 

vsebujejo nenasičene rastlinske maščobne 

kisline omega 3 in omega 6 ter omega 9, pravilno 

znižalo skupni holesterol in zelo popravilo 

razmerje med hdl in ldl v pozitivno 

smer. 

Še večji varovalni učinek imajo prehranska 

dopolnila, ki vsebujejo olja iz soje, riževih 

otrobov in pšeničnih kalčkov, če jih uživamo 

skupaj z naravnimi prehranskimi 

dopolnili, bogatimi z vitamini b. Tako povečujejo 

izkoristek esencialnih maščobnih kislin. 

Zato priporočam dva- do štirikrat na teden 

uživanje rib, bogatih z omega 3, ter 

dodatno jemanje kapsul z maščobnimi kislinami 

omega 3. Priporočljivo je tudi pogosteje 

jesti stročnice (fižol, lečo, čičeriko, grah), 

oves (ovseni kosmiči, otrobi in kaša) in sojo 

ter zaradi vlaknin tudi jabolka, pomaranče, 

grenivke in korenje. Razmerje med hdl in 

ldl uravnavajo tudi česen in čebula, orehi, 

jajca, ki zaradi holina varujejo jetra, probiotiki 

v jogurtih zaradi vezave žolčnih kislin, 

od pijač pa rdeče vino, pravi čaji in filtrirana 

kava. Seveda pa s hrano delujemo predvsem 

preventivno in na daljši rok tudi trajno zdravilno, 

akutno pa je treba težave reševati najprej 

po medicinski poti.



Homocistein še nevarnejši od holesterola 

Pod določenimi pogoji je homocistein (to 

je aminokislina v krvi, ki jo izdeluje telo s 

pomočjo ribosomov v jetrih iz aminokisline 

metionin) res nevarnejši. Visoka količina 

homocisteina v krvi povečuje nevarnost za 

srčno-žilna obolenja in možgansko kap. 

Raziskave kažejo, da homocistein poškoduje 

notranje stene krvnih žil, sproža nastajanje 

strdkov, ateroskleroze in dementna stanja. 

Na homocistein odločilno vpliva prav 

prehrana. Ugotovili so, da folna kislina ter 

vitamina b12 in b6 pospešujejo razgradnjo 

homocisteina nazaj v neškodljivi metionin. 

Homocistein je prav tako nevaren, ker zavira 

presnovo in pospešuje staranje, prav nasprotno 

pa metionin spodbuja celično presnovo, 

nas poživlja in pomlajuje. Prav 

sposobnost organizma, da hitro presnavlja 

homocistein spet v metionin, je ključ do dolgotrajne 

mladosti. Živila, ki spodbujajo ta 

pozitivni proces, so: špinača, pšenični kalčki 

in otrobi, ovseni kosmiči, pravi čaj, paradižnik 

in puranje meso. 

Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh., je skupaj s 

hčerko Mojco Koman, univ. dipl. inž. živ. teh., pri 

Prešernovi družbi izdala knjigo Zdravje je naša 

odločitev. V knjigi še podrobneje opisujeta 

povezanost zdravja v različnih življenjskih obdobjih 

v povezavi s prehrano. Avtorici zdaj pišeta novo 

knjigo, ki bo nadgradila obstoječo. Marija Merljak 

je za individualne pogovore na voljo po telefonu 

041/647 645 ali 01/518 53 45, e-naslov: vihra@ 

siol.net. 

Solata za dober holesterol 

Potrebujemo cvetačo, brokoli, avokado, 

kalčke, korenje, mandlje, orehe, fižol in rdeči 

radič. 

Priprava: Prelijemo s prelivom iz rdeče pese. 

Preliv naredimo iz vložene rdeče pese, ki jo 

pretlačimo, dodamo malo jušne osnove, 

žličko vinskega kisa ali limonin sok, sesekljan 

peteršilj, sol, poper, ščepec sladkorja 

ter tri žlice oljčnega ali arišidnega olja. 

