Kako je hlapec postal Sejalec idej in kako je to s hlapci in gospodarji
september - Regionalni center za razvoj Zasavje
september - Regionalni center za razvoj Zasavje
- No tags were found...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Poštn<strong>in</strong>a plačana pri pošti<br />
1410 Zagor<strong>je</strong> ob Savi<br />
Hrastnik ∙ Litija ∙ Radeče ∙ Šmartno ∙ Trbovl<strong>je</strong> ∙ Zagor<strong>je</strong><br />
REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ • ISSN 1581-9957 • WWW.RCR-ZASAVJE.SI • september 2007 • LETNIK IX • ŠT. 3<br />
Na srednjih straneh:<br />
<strong>Kako</strong> <strong>je</strong> <strong>hlapec</strong><br />
<strong>postal</strong> <strong>Sejalec</strong> <strong>idej</strong><br />
<strong>in</strong><br />
<strong>kako</strong> <strong>je</strong> <strong>to</strong><br />
s <strong>hlapci</strong> <strong>in</strong> <strong>gospodarji</strong><br />
fo<strong>to</strong> Roman Roz<strong>in</strong>a
Regionalni center za razvoj v okviru zasavske štipendijske sheme razpisu<strong>je</strong><br />
štipendi<strong>je</strong> za dijake <strong>in</strong> študente, ki se šolajo doma ali v tuj<strong>in</strong>i<br />
štipendi<strong>je</strong> za le<strong>to</strong> 2007/2008<br />
Iščejo se bodoči …<br />
- mizarji, lesarski tehniki <strong>in</strong> <strong>in</strong>ženirji lesarstva<br />
- orodjarji, oblikovalci <strong>in</strong> obdelovalci kov<strong>in</strong><br />
- <strong>in</strong>ženirji elektrotehnike <strong>in</strong> strojništva<br />
- elektrikarji <strong>in</strong> elektrotehniki<br />
- gradbeni <strong>in</strong> strojni tehniki<br />
- tesarji <strong>in</strong> zidarji<br />
- grafični <strong>in</strong> gradbeni <strong>in</strong>ženirji<br />
- grafičarji <strong>in</strong> grafični tehniki<br />
- <strong>in</strong>ženirji fizike <strong>in</strong> kemi<strong>je</strong><br />
pogoj: stalno prebivališče v obč<strong>in</strong>i Hrastnik, Trbovl<strong>je</strong> ali Zagor<strong>je</strong> ob Savi<br />
<strong>in</strong>formaci<strong>je</strong>: javni razpis, pravilnik <strong>in</strong> vloga za prijavo so objavl<strong>je</strong>ni na spletni strani<br />
Regionalnega centra za razvoj www.rcr-zasav<strong>je</strong>.si<br />
Če tam česa ne najdeš ali te karkoli zanima, vprašaj Barbaro<br />
(telefon 03 56 60 512, e-mail: barbara.kaluza@rcr-zasav<strong>je</strong>.si)<br />
zadnji datum: 17. 9. 2007 za dijake <strong>in</strong><br />
10. 10. 2007 za študente<br />
RCROblika
Uvodnik<br />
Kazalo<br />
Jesenski Razvoj skuša posnemati<br />
zdajšnjo naravo: biti tematsko <strong>in</strong> mnenjsko<br />
barvit.<br />
Zasav<strong>je</strong> se <strong>je</strong> z odliko prebilo skozi prvi<br />
razpis Evropskega sklada za regionalni<br />
razvoj iz novega sedemletnega obdobja.<br />
Tokrat predstavljamo pro<strong>je</strong>kt mrežnega<br />
<strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>rja, ki naj bi bil uresničen že v<br />
le<strong>to</strong>šn<strong>je</strong>m letu.<br />
Z a s a v s k e m u r u d a r s t v u s e č a s<br />
neizprosno izteka; tega očitno ne morejo<br />
spremeniti niti različne <strong>in</strong> pogoste akci<strong>je</strong>,<br />
da bi podaljšali čas premogarstva,<br />
saj krivul<strong>je</strong>, ki kažejo izkop <strong>in</strong> število<br />
zaposlenih, enakomerno drsijo navzdol.<br />
Drugačna <strong>je</strong> zgodba hrastniškega S<strong>in</strong>eta,<br />
k<strong>je</strong>r načrtu<strong>je</strong>jo, da se bodo krivul<strong>je</strong><br />
njihovih grafov vzpenjale. Načr<strong>to</strong>v polni<br />
so tudi v trboveljski bolnišnici.<br />
Naše teme se dotikajo še šolstva,<br />
varovanja okolja, brezposelnosti,<br />
ustanavljanja pokraj<strong>in</strong>, varstva potrošnikov<br />
<strong>in</strong> drugih aktualnih dogajanj, dodali pa<br />
smo jim veliko pri<strong>je</strong>tnega branja: <strong>kako</strong> so<br />
naša mesta dobila imena, kakšno <strong>je</strong> bilo<br />
Zagor<strong>je</strong> nekoč, <strong>kako</strong> zapletene znajo biti<br />
preproste ljubezenske zgodbe …<br />
Spodbujan<strong>je</strong> pod<strong>je</strong>tništva<br />
Mrežni <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>r v Zasavju<br />
Rudnik Trbovl<strong>je</strong>-Hrastnik<br />
Še zadn<strong>je</strong> muke slovesa<br />
Splošna bolnišnica Trbovl<strong>je</strong><br />
Med nekoč <strong>in</strong> jutri<br />
12<br />
Kadrovske štipendi<strong>je</strong><br />
Priložnost za 84 dijakov <strong>in</strong> študen<strong>to</strong>v<br />
4<br />
8<br />
15<br />
Za<strong>to</strong> vabl<strong>je</strong>ni k prebiranju <strong>in</strong> tudi<br />
aktivnemu sodelovanju: Razvoj ostaja<br />
odprt za vse, ki imajo <strong>in</strong> želijo kaj<br />
povedati.<br />
Časopis Razvoj <strong>je</strong> v brezplačno bran<strong>je</strong><br />
postavl<strong>je</strong>n na različnih javnih mestih,<br />
n<strong>je</strong>govo vseb<strong>in</strong>o pa si lahko vedno<br />
ogledate tudi na spletni strani www.rcrzasav<strong>je</strong>.si.<br />
Brezposelnost<br />
<strong>Kako</strong> jo uč<strong>in</strong>kovite<strong>je</strong> razreševati<br />
Zasavska mesta<br />
<strong>Kako</strong> so dobila svoja imena<br />
26<br />
29<br />
Izdajatelj: Regionalni center za razvoj d.o.o.<br />
Podv<strong>in</strong>e 36<br />
1410 Zagor<strong>je</strong> ob Savi<br />
Urednik: Roman Roz<strong>in</strong>a<br />
Telefon: 03-56-60-515<br />
e-mail: roman.roz<strong>in</strong>a@rcr-zasav<strong>je</strong>.si<br />
Oblika: Nataša Gala<br />
Tisk: Grafex Izlake<br />
Naklada: 3000 izvodov<br />
ISSN 1581 - 9957<br />
Elektronski razvoj: www.rcr-zasav<strong>je</strong>.si<br />
ISSN 1581 - 9965<br />
Razvoj <strong>je</strong> vpisan v razvid medi<strong>je</strong>v, ki ga<br />
vodi M<strong>in</strong>istrstvo za kulturo RS<br />
Časopis Razvoj <strong>je</strong> brezplačen<br />
Kulturni razvoj<br />
Zasav<strong>je</strong> ali Zazid<strong>je</strong><br />
Čikorja an kafe<br />
Preprosta zgodba o ljubeznii<br />
34<br />
38
Spodbujan<strong>je</strong> pod<strong>je</strong>tništva<br />
Staša Baloh Plahutnik<br />
Mrežni <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>r<br />
v Zasavju<br />
Zasavska regi<strong>je</strong> ima ambiciozen načrt do leta 2013 zmanjšati razvojni<br />
zaostanek glede na druge regi<strong>je</strong> <strong>in</strong> zago<strong>to</strong>viti Zasavčanom boljšo kvalite<strong>to</strong><br />
živl<strong>je</strong>nja. Posamezni nosilci razvoja – obč<strong>in</strong>e <strong>in</strong> Regionalni center za<br />
razvoj – smo te namere že pričeli realizirati, saj smo na prvi javni razpis v<br />
okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov<br />
za obdob<strong>je</strong> 2007-2013 prijavili deset pro<strong>je</strong>k<strong>to</strong>v, med njimi tudi izgradnjo<br />
mrežnega <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>rja v Zasavju. Po izbornem pos<strong>to</strong>pku na Službi vlade<br />
Republike Sloveni<strong>je</strong> za lokalno samoupravo <strong>in</strong> regionalno politiko <strong>je</strong> vlada<br />
pro<strong>je</strong>kt v celoti potrdila – sklep <strong>je</strong> bil izdan 28. avgusta 2007 – kar pomeni,<br />
da bo Evropski sklad za regionalni razvoj za uresničitev pro<strong>je</strong>kta prispeval<br />
slab milijon evrov (85 ods<strong>to</strong>tkov upravičenih stroškov). Vrednost celotnega<br />
pro<strong>je</strong>kta <strong>je</strong> 1,4 milijona evrov.<br />
Prijavitelj pro<strong>je</strong>kta <strong>je</strong> bil Regionalni<br />
center za razvoj Zagor<strong>je</strong>, partnerji <strong>in</strong><br />
sof<strong>in</strong>ancerji pa so obč<strong>in</strong>e Trbovl<strong>je</strong>,<br />
Hrastnik <strong>in</strong> Zagor<strong>je</strong>: deleži obč<strong>in</strong> so skladni<br />
z velikostjo <strong>in</strong>vestici<strong>je</strong>, ki se odvija na<br />
območju posamezne obč<strong>in</strong>e.<br />
Pro<strong>je</strong>kt izgradn<strong>je</strong> mrežnega <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>rja<br />
obsega dopolnitev obs<strong>to</strong><strong>je</strong>čih pros<strong>to</strong>rov<br />
v <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>rju v Zagorju z razširitvijo<br />
parkirišča, zaključek že pričete gradn<strong>je</strong><br />
<strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>rja v Hrastniku, izgradnjo ob<strong>je</strong>kta<br />
<strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>rja v Trbovljah ter ustrezno ureditev<br />
okolice ob<strong>je</strong>k<strong>to</strong>v v Trbovljah <strong>in</strong> Hrastniku.<br />
Zadnji po številu pod<strong>je</strong>tij<br />
Zasav<strong>je</strong> <strong>je</strong> bilo v preteklih obdobjih<br />
izrazi<strong>to</strong> <strong>in</strong>dustrijska <strong>in</strong> rudarsko-energetska<br />
regija s staro <strong>in</strong>dustrijsko sestavo, nizkim<br />
deležem kmečkega prebivalstva <strong>in</strong> izrazi<strong>to</strong><br />
rudarsko ter <strong>in</strong>dustrijsko tradicijo, kar se<br />
<strong>je</strong> odrazilo tudi v miselnosti prebivalcev.<br />
Ob procesih zapiranja rudnikov <strong>in</strong><br />
propadu precejšn<strong>je</strong>ga števila velikih <strong>in</strong><br />
srednjih pod<strong>je</strong>tij, predvsem na področju<br />
strojno-predelovalne, kov<strong>in</strong>ske <strong>in</strong> tekstilne<br />
dejavnosti, se <strong>je</strong> regija soočala z visoko<br />
»Naložba v vašo prihodnost«<br />
Pro<strong>je</strong>kt delno f<strong>in</strong>ancira Evropska unija iz sredstev<br />
Evropskega sklada za regionalni razvoj, Operativnega<br />
programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov.<br />
s<strong>to</strong>pnjo brezposelnosti, onesnaženim<br />
okol<strong>je</strong>m ter degradiranimi površ<strong>in</strong>ami.<br />
Za<strong>to</strong> <strong>je</strong> regija ob zapiranju rudnikov pričela<br />
s procesi prestrukturiranja.<br />
Napori zadnjih desetih let se kažejo v<br />
ureditvi pod<strong>je</strong>tništvu namen<strong>je</strong>nih novih<br />
površ<strong>in</strong> v obrtno-<strong>in</strong>dustrijskih conah, v<br />
povečani <strong>in</strong>vesticijski aktivnosti v pod<strong>je</strong>tjih<br />
<strong>in</strong> zniževanju s<strong>to</strong>pn<strong>je</strong> brezposelnosti. V tem<br />
obdobju <strong>je</strong> bil zgra<strong>je</strong>n <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>r na lokaciji<br />
Zagor<strong>je</strong>, z <strong>in</strong>vesticijami <strong>je</strong> bilo odprtih več<br />
kot 1700 novih delovnih mest, usposabljalo<br />
se <strong>je</strong> več kot štiri tisoč zaposlenih, pod<strong>je</strong>tja<br />
so pričela pripravljati dolgoročne, tudi<br />
kadrovske, strategi<strong>je</strong>. V tem obdobju <strong>je</strong><br />
preko štipendijske sheme več kot 250<br />
mladih dobilo štipendi<strong>je</strong> za pretežno<br />
deficitarne poklice: 90 jih <strong>je</strong> izobraževan<strong>je</strong><br />
že uspešno končalo, 45 pa se jih <strong>je</strong> v regiji<br />
že tudi zaposlilo.<br />
Našte<strong>to</strong> pa <strong>je</strong> le blažilo težave regi<strong>je</strong> na<br />
prehodu iz pretežno rudarskega okolja, saj <strong>je</strong><br />
imela regija v preteklem obdobju negativni<br />
prirast delovnih mest: uk<strong>in</strong><strong>je</strong>nih <strong>je</strong> bilo<br />
več delovnih mest, kot <strong>je</strong> bilo ustvar<strong>je</strong>nih<br />
novih. Med velikimi težavami regi<strong>je</strong> <strong>je</strong><br />
tudi nizka <strong>in</strong>tenzivnost ustvarjanja novih<br />
pod<strong>je</strong>tij: Zasav<strong>je</strong> ima le 31 pod<strong>je</strong>tij na tisoč<br />
fo<strong>to</strong> Roman Roz<strong>in</strong>a<br />
prebivalcev, kar <strong>je</strong> najmanj med slovenskimi<br />
regijami, medtem ko se z <strong>in</strong>deksom razvojne<br />
ogroženosti 113 po s<strong>to</strong>pnji nerazvi<strong>to</strong>sti<br />
uvršča na pe<strong>to</strong> mes<strong>to</strong> v Sloveniji.<br />
Pros<strong>to</strong>ri v vseh treh obč<strong>in</strong>ah<br />
Kljub velikim prizadevan<strong>je</strong>m<br />
Regionalnega centra za razvoj, Razvojnotehnološkega<br />
centra Zasav<strong>je</strong>, območne<br />
gospodarske zbornice, obrtnih zbornic<br />
ter drugih <strong>in</strong>stitucij podpornega okolja,<br />
<strong>je</strong> v zasavski regiji še vedno premalo<br />
<strong>in</strong>iciativnosti na področju pod<strong>je</strong>tništva,<br />
<strong>in</strong>ovativnosti <strong>in</strong> kreativnosti, kar ima za<br />
posledico – v primerjavi z drugimi regijami<br />
v Sloveniji – nizko d<strong>in</strong>amiko ustanavljanja<br />
novih pod<strong>je</strong>tij. Mladi tako svo<strong>je</strong> zaposlitvene<br />
možnosti iščejo v večjih centrih, regija se<br />
demografsko prazni, pri čemer <strong>je</strong> še posebej<br />
zaskrbljujoče, da izgublja svoj <strong>in</strong>telektualni<br />
potencial.<br />
Ker so namere velikih <strong>in</strong> srednjih pod<strong>je</strong>tij,<br />
