brezplaÄno glasilo OBÄINE MUTA obÄina javni zavodi druÅ¡tva ...

More documents

Recommendations

Info

Če niste vedeli nekoč in danes, običaji Mučani pijemo skoraj najboljšo vodo med Korošci. To seveda ne velja za tisti delček vode, ki prihaja iz črpališč v dolini. Voda iz podtalnice postaja vedno bolj onesnažena s pesticidi, gnojnicami in drugimi odpadki – fekalijami. Voda iz zajetij na Pernicah pa je vsaj zaenkrat še čista. Sicer pa imamo kar nekaj sreče, saj na tem območju živijo ljudje, ki jim ni vseeno, kako ravnajo z vodo. Tu še poznajo tisto staro, že skoraj pozabljeno šolo o čuvanju vode. V Hermanovem je tudi zelo zanimiv studenček, h kateremu so že davno hodili natakat vodo za pitje, poleti je bila skoraj ledeno hladna, v zimskem času pa skoraj prijetno topla. To je tudi edini izvir, ki so ga Hermani ohranili zase, ko smo zajemali tamkajšnje studenčke za Muto. Odkar nam seže spomin, so izvir skrbno varovali. Sedanji gospodar Peter je letos tu postavil lepo leseno korito in ohranil napis, ki ga je izdelal in postavil njegov oče Rudl. Ohranil je tudi stari napis »Tu teče sladko vince«, od spodaj pa je še pripis »čisti studenec«. Še pomnimo, da je včasih pisalo »čisti studenc«, še prej pa menda »studjenc«. Nič narobe, saj bi današnji obiskovalec menil, da smo polpismeni, če bi bral najstarejši napis brez letnice. Peter je tudi kar najskrbneje uredil okolico. Kar 140 opek je vgradil v plato s koritom. Dal, pripeljal in vgradil. kv Hermanov »studjenk« Ta naša stara »flincarija« Če povprašate starejše ljudi med Pohorjem in Kozjakom, kaj je »flincarija«, vam bo sleherni povedal, da so bili to tisti lepi, lepi večeri, ko so lupili bolj ali manj dozorele in bolj ali manj dolge storže koruze. Torej potrgali »šupine« s storžev, da se je pokazalo koruzno zrnje. In temu, vedno večernemu ali nočnemu delu smo v naših krajih vedno pravili »flincarija«. Šele kasneje, menda zaradi lepšega, bolj modernega, smo pričeli govoriti tudi, da koruzo »kožuhamo, šupinamo« ali celo »ličkamo«. Čisto ta prava »flincarija« 32 Mučan
običaji, obletnice Kmetje s Sv. Primoža nad Muto so si to jesen organizirali čisto ta pravo staro »flincarijo«. Na velikem skednju pri kmetu Erjavcu so pripravili kar lepo grmado koruznih storžev. S temo so že prihajali »flincarji«, seveda z avtomobili, nič več peš in z »lehternami«, in posedli po koruzi, najstarejši pa pri »ničkah« in bili »fajmoštri« (tako pravimo tistim, ki vežejo storže, da jih kasneje obesijo za sušenje). Fantje so kar hitro pogruntali – pa naj še kdo poreče, da se s časom vse pozabi – da je najlepše odnašati »šupine«, sploh če pomaga kakšno brhko dekle, saj ni hudič, da ne bi dekleta vsaj »malček porolal po mehkih šupinah«, pa je večer kar lepši. Prišla je tudi sitna dekla, ker ji »te presnete« krave nočejo dati mleka, vsaj ena ne in ne, pa so ji brž povedali, da se je usedla pod bika. Menda je prej preveč dolgo držala bučo z moštom, v resnici pa ji je nagajivi hlapec na mesto, kjer je vedno stala krava tokrat privezal bika. »Smeha za crknit,« so rekli. Ni minilo tudi brez »šopanja«, saj veste, to je tisti del »flincarije«, ko vsaj eno ali enega dobesedno napolnijo s »šupinami«, da se komaj premika, včasih pa mu skozi rokave potisnejo še metlo ali grablje, da se revež sploh ne more sam rešiti. In potem … Saj veste, kaj sledi »flincariji«: muzika in ples do prvega svita. Bila je res bogata »flincarija«, člani sadjarskega društva Bobovec so prispevali dober mošt, gospodinje pa so stopile v shrambe in