Dobro premešamo in prelijemo solato. 

v 

v 

v 

Sirova omaka za zmanjšanje trigliceridov 

Zmešamo svež sirotkin sir, dodamo 1 dcl 

pinjenca ali kislega mleka, čajno žličko 

limoninega soka, 2 žlički sesekljanih mešanih 

zelišč, poper in kari. Ponudimo s perutnino 

ali kot omako. 

v 

v 

v 

Sadna solata za znižanje krvnega tlaka 

V mešalniku zmešamo 2 kakija, sok ene 

limone in eno banano. S tem prelijemo 

solato iz narezanih jabolk, banan, mandarin, 

rozin, dateljnov in suhih fig. Potresemo s 

cimetom ter okrasimo s ščepcem sladkorja 

in z lističem mete, melise, pehtrana ali po 

želji drugače. 

v 

v 

v 

Učinkovita naravna pomoč 

za zniževanje vrednosti holesterola 

Nerafiniran riž 

Glavna sestavina pulpe riževih zrn je 

γ-orizanol, ki vpliva na urejanje maščob v krvi. 

Γ-orizanol znižuje količino trigliceridov in holesterola 

v krvi ter povečuje količino hdl. Poleg 

tega riž vsebuje še proste rastlinske sterole 

ter nemiljive sestavine, ki naj bi 

zmanjševali absorpcijo holesterola v črevesju, 

tako da povečajo njegovo izločanje z blatom. 

Artičoka 

Artičoka vsebuje seskviterpenske grenčine, 

polifenole, sterole in flavonoide (predvsem 

glikozide luteolina). Zmanjšuje količino lipidov, 

tako da zavira sintezo holesterola 

v jetrih ter spodbuja njegovo izločanje s povečanim 

nastajanjem žolča, zmanjšuje oksidacijo 

lipoproteinov ter deluje zaščitno na 

jetra. Poleg tega pospešuje delovanje prebavnih 

organov ter ima antidispeptični učinek 

pri različnih prebavnih motnjah. 

Bioflavonoidi 

Flavonoidi iz lupin agrumov, predvsem hesperidin 

in niangin, delujejo protivnetno ter 

zmanjšujejo količino maščob v krvi, tako da 

zavirajo sintezo holesterola in trigliceridov v 

jetrih. Poleg tega imajo tudi antioksidativno 

delovanje.

106 Kuhajmo zdravo z Antonom Mosimannom 


Za mizo 

Hla∂na zelenjavna mineš† ra z baziliko 

Za štiri osebe potrebujemo: 

900 g na koščke narezanega paradižnika, 

200 g na koščke narezanih kumar, 50 g na 

koščke narezane čebule, 50 g na koščke narezane 

rdeče paprike, 1 strok česna, 25 g polnovrednega 

kruha za toast, brez skorje, 8 

žličk vinskega kisa iz rdečega vina, 225 ml 

zelenjavne jušne osnove, nekaj vejic origana, 

16 lističev bazilike, sol, malo olivnega olj in 

sveže mlet poper 

Zmešajte vso zelenjavo, dodajte olupljen 

in narezan strok česna ter nariban kruh. 

107 

Prelijte z vinskim kisom in zelenjavno jušno 

osnovo. Dodajte origano in lističe bazilike 

in vse skupaj dobro premešajte. 

Pokrijte skledo ter jo postavite na hladno, 

najbolje čez noč, približno za 12 ur. 

Nato zmeljite zelenjavo v pire, ga pretlačite 

skozi cedilo in dodajte sol in sveže mlet 

poper. 

Okrasite s svežimi listi bazilike in pokapajte 

malo olivnega olja ter dobro ohlajeno 

servirajte. 

Pri Pfizerju se zavedamo, da se pot do zdravja začne v domači kuhinji. Izbrali smo zanimive recepte, 

ki bodo popestrili domače jedilnike in prinesli zdravje na naše krožnike. Kajti kuhanje je tako kot 

življenje - najboljše in najlepše je takrat, ko imamo kakovostne sestavine in prvinske recepte. 

Še več zdravih in slastnih receptov Antona Mosimanna poiščite v prihodnjih številkah revije Naša lekarna.