da dodatno zaposlu<strong>je</strong>jo, slabe, <strong>je</strong> potrebno<br />
spodbuditi nastajan<strong>je</strong> novih pod<strong>je</strong>tij s<br />
potencialom rasti. Izgradnja <strong>in</strong> delovan<strong>je</strong><br />
mrežnega <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>rja v Zasavju <strong>je</strong> za<strong>to</strong><br />
eden prednostnih razvojnih pro<strong>je</strong>k<strong>to</strong>v regi<strong>je</strong>.<br />
Z <strong>in</strong>vesticijo v izgradnjo novega <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>rja<br />
v Trbovljah <strong>in</strong> Hrastniku <strong>in</strong> ureditvijo<br />
parkirišč ob <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>rju v Zagorju bodo<br />
vzpostavl<strong>je</strong>ni ustreznejši pogoji za hitrejši<br />
razvoj pod<strong>je</strong>tništva v regiji. Odločitev<br />
za izgradnjo <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>r<strong>je</strong>v na vseh treh<br />
lokacijah <strong>je</strong> pomembna predvsem z vidika<br />
pomanjkanja ustreznih <strong>in</strong> cenovno ugodnih<br />
poslovnih pros<strong>to</strong>rov, tako proizvodnih<br />
kot pisarniških, ki bi novim pod<strong>je</strong>tnikom<br />
omogočali prebroditi začetniške težave pri<br />
poslovanju.<br />
Prav tako <strong>je</strong> pomembno, da so<br />
pod<strong>je</strong>tnikom v <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>rju na voljo še druge<br />
s<strong>to</strong>ritve za normalen zagon poslovanja.<br />
Pravšnjost tega orodja gospodarskega<br />
razvoja dokazu<strong>je</strong> stalna rast števila<br />
<strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>r<strong>je</strong>v povsod po svetu ter statistične<br />
ugo<strong>to</strong>vitve, da iz <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>r<strong>je</strong>v prihaja<br />
bistveno večji ods<strong>to</strong>tek uspešnih pod<strong>je</strong>tij v<br />
primerjavi s samos<strong>to</strong>jno nastalimi pod<strong>je</strong>tji,<br />
pod<strong>je</strong>tja imajo več<strong>je</strong> dobičke, delovna mesta<br />
Mrežni <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>r v Zasavju • stran 4
Hrastnik Trbovl<strong>je</strong> Zagor<strong>je</strong> Skupaj<br />
Izvedba gradbenih<br />
obrtniških <strong>in</strong><br />
<strong>in</strong>stalacijskih del<br />
238.500 416.251 0 654.751<br />
Stroški zunan<strong>je</strong>ga<br />
urejanja ob<strong>je</strong>k<strong>to</strong>v<br />
vključno s parkirišči<br />
218.556 224.069 132.484 575.109<br />
Stroški s<strong>to</strong>ritev<br />
strokovnega nadzora<br />
gradn<strong>je</strong><br />
8.640 30.240 9.120 48.000<br />
Nakup, dobava <strong>in</strong><br />
montaža pisarniške <strong>in</strong><br />
pohištvene opreme<br />
42.240 46.200 0 88.440<br />
Stroški <strong>in</strong>formiranja <strong>in</strong><br />
obveščan<strong>je</strong> javnosti<br />
14.032 21.503 5.397 40.932<br />
Skupaj 521.968 738.263 147.001 1.407.232<br />
Skupni stroški <strong>in</strong>vestici<strong>je</strong> v Mrežni <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>r v Zasavju (v evrih)<br />
Strukturni skladi EU<br />
– ESRR (85%)<br />
Proračun lokalne<br />
skupnosti (15%)<br />
Davek na dodano<br />
vrednost<br />
Trbovl<strong>je</strong> Hrastnik Zagor<strong>je</strong> Skupaj<br />
996.789<br />
92.283 65.246 18.375 175.904<br />
123.044 86.995 24.500 234.539<br />
Skupaj obč<strong>in</strong>e 215.327 152.241 42.875 410.443<br />
Skupaj 738.263 521.968 147.001 1.407.232<br />
Pričakovani viri f<strong>in</strong>anciranja po obč<strong>in</strong>ah (v evrih)<br />
fo<strong>to</strong> Roman Roz<strong>in</strong>a<br />
Pros<strong>to</strong>ri <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>rja v Hrastniku naj bi bili že kmalu vseljivi<br />
v <strong>in</strong>kubiranih pod<strong>je</strong>tjih pa pr<strong>in</strong>ašajo boljše<br />
plače.<br />
Z izgradnjo mrežnega <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>rja s<br />
pros<strong>to</strong>ri v vseh treh obč<strong>in</strong>ah bo omogočen<br />
tudi enakomernejši razvoj znotraj regi<strong>je</strong>,<br />
saj so v Trbovljah <strong>in</strong> Hrastniku predvidene<br />
proizvodne <strong>in</strong> pisarniške površ<strong>in</strong>e.<br />
Prvi <strong>je</strong> bil v Trbovljah<br />
V Zasavju smo prvi pod<strong>je</strong>tniški <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>r<br />
s 1623 kvadratnimi metri skupnih pokritih<br />
površ<strong>in</strong> uredili v na<strong>je</strong>mnih pros<strong>to</strong>rih v<br />
Trbovljah. Vanj <strong>je</strong> prvih pet pod<strong>je</strong>tij vs<strong>to</strong>pilo<br />
leta 1998. V prvi polovici leta 2005 smo<br />
pros<strong>to</strong>re <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>rja uredili tudi v Zagorju:<br />
v RR centru <strong>je</strong> za s<strong>to</strong>ritvene dejavnosti<br />
namen<strong>je</strong>nih 640 kvadratnih metrov.<br />
Septembra 2006 se <strong>je</strong> na<strong>je</strong>mna pogodba za<br />
pros<strong>to</strong>re v Trbovljah iztekla, za<strong>to</strong> smo začeli<br />
z aktivnostmi za izgradnjo <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>r<strong>je</strong>v v<br />
Trbovljah <strong>in</strong> Hrastniku, da bi pod<strong>je</strong>tnikom<br />
čimbolj približali spodbudno pod<strong>je</strong>tniško<br />
okol<strong>je</strong> s poceni poslovnimi pros<strong>to</strong>ri <strong>in</strong><br />
različnimi s<strong>to</strong>ritvami.<br />
Doslej <strong>je</strong> bilo v pod<strong>je</strong>tniški <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>r<br />
vključenih že 34 pod<strong>je</strong>tij. Regionalni<br />
center za razvoj jim <strong>je</strong> zagotavljal ustrezne<br />
pros<strong>to</strong>rske pogo<strong>je</strong> ter opremo, <strong>in</strong>dividualna<br />
sve<strong>to</strong>vanja, različne delavnice, izobraževan<strong>je</strong><br />
<strong>in</strong> usposabljan<strong>je</strong>, pomoč pri ustanavljanju<br />
pod<strong>je</strong>tja, pridobivanju f<strong>in</strong>ančnih sredstev <strong>in</strong><br />
pri promociji pod<strong>je</strong>tja, pravno sve<strong>to</strong>van<strong>je</strong>,<br />
računovodske <strong>in</strong> adm<strong>in</strong>istrativne s<strong>to</strong>ritve.<br />
Strateški cilji <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>rja so bili določeni<br />
že pred desetimi leti: <strong>to</strong> so spodbujan<strong>je</strong><br />
pod<strong>je</strong>tništva v regiji, razvoj lokalnih<br />
skupnosti <strong>in</strong> gospodarska obnova regi<strong>je</strong>. V<br />
zadn<strong>je</strong>m obdobju <strong>je</strong> bil velik poudarek dan<br />
tudi spodbujanju <strong>in</strong> motiviranju študen<strong>to</strong>v<br />
iz Zasavja, da razvijajo lastne pod<strong>je</strong>tniške<br />
kariere, pri čemer naj bi jim <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>r<br />
bistveno olajšal uresničevan<strong>je</strong> poslovnih<br />
zamisli.<br />
2500 kvadratnih metrov površ<strong>in</strong><br />
Mrežni <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>r po bo zaključku<br />
pro<strong>je</strong>kta razpolagal z okrog 2500<br />
kvadratnimi metri pokritih površ<strong>in</strong>, n<strong>je</strong>govo<br />
gravitacijsko območ<strong>je</strong> pa obsega območ<strong>je</strong><br />
celotnega Zasavja, <strong>to</strong> <strong>je</strong> obč<strong>in</strong>e Zagor<strong>je</strong>,<br />
Trbovl<strong>je</strong> <strong>in</strong> Hrastnik z nekaj več kot 45 tisoč<br />
prebivalci.<br />
V Zagorju <strong>je</strong> predmet naložbe ureditev<br />
2765 kvadratnih metrov okolice s parkirišči<br />
pri že obs<strong>to</strong><strong>je</strong>čemu <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>rju. V<br />
Hrastniku bo dokončana gradnja ob<strong>je</strong>kta,<br />
k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> za <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>r namen<strong>je</strong>nih 793<br />
kvadratnih metrov pokritih površ<strong>in</strong> <strong>in</strong><br />
ure<strong>je</strong>nih 1494 kvadratnih metrov okolice,<br />
trboveljski <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>r pa bo razpolagal s<br />
873 kvadratnimi metri površ<strong>in</strong> v ob<strong>je</strong>ktu,<br />
ure<strong>je</strong>nih pa bo še 1603 kvadratnih metrov<br />
okolice.<br />
Iz sredstev Evropskega sklada za<br />
regionalni razvoj bo sof<strong>in</strong>ancirane 85<br />
ods<strong>to</strong>tkov vrednosti <strong>in</strong>vestici<strong>je</strong>, 15-ods<strong>to</strong>tno<br />
soudeležbo pa bodo zago<strong>to</strong>vile obč<strong>in</strong>e<br />
Trbovl<strong>je</strong>, Hrastnik <strong>in</strong> Zagor<strong>je</strong>. Obč<strong>in</strong>e<br />
bodo za <strong>in</strong>vesticijo zago<strong>to</strong>vile tudi davek na<br />
dodano vrednost. Deleži obč<strong>in</strong>skih sredstev<br />
za izvedbo naložbe so razdel<strong>je</strong>ni glede na<br />
predvideno <strong>in</strong>vesticijsko vrednost na vsaki<br />
lokaciji <strong>in</strong> tej pripadajoči davek na dodano<br />
vrednost. Vse obč<strong>in</strong>e so <strong>to</strong> sof<strong>in</strong>anciran<strong>je</strong><br />
vključile v obč<strong>in</strong>ske proračune <strong>in</strong> obč<strong>in</strong>ske<br />
načrte razvojnih programov, hkrati pa so z<br />
Regionalnim centrom za razvoj podpisale<br />
dogovor, da postanejo solastniki <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>rja<br />
glede na viš<strong>in</strong>o vloženih sredstev.<br />
Pro<strong>je</strong>kt naj bi se na lokacijah Zagor<strong>je</strong> <strong>in</strong><br />
Hrastnik predvidoma končal že do konca<br />
le<strong>to</strong>šn<strong>je</strong>ga septembra, do konca tega leta<br />
pa tudi v Trbovljah. S tem bo v precejšnji<br />
meri odpravl<strong>je</strong>no pomanjkan<strong>je</strong> ustreznih<br />
pros<strong>to</strong>rov za pod<strong>je</strong>tnike, ki začenjajo<br />
z dejavnostjo. Ker več<strong>in</strong>a površ<strong>in</strong> po<br />
dolgoletnem rudar<strong>je</strong>nju še ni saniranih,<br />
so pros<strong>to</strong>ri v <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>rjih praktično ed<strong>in</strong>a<br />
možnost za ustanovitev <strong>in</strong> delovan<strong>je</strong> novih<br />
pod<strong>je</strong>tij. Pomanjkan<strong>je</strong> pros<strong>to</strong>ra za razvoj<br />
pod<strong>je</strong>tništva <strong>je</strong> še <strong>to</strong>liko bolj pereč v obč<strong>in</strong>ah<br />
Trbovl<strong>je</strong> <strong>in</strong> Hrastnik, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> nad republiškim<br />
povpreč<strong>je</strong>m tudi s<strong>to</strong>pnja brezposelnosti:<br />
v letu 2006 <strong>je</strong> bil s<strong>to</strong>pnja brezposelnosti<br />
v Trbovljah 13-ods<strong>to</strong>tna, v Hrastniku <strong>je</strong><br />
znašala 12,2 ods<strong>to</strong>tka, v Zagorju pa sedem<br />
ods<strong>to</strong>tkov.<br />
Družbena koristnost pro<strong>je</strong>kta<br />
Pod<strong>je</strong>tniški <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>r na splošno pomaga<br />
lokalni skupnosti <strong>in</strong> posameznikom, v<br />
gospodarskem smislu pa <strong>je</strong> pomemben<br />
za krepitev pod<strong>je</strong>tniške dejavnosti.<br />
Pod<strong>je</strong>tnikom-<strong>in</strong>kubirancem nudi pomoč v<br />
obliki pros<strong>to</strong>ra, sve<strong>to</strong>vanja <strong>in</strong> s<strong>to</strong>ritev, na<br />
Mrežni <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>r v Zasavju • stran 5
osnovi tržno zanimivih ide<strong>je</strong> jim pomoč pri<br />
organizaciji proizvodn<strong>je</strong> vse do trenutka,<br />
ko si pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> pridobi ugled zanesljivega<br />
poslovnega partnerja <strong>in</strong> začne delovati<br />
popolnoma samos<strong>to</strong>jno.<br />
Z vidika ekonomskih uč<strong>in</strong>kov <strong>in</strong><br />
pričakovanih rezulta<strong>to</strong>v v regiji <strong>je</strong> zelo<br />
pomemben tudi n<strong>je</strong>gov prispevek pri<br />
odpiranju novih delovnih mest. Tako se<br />
bo pozitivni uč<strong>in</strong>ek <strong>in</strong>vestici<strong>je</strong> v mrežni<br />
<strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>r Zasav<strong>je</strong> odražal v novih<br />
delovnih mestih v pod<strong>je</strong>tjih v <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>rju<br />
<strong>in</strong> v pod<strong>je</strong>tjih, ki so povezana s pod<strong>je</strong>tji<br />
v <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>rju. Zaradi novih pod<strong>je</strong>tij <strong>in</strong><br />
delovnih mest v njih se poveču<strong>je</strong> tudi kupna<br />
moč v regiji, kar pozitivno vpliva na delovna<br />
mesta v terciarnem <strong>in</strong> kvartarnem sek<strong>to</strong>rju,<br />
<strong>to</strong>rej v trgov<strong>in</strong>i, s<strong>to</strong>ritvenih dejavnostih,<br />
varovanju okolja <strong>in</strong> drugo.<br />
Nova delovna mesta pa imajo posredno<br />
