Oktober, november 2011 - Adria Airways

{ Skrivnosti gozda }Tradicija načrtnega gospodarjenja z gozdom na Slovenskem je izrednostara, prvi znani predpis o gozdovih je Ortenburški gozdni red izleta 1406. Načrtno urejanje gozdov na slovenskih tleh se je začelo v idrijskihrudniških gozdovih, saj je bil rudnik živega srebra nenasiten porabniklesa. Za te gozdove so donose lesa prvič uredili že leta 1724, leta1771 so izdelali prvi načrt za Trnovski gozd. Gozdarski strokovnjak JosefRessel, v svetu najbolj znan kot izumitelj ladijskega vijaka, je v začetku19. stoletja izdeloval načrte za gojenje kakovostne hrastovine za gradnjoavstrijskih vojnih ladij in za pogozdovanje golih kamnitih površinna Krasu in v Istri. Prelomna je bila 2. polovica 19. stoletja, ko so začeligozdarji na velikih gozdnih posestih na Kočevskem in NotranjskemMed posebnosti slovenskih gozdovvsekakor lahko štejemo tudi njihovobogato zgodovino.( 54 )uvajati nov način gospodarjenja z gozdom, ki je pomenil povsem svojo,izvirno pot in bistven odmik od tedaj prevladujočega nemškega načinagospodarjenja. Leopold Hufnagl se je že leta 1892 uprl golosečnemu gospodarjenjuin uvedel za kraški svet primernejše in varnejše prebiralnogospodarjenje. Na Kočevskem je zavaroval več pragozdnih ostankov,zaradi česar ga štejemo celo med pionirje slovenskega naravovarstva.Med posebnosti slovenskih gozdov vsekakor lahko štejemo tudi njihovobogato zgodovino. Splošno znano je, da se je med pleistocenskimipoledenitvami podnebje v velikem delu Evrope, tudi v Sloveniji, takoohladilo, da so postale razmere neprimerne za uspevanje številnih rastlinskihvrst, tudi drevesnih. Mnoge so izumrle ali se umaknile in strnjenigozdovi, kakršnih smo vajeni danes, so izginili. Pred 15.000 letije v vsej Sloveniji še prevladovala tundra, v njej so verjetno rasla samoposamezna drevesca rdečega bora, smreke in breze; takšna vegetacijaje prevladovala vse do okrog 10.000 let pred sedanjostjo. Tedaj, v holocenu,se je začelo ozračje segrevati in rastlinstvo se je iz ledenodobnihzatočišč, tako imenovanih refugijev, hitro razraščalo po neposeljenihobmočjih. Najprej so se pojavili mešani hrastovi gozdovi, pred približno8.000 leti se je močno razširila bukev in kmalu še jelka. Izjemnozanimivo je odkritje ledenodobnih zatočišč mnogih drevesnih vrstprav na območju današnje Slovenije. Najlepši primer je bukev. Za območjanjenih ledenodobnih zatočišč so dolgo veljala predvsem gorovjajužnega Balkanskega in južnega Apeninskega polotoka, genetske inpalinološke raziskave zadnjih let in do 80.000 let stari ostanki oglja izpaleolitskih jam pa so nedvoumno pokazali, da so majhne skupine bukvezanesljivo preživele ledeno dobo tudi na nekaj zavarovanih toplihmestih v Sloveniji. Raziskave kažejo, da se je bukev v velik del srednjein zahodne Evrope morda razširila prav iz teh refugijev. Kdo ve, če to nevelja tudi za druge drevesne vrste?