Za mizo 

Suh konc 

Mihael Vrčkovnik, dr. dent. med., 

velik gurman in ljubitelj kuhanja 

Drage bralke in dragi bralci, v prejšnji številki smo 

vam predočili kar nekaj priročnih nasvetov o 

ponovoletnem čiščenju telesa, dali ste si lahko tudi 

novoletno zaobljubo, da se boste več in bolje gibali 

ter ukvarjali s športom ter da boste znali sebe in 

svoje gibanje umestiti v svoj popolnoma nenatrpani 

urnik in še posebej v zadnjem času v svoje 

absolutno nestresno življenje. 

109

110 ZA MIZO | Suh konc 


Ker ste tako od izida prejšnje številke 

živeli skrajno zdravo, je torej 

čas, da vas malo zamastimo. Da ne 

bo pomote, ta revija je predvsem 

namenjena zdravemu načinu življenja in jaz 

vas tukaj samo opominjam, da morate kdaj 

pojesti tudi kaj mastnega. Če še ne veste, 

maščobe in holesterol niso nujno samo slabi. 

Iz holesterola se tvorijo tudi in predvsem življenjsko 

pomembni hormoni, na primer testosteron. 

Maščobe pa so po ustnem izročilu 

moje babice, ki je imela prijateljico, ki je 

enkrat še v bivši flrj v Beogradu skoraj 

umrla od bronhitisa, pomembne zato, da 

pljuča mažejo. To je rekel srbski zdravnik 

preklasti gospe in gospa je ozdravela, potem 

ko je začela z mastno dieto. 

Vsi vemo, da vlada trenutno vsesplošna 

slovenska kolinarska evforija: eni bodisi šele 

koljejo, drugi dimijo, tretji pa že režejo novembrske 

klobase, krače, jezike, bržole in 

podobne suho-slane kose mesa. Vse lepo po 

protokolu folklore. Po folklori velja tudi to, 

da bolj ko rasteš po družbeni lestvici navzgor, 

bolj te ljudje obdarujejo z vsem mogočim 

in vmes je tudi ogromno klobas in suhnin. 

Nimam nič proti. Tu bi celo pripomnil, 

da je zame kot zobozdravnika boljše, če mi 

prinesete en suh konc (suha klobasa) kot pa 

belgijsko čokolado. 

Potem so tu sosedi: »Uf, probi to, kake pečenice 

mi je dav pavr*, so glih klali.« Potem je 

lahko tu rahlo vinjen prijatelj, ki naroči trideset 

klobas cel trd v petek po službi in pol 

jih v soboto je cela banda za večerjo. Tu so še 

starši, ki v skladu s folkloro kljub zgornjemu 

tlaku sto šestdeset in že preživelim vnetjem 

* Pavr: kmet po koroško. 

trebušne slike še vedno vsako leto naročijo 

svinjsko polovičko iz Prekmurja. »Ja za klobase 

menda, bumbar, ko ne veš, kaj je dobro.« 

Pa hvala bogu, naše ribe so pozimi mlečne, 

zelenjava je sveža kot kislo zelje in repa, 

zunaj je mrzlo in sneg komaj čaka, da krvava 

sled pokaže, v kateri bajti je ta pravi dec 

doma. 

In kako naj bo potem človek, ki je del folklore, 

drugačen od nje? Res je, ko sem se v 

študentskih časih na nek, ne še finančen način 

osamosvojil, sem bil vedno za to, da se na 

izlet s sabo vzame pohan zrezek in da je v 

hladilniku vedno kak domač suh konc. Predvsem 

slednji me je skupaj s prijatelji večkrat 

reševal pred napadi lakote. 

Ko mi je zmanjkalo domišljije pri narezkih, 

sem začel suhe mesnine uporabljati v 

kuhi. Logično, čisto po naključju. Nedelja, 

trgovine zaprte, divja sobota, trije lačni študenti. 

Ko sem prvič naredil testenine s suho 

salamo, se spomnim ogorčenja in zgražanja 

enega mojih bratrancev, ki mu je suh konc 

prav tako svet kot Gorenjcem Triglav. 

A ni bilo več poti nazaj. 

Vedno ko boste uporabljali suhe konce za 

kuhanje, jih narežite na kolobarje, debele do 

dva milimetra, nato jih prerežite na pol in 

na četrtinke. Okrog suhih koncev v kuhi ni 

neke blazno zahtevne filozofije, razen tega 

da morajo že v štartu biti dobri, od dobrega 

kmeta, mesarja, soseda ali strica Mirkota. 