vpliv tudi na kvalite<strong>to</strong> živl<strong>je</strong>nja v regiji, saj<br />
se z novimi zaposlitvenimi možnostmi<br />
v teh pod<strong>je</strong>tjih prepreču<strong>je</strong> odliv visoko<br />
usposobl<strong>je</strong>nega mladega kadra iz regi<strong>je</strong>,<br />
ustvarjajo se pogoji za mlade druž<strong>in</strong>e,<br />
pos<strong>to</strong>poma se lahko začne izboljševati tudi<br />
demografska slika regi<strong>je</strong>.<br />
Če strnem: koristi mrežnega<br />
pod<strong>je</strong>tniškega <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>rja so razvoj poslovne<br />
<strong>in</strong>frastrukture, pospeševan<strong>je</strong> regionalnega<br />
razvoja, ustvarjan<strong>je</strong> novih pod<strong>je</strong>tij <strong>in</strong> novih<br />
delovnih mest, povečan<strong>je</strong> bru<strong>to</strong> družbenega<br />
proizvoda <strong>in</strong> povečan<strong>je</strong> produktivnosti.<br />
Ekonomska analiza<br />
Pri ekonomski analizi smo ocenili 250<br />
novih delovnih mest, ki bodo ustvar<strong>je</strong>na v<br />
regiji v neposredni povezavi z <strong>in</strong>vesticijo.<br />
To <strong>je</strong> spodnja meja, ki bo prav go<strong>to</strong>vo<br />
dosežena <strong>in</strong> presežena. Poleg teh, direktno<br />
merljivih delovnih mest, pa bo <strong>in</strong>vesticija<br />
pozitivno vplivala vsaj še na tris<strong>to</strong> delovnih<br />
mest v pod<strong>je</strong>tjih <strong>in</strong> <strong>in</strong>stitucijah, ki delu<strong>je</strong>jo<br />
na območju Zasavja na področju šolstva,<br />
otroškega varstva, trgov<strong>in</strong>e, gradbeništva,<br />
prometa, zdravstva <strong>in</strong> tako dal<strong>je</strong>.<br />
Pod<strong>je</strong>tja, vključena v <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>r, imajo<br />
številne prednosti. Na prvem mestu <strong>je</strong><br />
znižana na<strong>je</strong>mn<strong>in</strong>a za na<strong>je</strong>te pros<strong>to</strong>re.<br />
Ocen<strong>je</strong>na na<strong>je</strong>mn<strong>in</strong>a znaša sedem evrov<br />
za kvadratni meter poslovnih pros<strong>to</strong>rov <strong>in</strong><br />
4,5 evra za proizvodne pros<strong>to</strong>re. Pod<strong>je</strong>tja<br />
v <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>rju prvo le<strong>to</strong> plaču<strong>je</strong>jo le pet<strong>in</strong>o<br />
te cene, nadaljnjih šest mesecev štirideset<br />
ods<strong>to</strong>tkov polne cene, še nasledn<strong>je</strong>ga pol<br />
leta osemdese<strong>to</strong>ds<strong>to</strong>tno na<strong>je</strong>mn<strong>in</strong>o, šele po<br />
dveh letih pa polno na<strong>je</strong>mn<strong>in</strong>o. K tem cenam<br />
morajo prišteti še stroške obra<strong>to</strong>vanja, ki so<br />
pavšalno ocen<strong>je</strong>ni na 3,5 evra za kvadratni<br />
meter.<br />
Pod<strong>je</strong>tja imajo v <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>rji na<br />
razpolago opreml<strong>je</strong>n poslovni pros<strong>to</strong>r s<br />
sodobnimi <strong>in</strong>formacijsko-komunikacijskimi<br />
povezavami <strong>in</strong> skupno poslovno<br />
<strong>in</strong>frastrukturo, kot so na primer sejne<br />
sobe, ki omogočajo tudi izvedbo video<br />
konferenc <strong>in</strong> organizacijo večjih poslovnih<br />
dogodkov. Prav tako so jim zago<strong>to</strong>vl<strong>je</strong>ne<br />
s<strong>to</strong>ritve sve<strong>to</strong>vanja <strong>in</strong> adm<strong>in</strong>istrativnotehnične<br />
s<strong>to</strong>ritve, ki so potrebne za zagon<br />
<strong>in</strong> delovan<strong>je</strong> pod<strong>je</strong>tja, ter različne poslovne<br />
mreže, v katere <strong>je</strong> vključen Regionalni<br />
center za razvoj.<br />
Za pod<strong>je</strong>tja, ki pričenjajo s poslovan<strong>je</strong>m,<br />
<strong>je</strong> iz<strong>je</strong>mno pomembno, da se nahajajo v<br />
poslovno ure<strong>je</strong>nem okolju, k<strong>je</strong>r so možni<br />
tudi s<strong>in</strong>ergični uč<strong>in</strong>ki med samimi pod<strong>je</strong>tji<br />
v <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>rju oziroma <strong>in</strong>stitucijami, ki<br />
Zaniman<strong>je</strong> pod<strong>je</strong>tnikov za<br />
vključitev v <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>r <strong>je</strong> precejšn<strong>je</strong>,<br />
za<strong>to</strong> verjamemo, da bo mrežni<br />
<strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>r na vseh treh lokacijah<br />
pripomogel k hitrejšemu razvoju<br />
pod<strong>je</strong>tništva v Zasavju. Vzporedno<br />
z <strong>in</strong>vesticijo že potekajo tudi<br />
ustrezne promocijske aktivnosti za<br />
vključitev potencialnih pod<strong>je</strong>tij v<br />
<strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>r na vseh treh lokacijah,<br />
<strong>to</strong>rej v Hrastniku, Trbovljah <strong>in</strong><br />
Zagorju.<br />
Za<strong>in</strong>teresirani pod<strong>je</strong>tniki dobite<br />
<strong>in</strong>formaci<strong>je</strong> o razpoložljivem<br />
pros<strong>to</strong>ru ter drugih pogojih za<br />
vključitev pri Staši Baloh Plahutnik<br />
na Regionalnem centru za razvoj v<br />
Zagorju (telefon 56 60 524 ali 56<br />
60 500 <strong>in</strong> elektronski naslov: stasa.<br />
baloh-plahutnik@rcr-zasav<strong>je</strong>.si.<br />
imajo v <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>rju poslovne pros<strong>to</strong>re. V<br />
hrastniškem bo, na primer, locirana tudi<br />
Obrtna zbornica Hrastnik<br />
Na vseh treh lokacijah <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>rja se<br />
bodo izvajale s<strong>to</strong>ritve VEM, <strong>to</strong> <strong>je</strong> sve<strong>to</strong>vanja<br />
glede ustanovitve pod<strong>je</strong>tja, elektronske<br />
registraci<strong>je</strong> pod<strong>je</strong>tja <strong>in</strong> samos<strong>to</strong>jnega<br />
pod<strong>je</strong>tnika ter sve<strong>to</strong>van<strong>je</strong> glede možnega<br />
pridobivanja sredstev (v okviru zasavske<br />
garancijske sheme), vavčerskega sve<strong>to</strong>vanja<br />
ter vseh ostalih aktivnosti, ki jih za zasavske<br />
pod<strong>je</strong>tnike izvaja Regionalni center za<br />
razvoj.<br />
Regionalni<br />
center za<br />
razvoj <strong>in</strong><br />
Mrežni<br />
pod<strong>je</strong>tniški<br />
<strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>r<br />
v Zasavju<br />
zbirata vaše<br />
pod<strong>je</strong>tniške<br />
ide<strong>je</strong>.<br />
Še bolj<br />
noro,<br />
še bolj<br />
na<br />
poskok!<br />
(vsem mladim po možganih)<br />
Lahko ste<br />
megalomanski>tudi piramide<br />
so nekoč zgledale misija nemogoče!<br />
v<br />
lahko ste s<strong>to</strong> let pred casom > kdaj <strong>je</strong> že<br />
Homer poslal Ikarja pod oblake!<br />
lahko ste nepraktični > mobilni<br />
telefon, ki tehta dvajset <strong>to</strong>n!<br />
lahko se zaletavate z glavo v<br />
zid ><strong>je</strong> kocka s sedmimi ploskvami dovoljšen izziv?<br />
Vse <strong>je</strong> lahko pod<strong>je</strong>tniška<br />
<strong>idej</strong>a. Od nove abecede<br />
do brezvrvičnih ribiških<br />
palic! Bolj ko <strong>je</strong> nora, bolj<br />
nam bo všeč. Sicer pa<br />
so bile skoraj vse velike<br />
ide<strong>je</strong> enkrat nore.<br />
Vaše ide<strong>je</strong> <strong>in</strong> predloge<br />
zbiramo do 19. ok<strong>to</strong>bra<br />
2007. Takrat jih bomo<br />
prebrali <strong>in</strong> pregledali <strong>in</strong><br />
nekatere tudi nagradili.<br />
Ob koncu akci<strong>je</strong> bomo<br />
pripravili še pod<strong>je</strong>tniško<br />
delavnico, k<strong>je</strong>r se bodo z<br />
vašimi <strong>idej</strong>ami spopri<strong>je</strong>li<br />
tudi pravi pod<strong>je</strong>tniški<br />
sve<strong>to</strong>valci.<br />
Vaše predloge pošljite na poštni naslov:<br />
Regionalni center za razvoj, Pod<strong>je</strong>tniška <strong>idej</strong>a, Podv<strong>in</strong>e 36, 1410 Zagor<strong>je</strong> ali na<br />
elektronski naslov stasa.baloh-plahutnik@rcr-zasav<strong>je</strong>.si. Na sledn<strong>je</strong>m <strong>in</strong> na<br />
spletni strani www.rcr-zasav<strong>je</strong>.si dobite tudi navodila,<br />
kaj morate napisati vaši <strong>idej</strong>i za popotnico.<br />
Bodi zraven!<br />
Pod<strong>je</strong>tništvo <strong>je</strong> lahko<br />
tudi zabavno!<br />
Mrežni <strong>in</strong>kuba<strong>to</strong>r v Zasavju • stran 6
Vse na enem mestu<br />
Irena Murnc<br />
Kmalu laž<strong>je</strong> tudi do<br />
gospodarske družbe<br />
Portal e-VEM – Vse na enem mestu bo od 1. novembra možnost enostavnejše<br />
<strong>in</strong> hitrejše registraci<strong>je</strong>, ki jo že nekaj časa lahko uporabljajo samos<strong>to</strong>jni<br />
pod<strong>je</strong>tniki, ponudil tudi gospodarskim družbam. Ustrezna <strong>in</strong>formacijska<br />
podpora bo novoustanovl<strong>je</strong>nim <strong>in</strong> že delujočim gospodarskim družbam<br />
omogočila registracijo <strong>in</strong> izvedbo vseh pos<strong>to</strong>pkov na enem samem mestu.<br />
Novela zakona o sodnem registru<br />
(objavl<strong>je</strong>na <strong>je</strong> bila v 33. številki le<strong>to</strong>šn<strong>je</strong>ga<br />
Uradnega lista) na področju registraci<strong>je</strong><br />
gospodarskih sub<strong>je</strong>k<strong>to</strong>v pr<strong>in</strong>esla kar nekaj<br />
novosti. Ena pomembnejših za gospodarske<br />
sub<strong>je</strong>kte velja že od 14. aprila: gre za uk<strong>in</strong>itev<br />
sodnih taks za vpis v sodni register. Druge<br />
določbe novele omen<strong>je</strong>nega zakona, ki bodo<br />
precej spremenile pos<strong>to</strong>pke registraci<strong>je</strong><br />
gospodarskih družb, pa se bodo pričele<br />
uporabljati le<strong>to</strong>šn<strong>je</strong>ga 1. novembra.<br />
Združitev sodnega <strong>in</strong> poslovnega<br />
registra<br />
Z novelo zakona o sodnem registru <strong>je</strong><br />
določeno, da sodni register postane del<br />
Poslovnega registra Sloveni<strong>je</strong>, kar z drugimi<br />
besedami pomeni združitev obeh registrov v<br />
enotno bazo. Pri tem bo sodišče še naprej<br />
vodilo sodni register, <strong>to</strong>rej odločalo o<br />
vpisih, upravljan<strong>je</strong> sodnega registra pa bo<br />
preneseno na AJPES, Agencijo Republike<br />
Sloveni<strong>je</strong> za javnopravne evidence <strong>in</strong> s<strong>to</strong>ritve<br />
kot upravljavko poslovnega registra. Tako se<br />
bo vpis bistveno poenostavil, saj gospodarski<br />
družbi ne bo več potrebno opraviti dveh<br />
ločenih pos<strong>to</strong>pkov, temveč bo vpis v oba<br />
registra hkraten. Bo pa na enotnem obrazcu<br />
predloga za vpis potrebno predložiti vse<br />
podatke, ki jih za vpis potrebu<strong>je</strong>ta oba<br />
organa, AJPES <strong>in</strong> sodišče.<br />
Portal e-VEM za gospodarske družbe<br />
Namen portala e-VEM <strong>je</strong> omogočiti<br />
poslovnim sub<strong>je</strong>k<strong>to</strong>m, da uredijo vse<br />
adm<strong>in</strong>istrativne obveznosti na enem mestu,<br />
na katerikoli izmed dves<strong>to</strong> vs<strong>to</strong>pnih <strong>to</strong>čk<br />
VEM v Sloveniji. V sred<strong>in</strong>i leta 2005 <strong>je</strong><br />
začel delovati portal e-VEM za samos<strong>to</strong>jne<br />
pod<strong>je</strong>tnike, ki <strong>je</strong> čas ustanavljanja<br />
samos<strong>to</strong>jnega pod<strong>je</strong>tnika skrajšal z osmih<br />
dni na le en dan, omogočil izvedbo<br />
vseh pos<strong>to</strong>pkov za pričetek poslovanja<br />
samos<strong>to</strong>jnega pod<strong>je</strong>tnika na enem mestu <strong>in</strong><br />
odpravil takse. Prav te pozitivne izkušn<strong>je</strong><br />
so pripeljale do odločitve o izvedbi druge<br />
faze pro<strong>je</strong>kta, <strong>to</strong> <strong>je</strong> e-VEM za gospodarske<br />
družbe. Pro<strong>je</strong>kt <strong>je</strong> vključen v program dela<br />
vlade <strong>in</strong> tudi v program ukrepov za odpravo<br />
adm<strong>in</strong>istrativnih ovir za le<strong>to</strong> 2007.<br />
Sedanjim vs<strong>to</strong>pnim <strong>to</strong>čkam VEM se<br />
bodo na novo pridružili tudi notarji. Glede<br />
na <strong>to</strong>, da so s<strong>to</strong>ritve vs<strong>to</strong>pnih <strong>to</strong>čk zasnovane<br />
kot celovite s<strong>to</strong>ritve v pos<strong>to</strong>pku registraci<strong>je</strong><br />
gospodarskih družb, bodo lahko gospodarske<br />
družbe na vs<strong>to</strong>pni <strong>to</strong>čki hkrati opravile<br />
registracijo <strong>in</strong> tudi vse pos<strong>to</strong>pke v zvezi z<br />
vpisom gospodarskih družb v davčni register,<br />
prijavo zaposlenih v gospodarskih družbah na<br />
Zavod za zdravstveno zavarovan<strong>je</strong> Sloveni<strong>je</strong><br />
<strong>in</strong> Zavod za pokojn<strong>in</strong>sko <strong>in</strong> <strong>in</strong>validsko<br />
zavarovan<strong>je</strong> Sloveni<strong>je</strong> ter včlanitvijo v<br />
Gospodarsko zbornico Sloveni<strong>je</strong> <strong>in</strong> Obrtno<br />