vseh dobrot je bilo na pretek, Ja, to zmorejo »Šemprimčani«. Res lep spomin na našo, še ne tako davno preteklost, ki bi lahko postal turistična posebnost. kv Čestitamo 60 let skupnega življenja zakoncev Eršte 60 let skupnega življenja sta v mesecu juliju letos v krogu svojih najbližjih praznovala zakonca Brigita in Alojz Eršte. Alojz se je rodil leta 1920 v Mačkovcu pri Novem mestu, žena Brigita pa leta 1928 na Muti. Alojza, ki je otroška leta preživel v Velenju, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo, je na Muto pripeljala poklicna pot. V kovačiji se je učil kovaštva ter opravil izpit za orodnega kovača. Delo v kovačiji je prekinila druga svetovna vojna, ko je bil izseljen v Sarajevo in leta 1944 prisilno mobiliziran tudi v nemško vojsko. Nekaj čas je preživel tudi v ujetništvu, po vrnitvi v domovino leta 1945 se je vrnil nazaj na Muto, vmes odslužil vojaški rok in se leta 1948 ponovno zaposlil v tovarni na Muti, v današnji kovačiji, kot oddelkovodja, vodja izmene ter obratovodja. Ves čas je aktivno sodeloval v gasilskem društvu na Muti, kamor se je včlanil že leta 1939, danes pa je tudi častni poveljnik. Za svoje delo je prejel več priznanj in odlikovanj, priznanje gasilskega društva ter društva upokojencev, priznanje za delo v Tovarni Muta, prejel pa je tudi srebrni grb Občine Muta. Z ženo Brigito, domačinko, sta se spoznala na Muti. Brigita je osnovno šolo obiskovala na Muti, nato pa dve leti preživela v Avstriji, na tako imenovanem obveznem delu. Leta 1946 Mučan Čestitamo ob častitljivem jubileju! se je zaposlila, najprej pri Gradbenem podjetju Dravograd, nato pa v takratni Železarni Muta, v obratu kovačija. Po poroki leta 1949 je Brigita ostala doma in skrbela za dom in družino, leta 1954 je bila namreč tudi dokončana hiša in družina se je tako lahko preselila v svoj dom, kjer dela za Brigito ni nikoli zmanjkalo. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, žal pa je usoda prekinila življenje trem otrokom in danes živi samo še najstarejši sin Alojz. Imata dva vnuka, Gorazda in Natalijo, ter štiri pravnuke, Aljo, Mateja, Eneja in Kajo, ki jima popestrijo skorajda že utečen vsakdan. Lidija Verdnik 33
Page 1 and 2: 17 b r e z p l a č n o g l a s i l
Page 3 and 4: uvodnik, občina Beseda urednice Sp
Page 5 and 6: občina vodno omrežje od občine D
Page 7 and 8: vrtec, osnovna šola Ob poslušanju
Page 9 and 10: osnovna šola V tretji skupini so o
Page 11 and 12: osnovna šola Napočil je trenutek
Page 13 and 14: osnovna šola Šola v naravi - boga
Page 15 and 16: srednja šola Srednja šola Muta na
Page 17 and 18: društva Lovska družina Muta Vez i
Page 19 and 20: društva Pihalni orkester Muta Zdru
Page 21 and 22: društva, župnija Tekmovali so Med
Page 23 and 24: župnija Srečanje zakonskih jubila
Page 25 and 26: priloga Motivi iz občine Muta v li
Page 27 and 28: priloga Drevored na Muti, 1962, olj
Page 29 and 30: gospodarstvo Predstavljamo dejavnos
Page 31 and 32: med nami živijo Intervju Franjo Vi
Page 33 and 34: kultura Odletela lastovka Ko sem do
Page 35 and 36: Skok s padalom pri 77 letih posebni
Page 37: nekoč in danes je mala bit mačna
Page 41 and 42: Padla je zadnja zavesa spominjamo s
Page 43 and 44: naša potepanja Potopis Sama po Jap
Page 45 and 46: naša potepanja V rudnik s kolesi V
Page 47 and 48: otroci Naši sončki Med enajstimi

brezplaÄno glasilo OBÄINE MUTA obÄina javni zavodi druÅ¡tva ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?

brezplaÄno glasilo OBÄINE MUTA obÄina javni zavodi druÅ¡tva ...