Tako kot je z vsemi ostalimi stvarmi, ki jih 

pripravljate. 

Vedno najprej v dobri teflonski posodi na 

suho in na srednjem ognju pražite koščke 

suhih koncev ali druge suhe mesnine, ki vse- 

buje vsaj malo maščobe, zato da se le-ta izpusti. 

Ko se maščoba izpusti, imate dobro 

osnovo za karkoli naprej. V Naši lekarni sem 

enkrat že pisal o kmečkih testeninah, ki bazirajo 

na opisani osnovi, ki jo zalijete s paradižnikovo 

mezgo, solite, poprate, začinite s 

timijanom, lovorovim listom, baziliko, origanom, 

malo majarona. Nato dodaste narezane 

gobe, na kolobarje narezano čebulo, na 

pol prerezane stroke česna in tik pred koncem 

še koruzo. Ko se malo zgosti, imate 

odlično, iskreno prebogato omako za špagete, 

ki pa je vseeno v moji kuhinji železni repertoar, 

ker je čisto moja. 

Druga jed, ki jo lahko prav tako oplemenitite 

s suhimi konci, je mineštra, ki je zaradi 

vseh stročnic res premalo sočna. In kaj je 

boljšega kot košček suhega konca na žlici v 

kupu fižola in raznobarvnih leč? Za okus 

nič kaj drugega. 

Tudi mineštro sem v tej reviji že pripravljal, 

zato vas samo opomnim, da je vse isto, 

samo na začetku opražite koščke suhega 

konca in zalijte z vodo. Začinite s poprom, 

lovorom, muškatnim oreščkom, malo soli. 

Kuhajte pol ure, nato dodajte stročnice in še 

te kuhajte toliko, da se vam ne razkuhajo 

preveč, in to je to. 

Če se vam zdi, da ste v teh meglenih dnevih 

nizkotlačni in da vreme tiši dol, potem 

je suh konc edina logična izbira, da vas malo 

dvigne. Ko bo pa sijalo sonce in ne bo več 

tako mrzlo, pa ponovno vzemite v roke prejšnjo 

številko revije, se prehranjujte in gibljite 

po zdravih navodilih in ugotovite, kaj v 

tej reviji manjka. 

Pa dober tek, tak in ta pravi. 

Mercator d.d., Dunajska c. 107, Ljubljana 

“V popolnem 

notranjem ravnovesju.” 

Eko izdelki Zdravo življenje. 

Linija izdelkov Zdravo življenje ponuja tudi ekološke izdelke, 

ki ustrezajo kriterijem ekološke pridelave in predelave. 

VeËji izbor Eko živil nudijo vsi Mercatorjevi Hipermarketi po Sloveniji. 

Ekstra deviško 

oljËno olje 

750 ml 

Eko lonËek 

bazilika 

Eko rdeËa pesa 

670 g 

Eko lonËek 

peteršilj 

Eko jabolËni sok 

1 l 

Eko sojin napitek 

1 l 

Naredite nekaj dobrega zase


Sudoku 

Navodila: 

Vstavite črke P E R S E N L E K 

v prazna polja tako, da bodo v vsakem 

kvadrantu, v vsaki vrstici in v vsakem 

stolpcu vse naštete črke. Črke iz 

oštevilčenih polj prepišite, da dobite 

geslo. Geslo pošljite na dopisnici 

ali po e-pošti do 26. februarja 

na naslov: Entrapharm, d.o.o., 


ali: urednistvo@nasa-lekarna.si 

Žrebanje nagrad bo 1. marca v prostorih 

podjetja Entrapharm. Nagrajenci bodo 

prejeli nagrade podjetja Lek iz Ljubljane. 

Rešitev sudoku uganke iz 

39. številke je KAŠELJ NAM NI 

MUKA. V uredništvo je prispelo 623 

pravilnih rešitev. Izžrebanci 

nagradne igre so: Damjan Matkovič 

iz Dragatuša, Nada Barič iz Vinice in 

Viktorija Martinuzzi iz Murske Sobote. 