zbornico Sloveni<strong>je</strong>.<br />
Vsi pos<strong>to</strong>pki, ki jih <strong>je</strong> bilo doslej potrebno<br />
opraviti na različnih lokacijah, bodo združeni<br />
na enem mestu, <strong>in</strong> vsi pos<strong>to</strong>pki bodo<br />
brezplačni. Gospodarskim družbam bodo<br />
na vs<strong>to</strong>pnih <strong>to</strong>čkah na voljo usposobl<strong>je</strong>ni<br />
VEM sve<strong>to</strong>valci oziroma notarji, ki jim<br />
bodo sve<strong>to</strong>vali <strong>in</strong> tudi izpoln<strong>je</strong>vali potrebne<br />
obrazce, kot so predlog za vpis, akt o<br />
ustanovitvi ali družbena pogodba <strong>in</strong> drugi<br />
dokumenti.<br />
Portal e-VEM bo omogočil kontrolo<br />
najpomembnejših podatkov v predlogu za<br />
vpis s podatki iz drugih uradnih registrov,<br />
kot so Centralni register prebivalstva,<br />
Register pros<strong>to</strong>rskih enot, Poslovni<br />
register Sloveni<strong>je</strong>. S tem bo v veliki meri<br />
odpravl<strong>je</strong>na nepopolnost predlogov za vpis,<br />
kar <strong>je</strong> pri pos<strong>to</strong>pkih vpisa v sodni register<br />
doslej povzročalo največ težav <strong>in</strong> pos<strong>to</strong>pke<br />
podaljševalo. Podatki iz vs<strong>to</strong>pnih <strong>to</strong>čk bodo<br />
prek portala e-VEM posredovani vsem<br />
<strong>in</strong>stitucijam, ki bodo na podlagi pre<strong>je</strong>tih<br />
podatkov izdale ustrezne dokumente.<br />
Tak nač<strong>in</strong> registraci<strong>je</strong> <strong>in</strong> urejanja ostalih<br />
adm<strong>in</strong>istrativnih obveznosti bo bistveno<br />
hitrejši od sedan<strong>je</strong>ga.<br />
Vs<strong>to</strong>pne <strong>to</strong>čke VEM<br />
Predloge za vpis ustanovitve enostavnih<br />
d.o.o., vpis enostavnih sprememb pri d.o.o.,<br />
vpis nameravane firme <strong>in</strong> vpis ustanovitve,<br />
spremembe ali izbrisa podružnice d.o.o.<br />
bodo gospodarske družbe lahko vložile na<br />
eni izmed vs<strong>to</strong>pnih <strong>to</strong>čk VEM.<br />
V vseh drugih primerih vpisa bo še vedno<br />
potreben notar, ki pa bo prav tako kot ostale<br />
vs<strong>to</strong>pne <strong>to</strong>čke za gospodarsko družbo opravil<br />
tudi vse druge adm<strong>in</strong>istrativne obveznosti.<br />
Družbeniki bodo lahko uporabili<br />
tudi oddal<strong>je</strong>ni dos<strong>to</strong>p do portala e-VEM:<br />
prek spleta bo namreč možno ustanoviti<br />
enoosebno družbo z ome<strong>je</strong>no odgovornostjo<br />
<strong>in</strong> opraviti vse druge s<strong>to</strong>ritve, ki jih bo<br />
ponudil portal.<br />
Objava vpisov na spletni strani AJPES<br />
Ena izmed novosti, ki jo pr<strong>in</strong>aša novela<br />
zakona o sodnem registru, <strong>je</strong> tudi objava<br />
vseh vpisov v sodni register <strong>in</strong> predložitev<br />
list<strong>in</strong> na spletnih straneh AJPES, ki bodo<br />
namen<strong>je</strong>ne javni objavi vpisov v sodni<br />
register. AJPES bo objavo vpisov v sodni<br />
register <strong>in</strong> predložitev list<strong>in</strong> zago<strong>to</strong>vil takoj<br />
po vpisu v sodni register, gospodarski družbi<br />
v zvezi s tem ne bo potrebno opraviti nobenih<br />
dodatnih pos<strong>to</strong>pkov.<br />
AJPES kot bodoči upravljavec podatkovne<br />
baze sodnega registra bo prevzel vse naloge v<br />
zvezi s spremen<strong>je</strong>nim, sodobnejšim nač<strong>in</strong>om<br />
zagotavljanja javnosti podatkov. S tem<br />
namenom bo na svo<strong>je</strong>m spletnem portalu<br />
zago<strong>to</strong>vil dos<strong>to</strong>p do podatkov v sodnem<br />
registru prek ustrezne razširitve že delujoče<br />
spletne aplikaci<strong>je</strong> iPRS, prav tako pa bo<br />
zago<strong>to</strong>vil objavo vseh vpisov v sodni register,<br />
kar bo nadomestilo sedanjo objavo vpisov v<br />
Uradnem listu Republike Sloveni<strong>je</strong>. Na tak<br />
nač<strong>in</strong> bo vsakomur omogočen brezplačen<br />
vpogled v podatke, objavl<strong>je</strong>ne na spletnih<br />
straneh.<br />
Kmalu laž<strong>je</strong> tudi do gospodarske družbe • stran 7
Rudnik Trbovl<strong>je</strong> Hrastnik<br />
Jure Nagode<br />
Še zadn<strong>je</strong><br />
muke slovesa<br />
Rudar<strong>je</strong>n<strong>je</strong> že s<strong>to</strong>letja kroji podobo Zasavja <strong>in</strong> jo v dobri meri tudi sprem<strong>in</strong>ja.<br />
Vse bliž<strong>je</strong> pa <strong>je</strong> dan, ko bo tega enostavno konec. Zagorskega rudnika ni<br />
več, Rudnik Trbovl<strong>je</strong>-Hrastnik se zapira. Morda so ravno za<strong>to</strong> n<strong>je</strong>govi „zadnji<br />
vzdihljaji“ še <strong>to</strong>liko bolj boleči. In morda <strong>je</strong> ravno zaradi tega še <strong>to</strong>liko ljudi, ki<br />
kar ne morejo ver<strong>je</strong>ti, da bo knapovšč<strong>in</strong>e res kmalu <strong>in</strong> nepreklicno konec.<br />
Dela s sanacijami površ<strong>in</strong> <strong>in</strong> s fizičnim<br />
zapiran<strong>je</strong>m jam <strong>je</strong> sicer dovolj še za kar nekaj<br />
let. Še prej bodo rudarji izkopali zadn<strong>je</strong> <strong>to</strong>ne<br />
premoga. Prav selitev izkopa iz Hrastnika v<br />
Trbovl<strong>je</strong> <strong>je</strong> sredi le<strong>to</strong>šn<strong>je</strong>ga leta povzročala<br />
<strong>je</strong>zo med številnimi Trboveljčani. Predvsem<br />
tistimi, ki so si na rudniških površ<strong>in</strong>ah<br />
zadnja leta <strong>in</strong> desetletja ustvarjali vikende,<br />
imeli vrtičke, sadovnjake, hiše.<br />
Rudnik dal <strong>in</strong> rudnik vzel<br />
fo<strong>to</strong> Jure Nagode<br />
Stanislava Kočar <strong>je</strong> bila ena od zadnjih, ki <strong>je</strong> zapustila<br />
svoj dom v Limbergu. Tam <strong>je</strong> preživela več<strong>in</strong>o svo<strong>je</strong>ga<br />
živl<strong>je</strong>nja. Rudnik <strong>je</strong> dal, rudnik <strong>je</strong> vzel n<strong>je</strong>no hišo.<br />
Omen<strong>je</strong>ni kolonisti so morali zapustiti<br />
skoraj celotno območ<strong>je</strong> Hohkrau<strong>to</strong>ve<br />
koloni<strong>je</strong>, bolj znane kot Limberg. Prebivalci<br />
so presel<strong>je</strong>ni v nova stanovanja. Nad zemljo<br />
<strong>je</strong> vse zapuščeno, pod zemljo pa se šele<br />
pričenja dogajati.<br />
Med tistimi, ki jih <strong>je</strong> „direktiva“ rudnika<br />
najbolj prizadela, <strong>je</strong> tudi Ludvik Hribar.<br />
Dolga leta <strong>je</strong> užival na svo<strong>je</strong>m koščku<br />
zeml<strong>je</strong>, tako kot številni drugi si <strong>je</strong> ustvaril<br />
svoj mali raj. Vendar <strong>je</strong> imel ta raj napako:<br />
ni bil n<strong>je</strong>gov, temveč rudniški.<br />
Ker se Ludvik Hribar ni<strong>kako</strong>r ni mogel<br />
sprijazniti z odhodom, <strong>je</strong> skupaj z drugimi<br />
zbiral podpise pod peticijo o ohranitvi<br />
Limberga, se spraševal o smiselnosti<br />
pus<strong>to</strong>šenja zeml<strong>je</strong> tik pred zaprt<strong>je</strong>m rudnika<br />
<strong>in</strong> za pomoč rotil celo predsednika vlade.<br />
„Ob dejstvu, da <strong>je</strong> poraba premoga mogoča<br />
samo v termoelektrarni Trbovl<strong>je</strong> ob n<strong>je</strong>nem<br />
prednostnem režimu obra<strong>to</strong>vanja, se veliki<br />
več<strong>in</strong>i občanov Trbovelj postavlja vprašan<strong>je</strong>,<br />
ali se za samo v najboljšem primeru nekaj<br />
s<strong>to</strong> tisoč <strong>to</strong>n premoga izplača še dodatno<br />
opus<strong>to</strong>šiti že tako prizade<strong>to</strong> mes<strong>to</strong>. V<br />
letu 2008 bi Rudnik Trbovl<strong>je</strong>-Hrastnik iz<br />
drugih, že odprtih slojišč premoga brez<br />
težav izkopal potrebne količ<strong>in</strong>e premoga<br />
za potrebe elektrarne,“ <strong>je</strong> v svo<strong>je</strong>m pismu<br />
Janezu Janši med drugim zapisal Ludvik<br />
Hribar.<br />
A pomagalo ni nič. Rudnik <strong>je</strong> dal <strong>in</strong><br />
rudnik <strong>je</strong> vzel. Pravzaprav <strong>je</strong> argument, ki<br />
ga pove direk<strong>to</strong>r rudnika Bojan Klenovšek,<br />
povsem na mestu. Na<strong>je</strong>mniki so namreč od<br />
nekdaj vedeli, da lahko pride dan, ko bodo<br />
zaradi rudar<strong>je</strong>nja morali zapustiti svo<strong>je</strong><br />
domove <strong>in</strong> vr<strong>to</strong>ve. Le da ta dan precej dolgo<br />
ni prišel, za<strong>to</strong> so nekateri kar malo pozabili,<br />
da so pravzaprav na<strong>je</strong>mniki.<br />
Rudnik Trbovl<strong>je</strong>-Hrastnik <strong>je</strong> za vse<br />
prebivalce Limberga pravzaprav dobro<br />
poskrbel. Preko svo<strong>je</strong> hčer<strong>in</strong>ske družbe<br />
Spekter so vsem poiskali nadomestna<br />
stanovanja. A ljud<strong>je</strong>, va<strong>je</strong>ni miru <strong>in</strong><br />
svo<strong>je</strong>ga Limberga, nad tem niso bili ravno<br />
navdušeni. Kljub temu so se na koncu<br />
morali sprijazniti z dejstvi.<br />
Med tistimi, ki so praktično celo živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong><br />
živeli v Limbergu, <strong>je</strong> bila tudi Stanislava<br />
Kočar, ki se <strong>je</strong> v nov dom preselila med<br />
zadnjimi med skoraj petdesetimi druž<strong>in</strong>ami.<br />
„Tu sem preživela 58 let svo<strong>je</strong>ga živl<strong>je</strong>nja.<br />
Zaradi selitve sem zelo žalostna <strong>in</strong> ne vem,<br />
<strong>kako</strong> se bom znašla drug<strong>je</strong>. Tu sem vedno<br />
lahko kaj delala, se ukvarjala z vr<strong>to</strong>m <strong>in</strong><br />
bila zelo aktivna. Tudi s sosedi smo se<br />
vedno dobro razumeli. Stanovan<strong>je</strong> ni zame,<br />
za<strong>to</strong> ne vem, kaj bo z mano,“ <strong>je</strong> povedala<br />
Stanislava Kočar v zadnjih dneh svo<strong>je</strong>ga<br />
bivanja v Limbergu.<br />
Selitev izkopavanja premoga iz jame<br />
Ojstro pod Limberg <strong>je</strong> dejstvo. Zaloge<br />
premoga so ocen<strong>je</strong>ne na okoli 2,4 milijone<br />
<strong>to</strong>n, kar bo trboveljski elektrarni zados<strong>to</strong>valo<br />
še za teh nekaj let delovanja rudnika. Bojan<br />
Klenovšek ob tem rad pove, da bo pravkar<br />
zače<strong>to</strong> izkopavan<strong>je</strong> premoga v Trbovljah<br />
tudi bolj varno za okoli 450 ljudi, ki bodo<br />
tu delali. In predvsem za tistih petdeset, ki<br />
bodo še dve leti, kot <strong>je</strong> zaenkrat načr<strong>to</strong>vano,<br />
neposredno kopali premog. Vendar se tudi<br />
<strong>to</strong> še lahko spremeni.<br />
Podaljšan<strong>je</strong> obra<strong>to</strong>vanja rudnika?<br />
Pridobivan<strong>je</strong> premoga v Zasavju <strong>je</strong>, po<br />
drugi strani, tudi sila drago opravilo. V<br />
nekih bivših časih <strong>je</strong> bil premog osnova<br />
razvoja, brez n<strong>je</strong>ga ni bilo nič. Za<strong>to</strong> tudi<br />
cena kilograma ali <strong>to</strong>ne črnega zlata ni bila<br />
tako pomembna. Veliko bolj pomembno <strong>je</strong><br />
bilo, da <strong>je</strong> premog sploh bil.<br />
Zdaj so časi drugačni, na vse se gleda<br />
skozi denar. Pridobivan<strong>je</strong> črnega zlata <strong>je</strong><br />
predrago, zamenju<strong>je</strong>jo ga drugi energenti<br />
kot so nafta, pl<strong>in</strong> <strong>in</strong>, nenazadn<strong>je</strong>, biomasa.<br />
Zasavski premog <strong>je</strong> <strong>postal</strong> dober le za<br />
kur<strong>je</strong>n<strong>je</strong> v peči domače termoelektrarne. In<br />
še tu se mu čas izteka.<br />
Po zakonu o pos<strong>to</strong>pnem zapiranju<br />
Rudnika Trbovl<strong>je</strong>-Hrastnik se količ<strong>in</strong>a<br />
nakopanega premoga počasi zmanjšu<strong>je</strong>. V<br />
prihodnjih dveh letih ga bodo tako nakopali<br />
le še po 450 tisoč <strong>to</strong>n. Tudi s takšno količ<strong>in</strong>o<br />
pa rudnik še vedno mnogim da<strong>je</strong> kruh.<br />
Prav zaradi tega bi ga radi nekateri ohranili<br />
čim dl<strong>je</strong>. Pobuda trboveljskega župana <strong>in</strong><br />
poslanca Bogdana Baroviča o spremembi<br />
tega zakona <strong>in</strong> podaljšanju pridobivanja<br />
premoga <strong>in</strong> zapiranja rudnika, <strong>je</strong> nedavno<br />
neslavno propadla.<br />
Pravzaprav že v štartu ni bilo veliko<br />
upanja. Poslanskih podpisov za vložitev<br />
spremen<strong>je</strong>nega zakona v parlamentarno<br />
Še zadn<strong>je</strong> muke slovesa • stran 8
proceduro <strong>je</strong> bilo sicer dovolj. A tam ni bilo<br />
zadostne podpore med poslanci. Ob tem<br />
pa <strong>je</strong> kar nekaj očitkov letelo na Matjaža<br />
Švagana, ker da v parlamentu ni podprl tega<br />
zakona <strong>in</strong> da <strong>je</strong> s tem svojim trboveljskim<br />
sosedom onemogočil podaljšan<strong>je</strong><br />
obra<strong>to</strong>vanja rudnika. Pri glasovanju <strong>je</strong> šlo<br />
namreč zelo na tesno <strong>in</strong> n<strong>je</strong>gov glas bi bil<br />
lahko ključen za ugoden razplet. Vendar<br />
ima pri tem svo<strong>je</strong> argumente tudi zagorski<br />
župan <strong>in</strong> poslanec, saj meni, da ni kriv,<br />
ker zakon oziroma spremembe niso bile<br />
potr<strong>je</strong>ne.<br />
Tudi brez spuščanja v podrobnosti <strong>in</strong><br />
v razplet, ki <strong>je</strong>, <strong>kako</strong>rkoli se vzame, še<br />
poglobil zamere med zasavskimi sosedi, pa<br />
<strong>je</strong> imel Barovičev predlog, pa naj bo ta še<br />
tako dobronameren, veliko pomanjkljivost.<br />
In sicer <strong>to</strong>, da ni bil uskla<strong>je</strong>n z vodstvom<br />
Rudnika Trbovl<strong>je</strong>-Hrastnik. Čeprav tega<br />
nihče ne prizna, so bili v rudniku zago<strong>to</strong>vo<br />
kar malo užal<strong>je</strong>ni, ker njih ni nihče nič<br />
vprašal. Takšna solistična akcija, brez<br />
kakršnekoli podpore vladajoče koalici<strong>je</strong>,<br />
pa <strong>je</strong> lahko hitro obso<strong>je</strong>na na neuspeh. In<br />
prav <strong>to</strong> se <strong>je</strong> zgodilo s predlogom Bogdana<br />
Baroviča.<br />
Pa vendarle tudi tak razplet še ne pomeni<br />
dokončnega konca knapovšč<strong>in</strong>e v Zasavju.<br />
Tudi na Rudniku Trbovl<strong>je</strong>-Hrastnik namreč<br />
ku<strong>je</strong>jo <strong>in</strong> snu<strong>je</strong>jo nove načrte. „Še vedno si<br />
prizadevamo najti rešitve, da bi se zapiran<strong>je</strong><br />
rudnika <strong>in</strong> izkop premoga podaljšalo vsaj<br />
za nekaj let. V tem primeru bi tudi na<br />
območju Limberga izkopali bistveno več<br />
premoga, kot ga načrtu<strong>je</strong>mo zdaj,“ pravi<br />
Bojan Klenovšek. Pri tem <strong>je</strong> možnih kar<br />
nekaj variant. Od podaljševanja izkopa<br />
premoga <strong>in</strong> zapiralnih del, do ohranitve<br />
dela proizvodn<strong>je</strong> v manjšem obsegu. In<br />
znova smo pri ekonomiki. Obra<strong>to</strong>van<strong>je</strong><br />
rudnika se lahko podaljša, če državo <strong>to</strong> ne<br />
bo stalo preveč denarja. <strong>Kako</strong> <strong>in</strong> na kakšen<br />
nač<strong>in</strong> pa <strong>to</strong> doseči, <strong>je</strong> že druga zgodba.<br />
fo<strong>to</strong> Jure Nagode<br />
Septembra se <strong>je</strong> prenehalo pridobivan<strong>je</strong> premoga v Jami Ojstro <strong>in</strong> začelo kopan<strong>je</strong> v Trbovljah.<br />
V Rudniku Trbovl<strong>je</strong>-Hrastnik pravijo, da<br />
bodo pri tem zago<strong>to</strong>vo upoštevali tudi žel<strong>je</strong><br />
lokalne skupnosti. O konkretnih načrtih<br />
sicer še ne govorijo, bodo pa ta zemljišča<br />
bržkone še najbolj uporabna za rekreacijske<br />
površ<strong>in</strong>e. Kakšnih bolj resnih pro<strong>je</strong>k<strong>to</strong>v<br />
za zdaj še ne pripravljajo, saj so trenutno<br />
še vedno bolj pomembne druge stvari.<br />
fo<strong>to</strong> Jure Nagode<br />
Predvsem prestrukturiran<strong>je</strong> zasavskega<br />
gospodarstva <strong>in</strong> prezaposlovan<strong>je</strong> delavcev,<br />
za katere <strong>je</strong> treba poskrbeti. Is<strong>to</strong>časno z<br />
zapiran<strong>je</strong>m rudnika se seveda pos<strong>to</strong>poma<br />
zmanjšu<strong>je</strong> tudi število zaposlenih. V<br />
zadnjih šestih letih se <strong>je</strong> tako njihovo število<br />
zmanjšalo že za več kot pets<strong>to</strong>, še vedno pa<br />
rudnik zaposlu<strong>je</strong> preko sedems<strong>to</strong> ljudi.<br />
Kaj po zaprtju?<br />
Rudnik še dve leti, tri, štiri? Na dolgi rok<br />
<strong>to</strong> niti ni zelo pomembno, saj se bo prej ali<br />
slej zaprl, knapovšč<strong>in</strong>a bo <strong>postal</strong>a spom<strong>in</strong><br />
na neke m<strong>in</strong>ule čase. Je pa dejstvo, da bo<br />
rudnik tudi po zaprtju še lep čas krojil<br />
usodo <strong>in</strong> podobo predvsem Trbovelj <strong>in</strong><br />
Hrastnika. Zaradi rudar<strong>je</strong>nja bodo milijoni<br />
kvadratnih metrov zemljišč še dolgo časa<br />
ome<strong>je</strong>no uporabni. Po fizičnem zaprtju jam<br />
bodo morali strokovnjaki, geologi, še leta<br />
nadzorovati premike <strong>in</strong> usedan<strong>je</strong> zeml<strong>je</strong>.<br />
Mnoga zemljišča bodo za kakršnekoli<br />
gradn<strong>je</strong> za<strong>to</strong> še dolgo neuporabna.<br />
Kljub temu <strong>je</strong> zago<strong>to</strong>vo že čas, ko bi<br />
bilo tem ogromnim površ<strong>in</strong>am vendarle<br />
pametno najti prihodnjo namembnost.<br />
Do leta 2009 bo RTH s premogom zalagal trboveljsko termoelektrarno. Možnosti za podaljšan<strong>je</strong> izkopavanja še obstajajo<br />
Še zadn<strong>je</strong> muke slovesa • stran 9
S<strong>in</strong>et Hrastnik<br />
Denis Tomše<br />
Na pragu nove<br />
zgodbe<br />
S<strong>in</strong>et – pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> za s<strong>to</strong>ritve <strong>in</strong> proizvodnjo <strong>je</strong> bilo ustanovl<strong>je</strong>no leta 1993<br />
kot hčer<strong>in</strong>sko pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> Steklarne Hrastnik s 33 zaposlenimi, že v začetku<br />
nasledn<strong>je</strong>ga leta pa <strong>je</strong> pridobilo tudi status <strong>in</strong>validskega pod<strong>je</strong>tja. Pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong><br />
<strong>je</strong> bilo ustanovl<strong>je</strong>no predvsem z namenom, da prevzame <strong>in</strong> izvaja določene<br />
s<strong>to</strong>ritvene dejavnosti za matično pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> <strong>in</strong> druga hčer<strong>in</strong>ska pod<strong>je</strong>tja<br />
Steklarne Hrastnik. Tako so bila prva področja dela s<strong>to</strong>ritve s področja<br />
čiščenja, pranja, varstva pri delu, vratarsko-čuvajskih del, s<strong>to</strong>ritve pakiranja<br />
<strong>in</strong> podobno, poslovno pa <strong>je</strong> bilo pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> skoraj s<strong>to</strong>ods<strong>to</strong>tno vezano na<br />
Steklarno Hrastnik.<br />
V naslednjih letih smo se uspešno<br />
prilagajali potrebam trga <strong>in</strong> vse pogostejšim<br />
spremembam zakonoda<strong>je</strong>, za<strong>to</strong> sta se hitro<br />
širila tako dejavnost pod<strong>je</strong>tja kot poslovno<br />
okol<strong>je</strong>: pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> <strong>je</strong> opravljan<strong>je</strong> s<strong>to</strong>ritev<br />
razširilo po Zasavju <strong>in</strong> tudi izven regi<strong>je</strong>.<br />
Danes tako v pod<strong>je</strong>tju opravljamo<br />
naloge s področja varnosti <strong>in</strong> zdravja pri<br />
delu, varstva pred požarom, varovanja,<br />
ekologi<strong>je</strong>, varnosti živil, še vedno pa<br />
zaposlu<strong>je</strong>mo tudi <strong>in</strong>valide, ki opravljajo<br />
predvsem lažja dela sestavljanja, montaž,<br />
pakiranja, prepakiranja … Pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> trenutno<br />
zaposlu<strong>je</strong> 160 delavcev: 16-ods<strong>to</strong>tni delež<br />
predstavljajo visoko usposobl<strong>je</strong>ni strokovni<br />
kadri, 43 ods<strong>to</strong>tkov delavcev ima poklicno<br />
<strong>in</strong> srednjo strokovno izobrazbo, preostali<br />
delež pa predstavljajo manj kvalificirani<br />
delavci, predvsem delovni <strong>in</strong>validi.<br />
fo<strong>to</strong> Arhiv S<strong>in</strong>et<br />
Kaj pomeni biti <strong>in</strong>validsko pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong><br />
Skozi vsa leta poslovanja smo ohranili<br />
tudi status <strong>in</strong>validskega pod<strong>je</strong>tja. Največji<br />
delež zaposlenih <strong>in</strong>validov predstavljajo<br />
delavci, zaposleni v s<strong>to</strong>ritvenem sek<strong>to</strong>rju,<br />
medtem ko <strong>je</strong> v drugih strokovnih sek<strong>to</strong>rjih<br />
delež le-teh manjši .<br />
Pri omembi statusa <strong>in</strong>validskega pod<strong>je</strong>tja<br />
več<strong>in</strong>a ljudi pomisli predvsem na določene<br />
ugodnosti s strani države, skoraj nihče pa<br />
ne vidi druge plati zgodbe: da omen<strong>je</strong>ni<br />
status pomeni tudi veliko obveznost <strong>in</strong><br />
odgovornost, <strong>kako</strong> zago<strong>to</strong>viti redno <strong>in</strong><br />
predvsem primerno delo zaposlenim<br />
<strong>in</strong>validom ter skrbeti za primerne delovne<br />
pogo<strong>je</strong> ter dobro počut<strong>je</strong> zaposlenih v<br />
<strong>in</strong>validskem sek<strong>to</strong>rju.<br />
Ob tem več<strong>in</strong>a običajno spregleda<br />
tudi, da so delovni <strong>in</strong>validi specifična<br />
delovna skup<strong>in</strong>a z različnimi vrstami<br />
obolenj <strong>in</strong> omejitvami pri delu, za<strong>to</strong> <strong>je</strong><br />
potrebno vsakega posameznika obravnavati<br />
<strong>in</strong>dividualno. V takšnih delovnih skup<strong>in</strong>ah<br />
<strong>je</strong> večja odsotnost zaradi bolniškega staleža,<br />
kar <strong>je</strong> nemalokrat potrebno upoštevati tudi<br />
pri sami organizaciji dela.<br />
Pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong>m pomagamo dosegati<br />
zahtevan delež <strong>in</strong>validov<br />
Na podlagi uredbe o viš<strong>in</strong>i kvote<br />
za zaposlovan<strong>je</strong> <strong>in</strong>validov, ki <strong>je</strong> bila<br />
spre<strong>je</strong>ta pred slabima dvema le<strong>to</strong>ma, <strong>je</strong><br />
vsak delodajalec z najmanj dvajsetimi<br />
zaposlenimi dolžan izpolniti določeno<br />
kvo<strong>to</strong> zaposlenih <strong>in</strong>validov. Če te kvote<br />
ne doseže, mora mesečno skladu nakazati<br />
70 ods<strong>to</strong>tkov m<strong>in</strong>imalne plače za vsakega<br />
<strong>in</strong>valida, ki jim manjka do izpolnitve kvote;<br />
po novem <strong>to</strong> znaša 377 evrov mesečno.<br />
Delodajalci se lahko temu nakazilu<br />
izognejo, četudi sami ne zaposlu<strong>je</strong>jo<br />
dovolj <strong>in</strong>validov, če posredno poskrbijo za<br />
zaposlitev ustreznega števila <strong>in</strong>validov. To<br />
lahko s<strong>to</strong>rijo na nač<strong>in</strong>, da sklenejo pogodbo<br />
o poslovnem sodelovanju z <strong>in</strong>validskim<br />
pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong>m, strošek dela pa se šte<strong>je</strong> kot<br />
nadomestna izpolnitev <strong>in</strong>validskih kvot. Za<br />
denar, ki bi ga pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> plačevalo v sklad,<br />
v tem primeru dobi konkretno s<strong>to</strong>ritev<br />
<strong>in</strong> <strong>je</strong> oproščeno plačevanja prispevka v<br />
sklad, saj <strong>to</strong> zakonsko obveznost izpolnju<strong>je</strong><br />
posredno.<br />
Naša prednost na tem področju <strong>je</strong>, da<br />
imamo iz<strong>je</strong>mno širok spekter dejavnosti,<br />
ki jih lahko opravimo za pod<strong>je</strong>tja: v<br />
nadomestno izpolnitev kvote namreč ne<br />
šte<strong>je</strong>jo le s<strong>to</strong>ritve, ki jih opravljajo <strong>in</strong>validi<br />
v s<strong>to</strong>ritvenem sek<strong>to</strong>rju, ampak vse s<strong>to</strong>ritve<br />
našega pod<strong>je</strong>tja. Danes že zaradi zakonske<br />
obveze prav vsako pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> potrebu<strong>je</strong> s<strong>to</strong>ritve<br />
s področja varnosti <strong>in</strong> zdravja pri delu <strong>in</strong><br />
varstva pred požarom, zaradi naraščajoče<br />
krim<strong>in</strong>alitete <strong>in</strong> varovanja delovnega<br />
<strong>in</strong> živl<strong>je</strong>njskega okolja pa vse bolj tudi<br />
s<strong>to</strong>ritve s področja tehničnega <strong>in</strong> fizičnega<br />
varovanja ter ekologi<strong>je</strong>. Ob možnosti<br />
koriščenja <strong>in</strong>validskih kvot <strong>je</strong> druga velika<br />
prednost našega pod<strong>je</strong>tja iz<strong>je</strong>mno sposoben,<br />
podkovan <strong>in</strong> izobražen kader, na katerem<br />
bomo gradili tudi v prihodn<strong>je</strong>.<br />
Kam v prihodn<strong>je</strong>?<br />
V letu 2006 <strong>je</strong> pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> zaradi prevelike<br />
navezanosti na eno samo stranko padlo<br />
v manjšo krizo, ki se <strong>je</strong> kazala kot upad<br />
realizaci<strong>je</strong> <strong>in</strong> poslovan<strong>je</strong> v rdečih številkah.<br />
Med zaposlenimi se <strong>je</strong> pojavilo<br />
maloduš<strong>je</strong>, saj ni bilo jasne poti, <strong>kako</strong> se<br />
izvleči iz krize <strong>in</strong> <strong>kako</strong> začrtati nadaljnji<br />
razvoj pod<strong>je</strong>tja. Vsi ti dogodki so narekovali<br />
potrebo po spremembah, pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> <strong>je</strong><br />
potrebovalo nov razvojni zagon. Ustanovil<br />
se <strong>je</strong> sek<strong>to</strong>r trženja, konec leta 2006 pa smo<br />
začeli postavljati temel<strong>je</strong> strategiji pod<strong>je</strong>tja<br />
za prihodnja leta. Zastavili smo si cil<strong>je</strong>, ki jih<br />
Na pragu nove zgodbe • stran 10
fo<strong>to</strong> Arhiv S<strong>in</strong>et<br />
želimo doseči do konca petletnega obdobja,<br />
v strategijo pa smo zapisali še, <strong>kako</strong> bomo<br />
te cil<strong>je</strong> po posameznih dejavnostih oziroma<br />