Nagrajenci bodo prejeli praktične 

nagrade podjetja Lek iz Ljubljane. 

Čestitamo! 

11 

E 

8 

S 

V stresnih situacijah ostanite mirni, zbrani in sproščeni 

PERSEN ® Forte 

4 

N 5 

P K E R E L 

K R N E L P 

K 9 

E 

2 

E R E P 

P 

P E R S E N L E K 

P K 

1 12 

E E 

S E E 

3 

E E R P N L 

10 

Geslo: 

1 2 3 

Z A 

4 5 6 7 8 9 

Sodobnemu načinu življenja ne morete ubežati. Preobremenjenost, 

pomanjkanje časa, nenehno usklajevanje obveznosti v službi 

in doma – v takih trenutkih vam ob strani stoji PERSEN ® Forte. 

PERSEN ® Forte je zdravilo rastlinskega izvora. Hitro in učinkovito 

blaži znake preobremenjenosti, kot so napetost, nemir in razdražljivost, 

pri tem pa ne povzroča zasvojenosti. PERSEN ® Forte je pametna 

odločitev, ko želite premagati utrujenost ter se mirno in zbrano 

soočiti z izzivi, ki vam jih prinaša dan. 

Za več praktičnih napotkov za obvladovanje stresnih situacij obiščite 

www.5minutzasprostitev.com. Naročite se lahko na e-novice in 

brezplačno e-knjigo »V stresnih situacijah ostanite mirni, zbrani in 

sproščeni«.svetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. 

6 

7 

N 

T 10 11 12 

Pripravil: Jure Pučko 

Miren. Zbran. Aktiven. 

Otroški 

kotiček 


113 

Poslovni sistem Mercator d.d., Dunajska c. 107, 1000 Ljubljana 

oglasno sporočilo



Naša 

lekarna 

svetuje 

Voltaren Emulgel 100 g 

Voltaren Emulgel je od sedaj na voljo 

v novi, mikavnejši preobleki. Nova, 

laminatna tuba zagotavlja modernejši 

videz in preprostejšo uporabo. Pretirana 

vadba ali že napačen gib prekomerno 

obremeni mišice, kite in vezi ter povzroči 

boleče poškodbe. Voltaren Emulgel 

učinkovito lajša bolečine v mišicah in 

sklepih, saj ima dvojen učinek: deluje 

tako protibolečinsko kot tudi protivnetno. 

Voltaren Emulgel združuje prednosti 

gela in kreme, kar omogoča, da aktivna 

učinkovina diklofenak prodre bistveno 

hitreje do obolelega mesta kot pri drugih 

izdelkih. Zato Voltaren Emulgel takoj 

po nanosu ublaži bolečino in vnetje ter 

pospeši naravni proces zdravljenja. 

Lekadol ® plus C 

Lekadol ® plus C je preizkušeno zdravilo 

za prehlad in gripo, ki hitro, učinkovito 

in hkrati na prijazen način, tako do 

želodca kot do srca, lajša simptome 

gripe in prehlada. Že ob prvih znakih 

gripe in prehlada vam lahko Lekadol ® 

plus C prepreči razvoj bolezni ali omili 

njen potek. Vsebuje paracetamol in 

zelo visoko koncentracijo vitamina C. 

Paracetamol lajša glavobol, bolečine v 

grlu, bolečine v mišicah in sklepih ter 

znižuje zvišano telesno temperaturo, 

vitamin C pa krepi imunski sistem. 

Lekadol ® plus C nima interakcij z najbolj 

pogosto predpisanimi zdravili, zato 

ga lahko uporabljate tudi, če jemljete 

zdravila za zniževanje sladkorja in 

maščob v krvi ali zdravila za zniževanje 

krvnega tlaka. Lekadol ® plus C je na voljo 

tudi v večjem pakiranju. Pred uporabo 

natančno preberite navodilo! O tveganju 

in neželenih učinkih se posvetujte z 

zdravnikom ali s farmacevtom. 