sek<strong>to</strong>rjih tudi realizirali.<br />
Osnova prihodn<strong>je</strong>ga poslovanja <strong>je</strong>,<br />
da pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> ohranja status <strong>in</strong>validskega<br />
pod<strong>je</strong>tja. V petletnem obdobju želimo za<br />
dvakrat povečati poslovne prihodke: v letu<br />
2012 naj bi dosegli realizacijo najmanj šest<br />
milijonov evrov.<br />
Da bomo lahko te cil<strong>je</strong> uresničili, <strong>je</strong><br />
nujna širitev ponudbe naših dejavnosti v<br />
širši pros<strong>to</strong>r države <strong>in</strong> dopolnitev programa<br />
s<strong>to</strong>ritvenega sek<strong>to</strong>rja s papirno galanterijo,<br />
knjigovezništvom, tiskarstvom <strong>in</strong><br />
preprostejšimi <strong>in</strong> enostavnimi montažami<br />
manj zahtevnih sklopov <strong>in</strong> izdelkov.<br />
Naši strateški cilji<br />
Kot iz<strong>je</strong>mno perspektivno področ<strong>je</strong> se<br />
<strong>je</strong> v pod<strong>je</strong>tju pokazal sek<strong>to</strong>r ekologi<strong>je</strong>. V<br />
sve<strong>to</strong>vnem <strong>in</strong> posledično tudi slovenskem<br />
pros<strong>to</strong>ru se vse bolj zavedamo problemov<br />
<strong>in</strong> težav zaradi obremen<strong>je</strong>vanja okolja,<br />
zaradi česar se zaostru<strong>je</strong>jo tudi zakonski<br />
predpisi <strong>in</strong> določene me<strong>je</strong> še dopustnih<br />
ravnanj. Za<strong>to</strong> <strong>je</strong> realno pričakovati, da bodo<br />
vse strož<strong>je</strong> tudi kazni za pod<strong>je</strong>tja, ki tega<br />
področja ne bodo imela pravilno ure<strong>je</strong>nega,<br />
tako da bo v prihodnosti potrebno ekološki<br />
sek<strong>to</strong>r ver<strong>je</strong>tno tudi kadrovsko okrepiti.<br />
Vse<strong>kako</strong>r pa bomo še naprej pridobivali<br />
akreditaci<strong>je</strong> <strong>in</strong> pooblastila za opravljan<strong>je</strong><br />
posameznih del.<br />
Na področju varstva pri delu bomo<br />
ponudbo širili predvsem s perspektivnimi<br />
dejavnostmi. Dve od teh sta prav go<strong>to</strong>vo<br />
pregledi <strong>in</strong> preizkusi mostnih dvigal <strong>in</strong><br />
pregledi <strong>in</strong> preizkusi tlačnih posod.<br />
V sek<strong>to</strong>rju varovanja so naše strateške<br />
usmeritve obrn<strong>je</strong>ne predvsem v krepitev<br />
tehničnega varovanja, v pridobitev čim<br />
več priklopov v varstveno nadzorni center<br />
<strong>in</strong> morebitni razvoj novih perspektivnih<br />
dejavnosti. Drugi cilj pa <strong>je</strong> razširiti ponudbo<br />
alarmnih sistemov, da bomo strankam<br />
nudili večjo izbiro.<br />
Glavni cilj s<strong>to</strong>ritvenega sek<strong>to</strong>rja pa <strong>je</strong><br />
poiskati nove posle sestavljanja <strong>in</strong> montaž,<br />
predvsem pa vpeljava celovite ponudbe<br />
papirne galanteri<strong>je</strong> <strong>in</strong> knjigovezništva že<br />
le<strong>to</strong>s <strong>je</strong>seni.<br />
Začetek nove zgodbe<br />
S<strong>in</strong>et <strong>je</strong> zaradi šir<strong>je</strong>nja dejavnosti <strong>in</strong><br />
obsega dela že davno prerasel prvotno<br />
lokacijo, poslovna stavba <strong>je</strong> premajhna<br />
za normalno poslovan<strong>je</strong>. Začasna rešitev<br />
<strong>je</strong> bila prestavitev sek<strong>to</strong>r<strong>je</strong>v varovanja <strong>in</strong><br />
trženja na lokacijo stare hrastniške pošte.<br />
Pros<strong>to</strong>rski problemi so bile tako deloma<br />
rešeni, zaradi fizične ločitve dejavnosti pa<br />
so nastale precejšn<strong>je</strong> nove težave.<br />
Precej časa smo iskali nov, primeren<br />
pros<strong>to</strong>r, razmišljali smo tudi že o selitvi<br />
izven Zasavja. Po dolgem iskanju smo<br />
s pomočjo hrastniškega župana Mirana<br />
Jeriča <strong>in</strong> Regionalnega centra za razvoj<br />
vendarle našli primerno lokacijo. V začetku<br />
<strong>je</strong>seni se selimo v Obrtno-<strong>in</strong>dustrijsko cono<br />
Ob Bobnu v Hrastniku, k<strong>je</strong>r bomo imeli na<br />
voljo precej boljše pogo<strong>je</strong> poslovanja <strong>in</strong> tudi<br />
lastne proizvodne pros<strong>to</strong>re. Za vse potrebne<br />
<strong>in</strong>vestici<strong>je</strong> v poslovne pros<strong>to</strong>re imamo<br />
zago<strong>to</strong>vl<strong>je</strong>na lastna f<strong>in</strong>ančna sredstva.<br />
Novi pros<strong>to</strong>ri nam bodo omogočili,<br />
da bomo predvidoma že sredi septembra<br />
zagnali nove dejavnosti, s katerimi širimo<br />
sedanjo ponudbo: gre za celovi<strong>to</strong> ponudbo<br />
s<strong>to</strong>ritev tiskarstva, papirne galanteri<strong>je</strong> <strong>in</strong><br />
knjigovezništva. Za omen<strong>je</strong>ne s<strong>to</strong>ritve že<br />
imamo kupl<strong>je</strong>ne stro<strong>je</strong>, čakamo le še na<br />
dokončno ureditev poslovnih pros<strong>to</strong>rov.<br />
Papirna galanterija <strong>in</strong> knjigovezništvo pa<br />
ne pomenita konca zgodbe: v pod<strong>je</strong>tju bomo<br />
stremeli k širitvi ponudbe z dejavnostmi z<br />
visoko dodano vrednostjo. Prepričani smo<br />
namreč, da se nam z dodelano strategijo,<br />
novimi poslovnimi pros<strong>to</strong>ri <strong>in</strong> razširitvijo<br />
dejavnosti piše nova zgodba o uspehu.<br />
Kam v prihodn<strong>je</strong><br />
V družbi S<strong>in</strong>et smo jasno začrtali<br />
strateške cil<strong>je</strong> v nasledn<strong>je</strong>m obdobju.<br />
Do leta 2012:<br />
• bomo dvignili vrednost pod<strong>je</strong>tja za<br />
polovico<br />
• za 2,2- krat bomo povečali poslovne<br />
prihodke<br />
• za 26 ods<strong>to</strong>tkov bo zraslo število<br />
zaposlenih<br />
• produktivnost bo večja za 80<br />
ods<strong>to</strong>tkov<br />
Kaj v prihodn<strong>je</strong><br />
V S<strong>in</strong>etu smo jasno opredelili ključne<br />
strategi<strong>je</strong> do leta 2012:<br />
• razvoj strateških strank<br />
• sistematično pridobivan<strong>je</strong><br />
certifika<strong>to</strong>v<br />
• dvig s<strong>to</strong>pn<strong>je</strong> usposobl<strong>je</strong>nosti<br />
• razvoj kadrov<br />
• nadgradnja opreme<br />
• uvedba skrbništva strank<br />
• ohranitev statusa <strong>in</strong>validskega<br />
pod<strong>je</strong>tja<br />
Na pragu nove zgodbe • stran 11
Splošna bolnišnica Trbovl<strong>je</strong><br />
Katra Hribar<br />
Med nekoč<br />
<strong>in</strong> jutri<br />
Splošna bolnišnica Trbovl<strong>je</strong> <strong>je</strong> ustanova z večletno tradicijo, pot do<br />
današn<strong>je</strong>ga sodobno opreml<strong>je</strong>nega javnega zavoda pa <strong>je</strong> bila dolga <strong>in</strong> naporna.<br />
Spada v skup<strong>in</strong>o najmanjših slovenskih splošnih bolnišnic <strong>in</strong> v svo<strong>je</strong>m okolju<br />
izpolnju<strong>je</strong> poslanstvo, ki ji ga nalaga ustanovitelj: od leta 1993 dal<strong>je</strong> <strong>je</strong> <strong>to</strong><br />
Vlada Republike Sloveni<strong>je</strong>.<br />
Prvi pisni viri o bolnišnični zdravstveni<br />
službi v naših krajih segajo v obdob<strong>je</strong>, ko<br />
so gradili južno železnico. Za delavce, ki so<br />
jo gradili, so v Hrastniku postavili bolnico,<br />
ki jo <strong>je</strong> vodil začasni rudniški zdravnik<br />
kirurg Florjan Puschhauser. Pomembno<br />
vlogo pri nastanku <strong>in</strong> razvoju bolnišnične<br />
zdravstvene službe v Trbovljah pa <strong>je</strong> imela<br />
premogokopna družba, ki <strong>je</strong> z bra<strong>to</strong>vsko<br />
skladnico skrbela za bolne, <strong>in</strong>validne <strong>in</strong><br />
starostno onemogle rudniške delavce <strong>in</strong><br />
njihove svojce. Člani bra<strong>to</strong>vske skladnice<br />
so se delili na stalne <strong>in</strong> na nestalne – stalni<br />
člani so imeli pravico do bolniške oskrbe<br />
<strong>in</strong> nekakšne pokojn<strong>in</strong>e, nestalni člani pa<br />
samo do bolniške oskrbe, ki <strong>je</strong> obsegala<br />
zdravniško pomoč, zdravila <strong>in</strong> spre<strong>je</strong>m v<br />
bolnico. Bolniška oskrba <strong>je</strong> pripadala tudi<br />
ženi <strong>in</strong> otrokom člana.<br />
Od Špitaua do Bolnice<br />
Okrog leta 1870 <strong>je</strong> v trboveljski ambulanti<br />
z nekaj posteljami deloval dok<strong>to</strong>r Florjan<br />
Froehlich. To <strong>je</strong> bila stara rudniška državna<br />
bolnica, ki <strong>je</strong> bila po letu 1876 spremen<strong>je</strong>na<br />
v samski dom. Pisni viri navajajo, da<br />
<strong>je</strong> naslednja improvizirana bolnišnična<br />
zgradba <strong>postal</strong>a Maurer<strong>je</strong>va hiša med<br />
Terezijo <strong>in</strong> Kurjo vasjo. V letih 1876 <strong>in</strong><br />
1877 pa so z denar<strong>je</strong>m bra<strong>to</strong>vske skladnice<br />
zgradili novo bolnišnico na Vodah – <strong>to</strong> <strong>je</strong><br />
stavba, v kateri imata danes svo<strong>je</strong> pros<strong>to</strong>re<br />
Rdeči križ <strong>in</strong> Društvo prijatel<strong>je</strong>v mlad<strong>in</strong>e,<br />
starejši prebivalci Trbovelj pa ji še vedno<br />
rečejo »Špitau«. Imela <strong>je</strong> tri bolniške sobe z<br />
42 posteljami. V tej bolnici so od leta 1876<br />
do 1879 nastavili tudi usmil<strong>je</strong>ne sestre za<br />
nego bolnikov, a <strong>je</strong> pros<strong>to</strong>r kmalu <strong>postal</strong><br />
premajhen.<br />
Bra<strong>to</strong>vska skladnica <strong>je</strong> leta 1911 kupila<br />
zemljo pod loško cerkvijo svetega Nikolaja<br />
<strong>in</strong> tam se <strong>je</strong> v juliju 1923 začela gradnja<br />
nove bolnice, ki <strong>je</strong> bila namen<strong>je</strong>na le<br />
zaposlenim <strong>in</strong> upoko<strong>je</strong>nim rudar<strong>je</strong>m ter<br />
njihovim druž<strong>in</strong>skim članom iz Trbovelj<br />
<strong>in</strong> Hrastnika. Drugi bolniki so bili spre<strong>je</strong>ti<br />
le v primeru živl<strong>je</strong>njske nevarnosti. Nova<br />
bolnišnica (zgradba <strong>je</strong> še danes del Splošne<br />
bolnišnice Trbovl<strong>je</strong>, iz leta 1925 pa <strong>je</strong> tudi<br />
napis »Bolnica« nad glavnim vhodom v<br />
bolnišnično stavbo) <strong>je</strong> imela 80 bolniških<br />
postelj, razmeščenih v 19 bolniških sobah,<br />
delovati <strong>je</strong> začela leta 1925. Do druge<br />
sve<strong>to</strong>vne vojne <strong>je</strong> bilo opravl<strong>je</strong>nih nekaj<br />
posodobitev: na primer dvigalo za hrano,<br />
čajne kuh<strong>in</strong><strong>je</strong> <strong>in</strong> dodatni bivalni ob<strong>je</strong>kti za<br />
oseb<strong>je</strong>. Leta 1941 <strong>je</strong> okupa<strong>to</strong>r spremenil<br />
bolnišnico bra<strong>to</strong>vske skladnice v splošno<br />
bolnišnico, ki <strong>je</strong> v tem času spre<strong>je</strong>mala<br />
bolnike od Laz do Radeč, za<strong>to</strong> se <strong>je</strong> povečalo<br />
tudi število postelj.<br />
Po letu 1945 <strong>je</strong> bolnišnica večkrat<br />
menjala ustanovitelja. V tem času se <strong>je</strong><br />
območ<strong>je</strong> bolnice skrčilo na tri zasavske<br />
obč<strong>in</strong>e: Hrastnik, Trbovl<strong>je</strong> <strong>in</strong> Zagor<strong>je</strong>. Po<br />
drugi sve<strong>to</strong>vni vojni <strong>je</strong> bolnišnica doživela<br />
tudi notran<strong>je</strong> organizacijske spremembe;<br />
med drugim so otroke ločili od odraslih<br />
bolnikov <strong>in</strong> jih namestili v skupni otroški<br />
sobi. Prva babica <strong>je</strong> bila spre<strong>je</strong>ta leta 1947,<br />
le<strong>to</strong> kasne<strong>je</strong> pa so pridobili štiri bolniške<br />
postel<strong>je</strong> za porodnice. Leta 1953 <strong>je</strong> bil<br />
splošno medic<strong>in</strong>ski del bolnišnice ločen<br />
na kirurško-g<strong>in</strong>ekološki oddelek <strong>in</strong> <strong>in</strong>terni<br />
oddelek. Leta 1956 <strong>je</strong> bila ustanovl<strong>je</strong>na<br />
transfuzijska postaja, tri leta za tem pa <strong>je</strong><br />
prišlo še do ločitve kirurškega oddelka <strong>in</strong><br />
g<strong>in</strong>ekološkega oddelka, ki se <strong>je</strong> priključil<br />
porodnišnici. Leta 1961 se <strong>je</strong> pričela gradnja<br />
nove otroške bolnišnice, ki <strong>je</strong> bila dokončana<br />
dve leti kasne<strong>je</strong>. Leta 1964 <strong>je</strong> bil ustanovl<strong>je</strong>n<br />
g<strong>in</strong>ekološko-porodniški oddelek, istega leta<br />
pa tudi rentgenski oddelek. Pros<strong>to</strong>ra <strong>je</strong> bilo<br />
vse manj, potrebne so bile širitve <strong>in</strong> nove<br />
gradn<strong>je</strong> – leta 1968 <strong>je</strong> bil zgra<strong>je</strong>n levi, leta<br />
1973 pa še desni prizidek. Oba prizidka sta<br />
povečala število postelj <strong>in</strong> rešila problem<br />
specialističnih ambulant na <strong>in</strong>ternem <strong>in</strong><br />
g<strong>in</strong>ekološko-porodnem oddelku. Dializni<br />
oddelek <strong>je</strong> bil zgra<strong>je</strong>n leta 1984.<br />
Konec leta 1997 <strong>je</strong> imela bolnišnica<br />
158 postelj <strong>in</strong> 312 zaposlenih – dvajset<br />
zdravnikov specialis<strong>to</strong>v, sedem zdravnikov<br />
specializan<strong>to</strong>v, šest zdravstvenih delavcev<br />
<strong>in</strong> sodelavcev z visoko izobrazbo, 34 višjih<br />
medic<strong>in</strong>skih sester, 16 drugih zdravstvenih<br />
delavcev <strong>in</strong> sodelavcev z višjo izobrazbo, 85<br />
medic<strong>in</strong>skih tehnikov, 42 drugih zdravstvenih<br />
delavcev <strong>in</strong> sodelavcev s srednjo izobrazbo<br />
ter 102 delavca z nepopolno srednjo <strong>in</strong><br />
osnovnošolsko izobrazbo.<br />
Šir<strong>je</strong>n<strong>je</strong> programa<br />
V <strong>je</strong>senskih mesecih v Splošni bolnišnici<br />
Trbovl<strong>je</strong> pripravljajo kar nekaj novosti <strong>in</strong><br />
stremijo k izvajanju dejavnosti, ki jih do<br />
sedaj v Zasavju še ni bilo – vse z namenom,<br />
da bi bili pacienti čimbolj zadovoljni.<br />
Čakan<strong>je</strong> na pregled pri zdravniku, na<br />
določeno diagnosticiran<strong>je</strong> <strong>in</strong> na spre<strong>je</strong>m<br />
v bolnišnico lahko vpliva na zdravl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>,<br />
na čas zdravl<strong>je</strong>nja, na kvalite<strong>to</strong> živl<strong>je</strong>nja<br />
bolnika, na dolž<strong>in</strong>o bolniškega staleža ter<br />
na stroške zdravl<strong>je</strong>nja.<br />
Zaradi prestrukturiranja specialistične<br />
bolnišnične dejavnosti bodo septembra<br />
pričeli z izvajan<strong>je</strong>m nevrološke dejavnosti<br />
na specialističnem nivoju. V specialistično<br />
nevrološko ambulan<strong>to</strong> bodo pacienti lahko<br />
prišli na preglede enkrat tedensko. Letno<br />
pa bodo najver<strong>je</strong>tne<strong>je</strong> opravili okrog 900<br />
ali več pregledov. Prav tako v septembru bo<br />
z delom pričela or<strong>to</strong>pedska specialistična<br />
ambulanta, ki bo delovala dvakrat tedensko,<br />
s čimer se bo število pregledov povečalo za<br />
približno tisoč. Skrajšati želijo tudi čakalne<br />
dobe na področju kardiologi<strong>je</strong>, za<strong>to</strong> bodo<br />
število pregledov <strong>in</strong> kardiološke diagnostike<br />
(ultrazvok srca, ožilja, obremenilnega<br />
testiranja, 24-urnega mer<strong>je</strong>nja krvnega<br />
tlaka) povečali za najmanj 60 ods<strong>to</strong>tkov.<br />
Zaradi širitve dejavnosti na sekundarnem<br />
nivoju, ki jo predvideva M<strong>in</strong>istrstvo za<br />
zdrav<strong>je</strong>, so v Splošni bolnišnici Trbovl<strong>je</strong><br />
zaprosili tudi za opravljan<strong>je</strong> urološke<br />
dejavnosti na ambulantno-specialističnem<br />
Med nekoč <strong>in</strong> jutri • stran 12
nivoju. Odobritev pričaku<strong>je</strong>jo v septembru<br />
ali ok<strong>to</strong>bru, ambulanta pa bi z delom<br />
lahko pričela že mesec dni po odobritvi.<br />
Mar<strong>in</strong>a Barovič, direk<strong>to</strong>rica Splošne<br />
bolnišnice Trbovl<strong>je</strong>, ocenju<strong>je</strong>, da bi v tej<br />
specialistični ambulanti lahko opravili<br />
okrog tisoč pregledov letno. V manjšem<br />
obsegu bodo povečali tudi število<br />
pregledov <strong>in</strong> diagnostičnih pos<strong>to</strong>pkov v<br />
drugih specialističnih ambulantah, ki jih<br />
v bolnišnici sicer že izvajajo. Na področju<br />
specialistične bolnišnične dejavnosti –<br />
akutne obravnave bolnikov – se širi program<br />
posegov, za katere so v Sloveniji značilne<br />
dolge čakalne dobe. Splošni bolnišnici<br />
Trbovl<strong>je</strong> <strong>je</strong> bilo dodel<strong>je</strong>nih dves<strong>to</strong> operacij s<br />
področja krčnih žil, kil <strong>in</strong> žolčnih kamnov,<br />
ki jih morajo opraviti do konca le<strong>to</strong>šn<strong>je</strong>ga<br />
leta. V Splošni bolnišnici Trbovl<strong>je</strong> <strong>je</strong> čakalna<br />
doba za te posege v primerjavi z drugimi<br />
bolnišnicami v Sloveniji m<strong>in</strong>imalna.<br />
Precejšnja vlaganja v pros<strong>to</strong>re <strong>in</strong><br />
opremo<br />
fo<strong>to</strong> Roman Roz<strong>in</strong>a<br />
Pročel<strong>je</strong> leta 1925 zgra<strong>je</strong>ne bolnice bra<strong>to</strong>vske skladnice <strong>je</strong> ohranilo nekdanjo podobo<br />
Trboveljska bolnišnica <strong>je</strong> sistematično<br />
pris<strong>to</strong>pila k <strong>in</strong>vesticijskim vlagan<strong>je</strong>m, kar<br />
velja tako za medic<strong>in</strong>sko opremo kot za<br />
opremo, ki poveču<strong>je</strong> standard bolnikov.<br />
Lansko polet<strong>je</strong> so, tudi s pomočjo darovanih<br />
sredstev, nabavili sodoben g<strong>in</strong>ekološki<br />
ultrazvočni aparat s tridimenzionalno<br />
tehniko <strong>in</strong> barvnim doppler<strong>je</strong>m. Konec<br />
le<strong>to</strong>šn<strong>je</strong>ga junija so kupili kardiološki<br />
ultrazvočni aparat s kardiološko <strong>in</strong> z<br />
l<strong>in</strong>earno sondo, namen<strong>je</strong>n za preglede<br />
srca <strong>in</strong> ožilja, ki <strong>je</strong> med najsodobnejšimi<br />
<strong>to</strong>vrstnimi aparati v Sloveniji. Pridobili pa<br />
so tudi novo ultrazvočno napravo. Zaradi<br />
pomanjkanja pros<strong>to</strong>ra nameravajo v<br />
najkrajšem možnem času preurediti dnevni<br />
pros<strong>to</strong>r na <strong>in</strong>ternem oddelku v bolniško<br />
sobo <strong>in</strong> s tem izboljšati kvalite<strong>to</strong> čakanja na<br />
nujne preglede ali spre<strong>je</strong>me ter omogočiti<br />
kvalitetnejšo obravnavo pacien<strong>to</strong>v v<br />
specialističnih ambulantah.<br />
Svojim bolnikom so olajšali tudi dos<strong>to</strong>p<br />
do bolnišničnih pros<strong>to</strong>rov – uredili so<br />
pešpot, ki pel<strong>je</strong> do bolnišnice naravnost z<br />
Rudarske ceste mimo Zdravstvenega doma.<br />
Na ta nač<strong>in</strong> imajo zavarovanci neposreden<br />
dos<strong>to</strong>p do fizioterapi<strong>je</strong>, labora<strong>to</strong>rija <strong>in</strong><br />
vseh specialističnih ambulant, ki delu<strong>je</strong>jo v<br />
posameznih etažah bolnišnice; vs<strong>to</strong>p pa <strong>je</strong><br />
seveda mogoč tudi s pomočjo dvigala, ki se<br />
nahaja neposredno ob vhodu v bolnišnico.<br />
V le<strong>to</strong>šn<strong>je</strong>m letu v Splošni bolnišnici<br />
Trbovl<strong>je</strong> nadalju<strong>je</strong>jo z opremljan<strong>je</strong>m<br />
posameznih pros<strong>to</strong>rov bolnišnice – skoraj<br />
v celoti so že prenovili del specialističnih<br />
g<strong>in</strong>ekoloških ambulant <strong>in</strong> predpros<strong>to</strong>ra<br />
operacijske g<strong>in</strong>ekološke dvorane, preurediti<br />
pa želijo še g<strong>in</strong>ekološko čakalnico <strong>in</strong> del<br />
fizioterapevtskih pros<strong>to</strong>rov. Na začetku<br />
poletja so pričeli urejati tudi signalizacijo:<br />
označili so, k<strong>je</strong> se nahajajo posamezne<br />
bolnišnične ambulante <strong>in</strong> drugi pros<strong>to</strong>ri<br />
znotraj bolnišnične stavbe. Z usmer<strong>je</strong>valnimi<br />
neprometnimi znaki so označili tudi pot do<br />
bolnišnice. V mesecu septembru pa bodo<br />
na obs<strong>to</strong><strong>je</strong>čo telefonsko centralo priključili<br />
av<strong>to</strong>matski odzivnik, ki bo paciente usmerjal,<br />
kdaj <strong>in</strong> kam naj pokličejo za naročan<strong>je</strong><br />
na posamezne preglede, diagnostiko ali<br />
spre<strong>je</strong>m v bolnišnico.<br />
Že leta 2005 <strong>je</strong> bil okrog bolnišnice<br />
uveden enosmerni prometni režim. Vhod <strong>je</strong><br />
možen z uvozom z lokalne ceste Trbovl<strong>je</strong>-<br />
Klek do uvozne zapornice, k<strong>je</strong>r velja<br />
krožni promet. Preko uvozne zapornice <strong>je</strong><br />
dovol<strong>je</strong>n prevoz samo za paciente, ki zaradi<br />
bolezenskega stanja (ovirano giban<strong>je</strong>,<br />
vroč<strong>in</strong>ska stanja <strong>in</strong> podobno) ne morejo peš<br />
do posameznih specialističnih ambulant<br />
Splošne bolnišnice ali do otroško šolskega<br />
dispanzerja Zdravstvenega doma, za<br />
reševalna vozila <strong>in</strong> dostavna vozila. Parkira<br />
se lahko samo na označenih mestih. Ker<br />
pa <strong>je</strong> navada železna srajca, veliko ljudi teh<br />
prometnih pravil še vedno ne upošteva. Da<br />
bi se lahko promet okrog bolnišnice odvijal<br />
tekoče, bodo na tem območju izvajali<br />
poostren nadzor <strong>in</strong> ukrepali v skladu z<br />
veljavno cestno-prometno zakonodajo<br />
– tako bodo poskušali doseči razumevan<strong>je</strong><br />
preprostega dejstva, da imajo reševalna<br />
<strong>in</strong> dostavna vozila na območju bolnišnice<br />
vedno prednost pred ostalimi udeleženci v<br />
prometu.<br />
Poslanstvo bolnišnice <strong>je</strong> <strong>in</strong> bo<br />
preprečevan<strong>je</strong> obolevnosti <strong>in</strong> ohranjan<strong>je</strong><br />
zdravja ter zdravl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> občanov – <strong>to</strong> pa so<br />
nenazadn<strong>je</strong> tudi cilji h katerim stremijo<br />
vsi zaposleni v trboveljski bolnišnici,<br />
za<strong>to</strong> se trudijo ustvarjati uč<strong>in</strong>kovi<strong>to</strong> <strong>in</strong><br />
bolnikom prijazno okol<strong>je</strong>. Koliko jim <strong>to</strong> v<br />
resnici uspeva, pa bi najbol<strong>je</strong> povedali sami<br />
bolniki.<br />
V le<strong>to</strong>šn<strong>je</strong>m letu si <strong>je</strong> bolnišnica<br />
pridobila tudi naziv Učni zavod za<br />
izvajan<strong>je</strong> praktičnega pouka dijakov<br />
sredn<strong>je</strong> strokovnega izobraževalnega<br />
programa tehnik zdravstvene nege<br />
ter študen<strong>to</strong>v visokega strokovnega<br />
izobraževalnega programa zdravstvena<br />
nega. Oseb<strong>je</strong> <strong>in</strong> vodstvo Splošne<br />
bolnišnice Trbovl<strong>je</strong> bo aktivnosti<br />
še dodatno usmerilo v pridobitev<br />
naziva Učnega zavoda za izvajan<strong>je</strong><br />
praktičnega pouka za študente<br />
medic<strong>in</strong>e – seveda na področjih, k<strong>je</strong>r<br />
se izvajajo dejavnosti v bolnišnici.<br />
Glede na <strong>to</strong>, da imamo v Zasavju<br />
bolnišnico, zdravstvene domove <strong>in</strong><br />
domove za starejše, bi si morali, po<br />
mnenju direk<strong>to</strong>rice Splošne bolnišnice<br />
Trbovl<strong>je</strong> Mar<strong>in</strong>e Barovič, vsi tukajšnji<br />
izvajalci <strong>in</strong> načr<strong>to</strong>valci zdravstvenih<br />
s<strong>to</strong>ritev ter razvoja prizadevati<br />
za ustanovitev sredn<strong>je</strong> ali visoke<br />
zdravstvene šole v Zasavju, saj v<br />
trboveljski bolnišnici primanjku<strong>je</strong> tako<br />
zdravnikov kot tudi drugih specifičnih<br />
poklicev s področja visokih strokovnih<br />
zdravstvenih programov.<br />
Med nekoč <strong>in</strong> jutri • stran 13
Zdrav<strong>je</strong> <strong>in</strong> onesnaženo okol<strong>je</strong><br />
Dejan Zupanc<br />
Leonida Kralj<br />
Marko Vudrag<br />
Poti do zmanjšanja<br />
groženj zdravju<br />
M<strong>in</strong>istrstvo za zdrav<strong>je</strong> <strong>je</strong> v le<strong>to</strong>šn<strong>je</strong>m letu izbralo izvajalce pro<strong>je</strong>k<strong>to</strong>v na temo<br />
zmanjševanja razlik v zdravju v letih 2007 <strong>in</strong> 2008. Med prispelimi pro<strong>je</strong>ktnimi<br />
predlogi <strong>je</strong> bil izbran tudi pro<strong>je</strong>kt Od podrobnejše analize okolja <strong>in</strong> zdravja v<br />
zasavski regiji do odpravljanja razlik v zdravju. S partnerji, med katerimi <strong>je</strong><br />
tudi Regionalni center za razvoj, ga <strong>je</strong> pripravil Zavod za zdravstveno varstvo<br />
Ljubljana.<br />
Premogovništvo z elektrogospodarstvom,<br />
ki <strong>je</strong> bilo še v bližnji preteklosti glavna<br />
gospodarska sila v Zasavju, <strong>je</strong> imelo za<br />
posledico tudi prekomerno obremen<strong>je</strong>van<strong>je</strong><br />
okolja. Regija <strong>je</strong> še vedno med okoljsko<br />
najbolj obremen<strong>je</strong>nimi pokraj<strong>in</strong>skimi predeli<br />
v Sloveniji, <strong>je</strong> okoljska problematika pa <strong>je</strong><br />
tesno povezana s socialno <strong>in</strong> zdravstveno,<br />
kar kaže tudi <strong>in</strong>deks človekovega razvoja.<br />
Po podatkih Urada Republike Sloveni<strong>je</strong> za<br />
makroekonomske analize <strong>in</strong> razvoj ta kazalec<br />
v letu 2003 v zasavski regiji znaša 0,842;<br />
niž<strong>je</strong>ga ima le pomurska regija (0,830),<br />
medtem ko <strong>je</strong> najvišji v osredn<strong>je</strong>slovenski<br />
regiji znašal 0,906.<br />
Pričakovana krajša živl<strong>je</strong>njska doba<br />
Dolgoletno spremljan<strong>je</strong> zdravstveno<br />
statističnih podatkov nam v grobem pove,<br />
da Zasav<strong>je</strong> sodi v območja, ki imajo niž<strong>je</strong><br />
pričakovano trajan<strong>je</strong> živl<strong>je</strong>nja, kot <strong>je</strong> <strong>to</strong> v<br />