MethodDraine DETOX 

MethodDraine DETOX je izdelek za 

čiščenje organizma od znotraj. Večkrat 

letno ga lahko pripravimo kot očiščevalni 

tretma. Kopičenje toksinov ima lahko 

namreč negativen vpliv na vaše 

zdravje. Čiščenje organizma od znotraj 

je priporočljivo, če trpite zaradi izgube 

vitalnosti, spanca, počasne prebave, 

glavobolov, zadrževanja vode v telesu 

ali blede polti. Pomembno je, da s 

pomočjo rastlin očistimo organizem s 

stimuliranjem glavnih izločevalnih poti. 

V ta namen lahko koristimo napitke z 

naravnimi rastlinskimi izvlečki, kot so 

breza, medvejka, artičoka, navadni regrat, 

zeleni čaj, divja vijolica ipd. Izdelek je 

že na voljo v lekarnah in specializiranih 

prodajalnah. 

Kapljice Gas bimbi 

Kapljice Gas bimbi so dobrodošla pomoč 

vsem staršem, katerih otroke mučijo 

trebušni krči ali kolike. Otrok se 

zaradi kolik ne more pomiriti, postane 

rdeč v obraz in zaradi bolečine vleče 

kolena k sebi. Pogosti so tudi vetrovi 

in težavno iztrebljanje. Priporočeno je 

otroka nežno masirati po spodnjem delu 

trebuščka – s konicami prstov in dlanjo 

krožite po trebuščku v smeri urinega 

kazalca. Gas bimbi kapljice vsebujejo 

učinkovine, ki zmanjšujejo pline v želodcu 

in črevesu ter njihov nastanek in se tako 

izločijo po naravni poti ali se absorbirajo. 

Odmerjamo jih po 15 kapljic ali več, ki jih 

damo pred dojenjem s pomočjo majhne 

žličke ali pa jih primešamo mleku oz. 

drugim tekočinam. 

Sirup iz smrekovih vršičkov 

Medexov sirup iz smrekovih vršičkov 

je sedaj na voljo tudi v zelo priročni 

embalaži. 15 manjših vrečk za 

enkratno uporabo je pakiranih v 

škatlico. Tako lahko sirup vzamemo s 

seboj kamorkoli. 100% naravni sirup 

iz smrekovih vršičkov je narejen na 

osnovi medu, z izvlečkom poprove 

mete, timijana, evkaliptusa in z 

vitaminom C. Pripomore k zdravju 

dihal, izboljša prehodnost dihalnih poti, 

deluje blagodejno na glasilke, vitamin 

C pa pomaga krepiti imunski sistem. 

Ne vsebuje alkohola, konzervansov, 

dodanega sladkorja, arom in barvil, je 

zelo dobrega okusa, delovanje aktivnih 

substanc se medsebojno dopolnjuje. 

www.radiocenter.si 

LJ 102.4★MB 103.7★CE 88.7★KR 102.6★MS 103.7★KP 106.4★GO 104.9★KK 89.3★NM 105.5 

VSAKO VSAKO JUTRO JUTRO 

MED 5.00 IN 9.00 URO

Beta-(1,3/1,6)-D-glukan, 

obogaten z vitaminom C in cinkom, 

kapsule in sirup 

Važno, 

da smo 

zdravi! 

Podpira naravno obrambo organizma 

Imunoglukan ® P4H vsebuje: beta-(1,3/1,6)-D-glukan, vitamin C in cink. 

Beta-glukan prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema. 

Vitamin C pomaga podpirati imunski sistem. 

Cink je pomemben za normalo delovanje in odpornost organizma. 

Imunoglukan ® P4H je varen, se ne absorbira in 

deluje lokalno v črevesju, zato ga je priporočljivo 

jemati na prazen želodec. 

Jemljite od 1-3 kapsule na dan ali 

1 ml sirupa/5 kg telesne mase na dan. 

Kupite ga lahko v vseh lekarnah 

in specializiranih trgovinah. 

Opozorilo: Imunoglukan ® P4H ne smejo jemati bolniki s presajenimi organi, 

ki prejemajo imunosupresivno zdravljenje. 

Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za 

uravnoteženo prehrano. 

www.imunoglukan.si 

Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana

Prvi in ključni varuh bolnikovih pravic je njegov ... - Naša lekarna

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?