slovenskem povprečju. Nekatere analize<br />
<strong>in</strong> napovedi vzrokov umrljivosti v Zasavju<br />
navajajo poleg običajnih <strong>in</strong> potr<strong>je</strong>nih<br />
vzrokov umrljivosti (bolezni srca <strong>in</strong> ožilja,<br />
rakave bolezni, poškodbe) tudi nekatere<br />
druge značilne vzroke umrljivosti (duševne<br />
motn<strong>je</strong>, bolezni prebavil, umrljivost v<br />
per<strong>in</strong>atalnem obdobju).<br />
Nosilec pro<strong>je</strong>kta <strong>je</strong> dr. Marko<br />
Vudrag iz Zavoda za zdravstveno<br />
varstvo Ljubljana, ki <strong>je</strong> bil le<strong>to</strong>s na<br />
novogoriški univerzi promoviran v<br />
dok<strong>to</strong>rja znanosti s področja znanosti<br />
o okolju.<br />
Z vidika varovanja <strong>in</strong> krepitve zdravja<br />
<strong>je</strong> zelo pomembno ugo<strong>to</strong>viti, ali <strong>je</strong> zdrav<strong>je</strong><br />
prebivalcev Zasavja zaradi onesnaženega<br />
okolja bolj ogroženo kot drugod po Sloveniji.<br />
Na podlagi <strong>kako</strong>vostnih <strong>in</strong> ob<strong>je</strong>ktivnih<br />
podatkov – če bi se potrdilo, da razlike v<br />
zdravju med populacijo Zasavja <strong>in</strong> preostale<br />
Sloveni<strong>je</strong> tudi ob<strong>je</strong>ktivno obstajajo – bi bilo<br />
mogoče načr<strong>to</strong>vati aktivnosti <strong>in</strong> ukrepati za<br />
zmanjševan<strong>je</strong> razlik v zdravju.<br />
Izhodišče pro<strong>je</strong>kta<br />
Osnovno izhodišče pro<strong>je</strong>kta <strong>je</strong> teza,<br />
da lahko na osnovi podatkov Agenci<strong>je</strong><br />
Republike Sloveni<strong>je</strong> za okol<strong>je</strong> <strong>in</strong> nekaterih<br />
dodatnih ciljanih meritev ugotavljamo<br />
škodljivosti iz okolja, ki potencialno vplivajo<br />
na slabšan<strong>je</strong> zdravja lokalne populaci<strong>je</strong> <strong>in</strong><br />
ustvarjajo statistično značilne regionalne<br />
razlike.<br />
Pro<strong>je</strong>kt se navezu<strong>je</strong> na obs<strong>to</strong><strong>je</strong>če podatke<br />
s področja okolja <strong>in</strong> zdravja v zasavski<br />
regiji, vendar z medsek<strong>to</strong>rskim pris<strong>to</strong>pom<br />
k pro<strong>je</strong>ktu pr<strong>in</strong>aša novo dodano vrednost.<br />
Tako bo prispeval k razvoju <strong>in</strong>ovativnih<br />
pris<strong>to</strong>pov za vrnitev, promocijo <strong>in</strong> krepitev<br />
zdravja lokalne populaci<strong>je</strong>, kar vse <strong>je</strong> v<br />
<strong>in</strong>teresu odpravljanja razlik v zdravju.<br />
Z identifikacijo okoljskih parametrov,<br />
ki negativno vplivajo na zdrav<strong>je</strong> lokalnega<br />
prebivalstva (predvsem otrok, starejših<br />
ljudi <strong>in</strong> kroničnih bolnikov), bomo z<br />
osveščan<strong>je</strong>m vseh odgovornih prispevali k<br />
izboljšanju zdravja prebivalcev Zasavja <strong>in</strong><br />
k zmanjšanju regijskih razlik v zdravju <strong>in</strong><br />
kvaliteti živl<strong>je</strong>nja.<br />
Odpravljati razlike v zdravju<br />
S pro<strong>je</strong>k<strong>to</strong>m bomo pridobili podatke <strong>in</strong><br />
na podlagi njih izdelali ob<strong>je</strong>ktivne ocene,<br />
ali <strong>je</strong> zdrav<strong>je</strong> prebivalcev zasavske regi<strong>je</strong><br />
bolj ogroženo kot v drugih območjih v<br />
Sloveniji. Do odgovorov bomo prišli s<br />
preučitvijo pojavnosti akutnih bolezni dihal,<br />
kroničnih bolezni, novotvorb, umrljivosti <strong>in</strong><br />
absentizma.<br />
Na osnovi izdelanih statističnih analiz<br />
bomo izdelali strokovna mnenja o dejavnikih<br />
okolja, ki vplivajo na zdrav<strong>je</strong> lokalnega<br />
prebivalstva, ter pridobl<strong>je</strong>ne rezultate<br />
predstavili v okviru forumov, delavnic,<br />
okroglih miz <strong>in</strong> v sodelovanju z mediji. Z<br />
odgovornimi za zdrav<strong>je</strong> v zasavski regiji ter<br />
z vladnimi <strong>in</strong> nevladnimi organizacijami v<br />
regiji bomo zasnovali telo, ki bo pripravilo<br />
smernice za odpravljan<strong>je</strong> razlik v zdravju.<br />
V pro<strong>je</strong>ktu bomo preučevali statistične<br />
značilnosti prebivalcev zasavske regi<strong>je</strong>.<br />
Pri otrokih predšolskega <strong>in</strong> niž<strong>je</strong>ga<br />
osnovnošolskega obdobja bomo izpostavili<br />
predvsem pogostnost bolezni dihal, astme<br />
<strong>in</strong> alergij, pri starejši generaciji kronične<br />
bolezni dihal, kronične bolezni srca <strong>in</strong><br />
ožilja <strong>in</strong> morebitne dodatno identificirane<br />
kronične bolezni, pri bolnikih z rakavimi<br />
obolenji bomo preučevali pogostnost <strong>in</strong><br />
jo primerjali s slovenskim povpreč<strong>je</strong>m, pri<br />
aktivni populaciji bo predmet preučevanja<br />
predvsem absentizem, pri splošni populaciji<br />
pa umrljivost <strong>in</strong> pričakovanost živl<strong>je</strong>njske<br />
dobe.<br />
Glede na prioritete, ki smo jih<br />
identificirali v zasavskem Regionalnem<br />
razvojnem programu 2007-2013, pro<strong>je</strong>kt<br />
sovpada s smernicami za izboljšan<strong>je</strong> kvalitete<br />
živl<strong>je</strong>nja v regiji. Regionalni center za razvoj<br />
bo imel v pro<strong>je</strong>ktu funkcijo koord<strong>in</strong>a<strong>to</strong>rja<br />
pro<strong>je</strong>ktnih aktivnosti <strong>in</strong> mreženja, ob že<br />
omen<strong>je</strong>nem Zavodu za zdravstveno varstvo<br />
Ljubljana pa so pro<strong>je</strong>ktni partnerji še vse<br />
tri zasavske obč<strong>in</strong>e <strong>in</strong> zdravstveni domovi<br />
v njih, Medic<strong>in</strong>ska fakulteta Ljubljana,<br />
Onkološki <strong>in</strong>štitut Ljubljana, Splošna<br />
bolnišnica Trbovl<strong>je</strong> <strong>in</strong> društvo Eko-krog.<br />
Poti do zmanjšanja groženj zdravju • stran 14
Nova štipendijska shema<br />
Barbara Kaluža<br />
Ponu<strong>je</strong>nih <strong>je</strong> 84<br />
kadrovskih štipendij<br />
Nova zakonodaja, ki bo odslej urejala področ<strong>je</strong> štipendiranja, naj bi <strong>to</strong><br />
občutljivo <strong>in</strong> pomembno področ<strong>je</strong> uredila bolj pregledno <strong>in</strong> sistemsko, kot <strong>je</strong> <strong>to</strong><br />
urejal prejšnji zakon, ki <strong>je</strong> bil manj pregleden <strong>in</strong> precej razdrobl<strong>je</strong>n. Spremembe<br />
naj bi med drugim pr<strong>in</strong>esle več štipendij <strong>in</strong> zvišan<strong>je</strong> le-teh, zago<strong>to</strong>vile pa naj bi<br />
tudi boljšo povezavo med izobraževalnim sistemom <strong>in</strong> gospodarstvom, s tem<br />
pa omogočile večjo zaposljivost mladih. Zakon o štipendiranju bo nedvomno<br />
spodbudil pod<strong>je</strong>tja h kadrovskemu štipendiranju ter motiviral mlade, da<br />
se vpisu<strong>je</strong>jo v tiste programe izobraževanja, ki izboljšu<strong>je</strong>jo zaposljivost,<br />
zaradi skladnosti s potrebami trga dela <strong>in</strong> gospodarstva pa tudi pospešu<strong>je</strong>jo<br />
gospodarski razvoj.<br />
več<strong>je</strong>mu ravnovesju na trgu dela, dvigu<br />
izobrazbene strukture v regiji, znižanju<br />
strukturne brezposelnosti, zmanjševanju<br />
bega možganov <strong>in</strong> načr<strong>to</strong>vanju razvoja<br />
kadrov. Nov sistem štipendiranja bo<br />
omogočal hitrejše <strong>in</strong> laž<strong>je</strong> uresničevan<strong>je</strong><br />
zastavl<strong>je</strong>nih cil<strong>je</strong>v iz preteklih let, saj se<br />
bodo mladi po končanem izobraževanju<br />
morali zaposliti v zasavskih pod<strong>je</strong>tjih, ki so<br />
oziroma bodo zagotavljala sof<strong>in</strong>anciran<strong>je</strong><br />
njihovih štipendij v času šolanja.<br />
Strukturni skladi EU v Sloveniji<br />
V Zasavju smo bili v zadnjih letih,<br />
podobno kot tudi v drugih regijah po<br />
Sloveniji <strong>in</strong> kljub povečanju števila dijakov<br />
<strong>in</strong> študen<strong>to</strong>v, priča zmanjševanju števila<br />
republiških štipendij <strong>in</strong> drastičnemu<br />
zmanjševanju števila kadrovskih štipendij, ki<br />
zagotavljajo povezavo med izobraževan<strong>je</strong>m<br />
<strong>in</strong> gospodarstvom ter sledijo trendom na<br />
trgu dela, kar so pogoji za večjo zaposljivost<br />
mladih.<br />
Zaniman<strong>je</strong> delodajalcev za dodel<strong>je</strong>van<strong>je</strong><br />
kadrovskih štipendij <strong>je</strong> v zadnjih petnajstih<br />
letih izrazi<strong>to</strong> upadalo, na kar so, poleg<br />
stanja v gospodarstvu, vplivale tudi<br />
nizke vzpodbude, ki so jih bili deležni<br />
delodajalci. Sledn<strong>je</strong> se sedaj sprem<strong>in</strong>ja:<br />
kadrovske štipendi<strong>je</strong> bodo 50-ods<strong>to</strong>tno<br />
f<strong>in</strong>ancirane s strani države, delodajalci pa<br />
bodo zagotavljali preostalo polovico. Več<br />
kadrovskih štipendij bo pozitivno vplivalo<br />
na enakomernejši razvoj regij <strong>in</strong> vračan<strong>je</strong><br />
študen<strong>to</strong>v po zaključku šolanja, saj bodo<br />
ti posamezniki s svojim znan<strong>je</strong>m prispevali<br />
k zmanjševanju razvojnih razlik med<br />
posameznimi regijami. V tem smislu bo novi<br />
zakon vplival na spodbujan<strong>je</strong> kadrovskega<br />
štipendiranja, zaradi iz<strong>je</strong>mnega pomena leteh<br />
za razvoj regij <strong>in</strong> obč<strong>in</strong> v Sloveniji pa<br />
bo sistemu delovanja regijskih štipendijskih<br />
shem zagotavljal tudi f<strong>in</strong>ančno podporo.<br />
Zasavska štipendijska shema<br />
Na Regionalnem centru za razvoj se<br />
zavedamo pomembnosti vlaganja v razvoj<br />
sposobnosti <strong>in</strong> znanj <strong>in</strong> povezovanja<br />
izobraževalnega sistema s potrebami trga<br />
dela. Večja usposobl<strong>je</strong>nost vodi v večjo<br />
zaposljivost, ki <strong>je</strong> ob spremembah regulaci<strong>je</strong><br />
za fleksibilnejši trg dela ključna za varnost<br />
zaposlitve. Štipendiran<strong>je</strong> zasavskih kadrov v<br />
okviru tako imenovane Zasavske štipendijske<br />
sheme <strong>je</strong> eden poglavitnih ukrepov, ki v<br />
dolgoročnem smislu predstavlja pomemben<br />
del okvirja gospodarskih <strong>in</strong> socialnih reform<br />
za povečan<strong>je</strong> blag<strong>in</strong><strong>je</strong> v regiji. Krčen<strong>je</strong><br />
števila kadrovskih štipendij, množičen beg<br />
možganov iz zasavske regi<strong>je</strong> ter naraščan<strong>je</strong><br />
brezposelnih med mladimi so nedvomno<br />
razlogi, zaradi katerih moramo nadal<strong>je</strong>vati<br />
z izvajan<strong>je</strong>m štipendiranja v Zasavju.<br />
Ker pa želimo doseči <strong>in</strong>tenzivnejše <strong>in</strong> bolj<br />
uč<strong>in</strong>kovite ukrepe odpravljanja problemov<br />
na trgu dela ter kont<strong>in</strong>uirano »zagotavljati«<br />
ustrezno izobražene kadre v regiji, smo<br />
obs<strong>to</strong><strong>je</strong>čo štipendijsko shemo nadgradili<br />
ter se z le<strong>to</strong>šnjim le<strong>to</strong>m vključili v enoten<br />
sistem regijskih štipendijskih shem. Gre za<br />
<strong>in</strong>strument regi<strong>je</strong>, ki temelji na partnerstvu<br />
med delodajalci, Regionalnim centrom za<br />
razvoj kot nosilcem regijske štipendijske<br />
sheme <strong>in</strong> državo. Ukrep, ki <strong>je</strong> sof<strong>in</strong>anciran<br />
z evropskimi sredstvi, bo prispeval k<br />
Razpisanih <strong>je</strong> 84 štipendij<br />
Izvedba pro<strong>je</strong>kta štipendiranja obsega<br />
dve ključni fazi. V prvem delu <strong>je</strong> bilo na<br />
podlagi javnega poziva izbranih tr<strong>in</strong>ajst<br />
zasavskih delodajalcev, ki so izrazili svo<strong>je</strong><br />
kadrovske potrebe za tiste poklice, ki jih<br />
bodo po zaključenem izobraževanju tudi<br />
dejansko zaposlili. Tako se bodo štipendi<strong>je</strong><br />
podel<strong>je</strong>vale za deficitarne <strong>in</strong> perspektivne<br />
poklice v regiji.<br />
V drugi fazi <strong>je</strong> Regionalni center za razvoj<br />
na osnovi izbora delodajalcev <strong>in</strong> njihove<br />
vključitve v zasavsko štipendijsko shemo<br />
objavil javni razpis. Razpis <strong>je</strong> bil 29. avgusta<br />
2007 objavl<strong>je</strong>n na spletni strani www.rcrzasav<strong>je</strong>.si,<br />
z njim pa <strong>je</strong> bilo ponu<strong>je</strong>nih 84<br />
štipendij za šolsko oziroma študijsko le<strong>to</strong><br />
2007/2008. Štipendi<strong>je</strong> so namen<strong>je</strong>ne tako<br />
dijakom kot tudi študen<strong>to</strong>m, ki imajo stalno<br />
prebivališče v obč<strong>in</strong>ah Hrastnik, Trbovl<strong>je</strong><br />
ali Zagor<strong>je</strong> ob Savi.<br />
Skladno s pravili enotnega sistema<br />
štipendiranja bo štipendija sestavl<strong>je</strong>na iz<br />
dveh delov: polovico štipendi<strong>je</strong> bo preko<br />
Javnega sklada za razvoj kadrov <strong>in</strong> štipendi<strong>je</strong><br />
zagotavljal štipendi<strong>to</strong>r, <strong>to</strong> <strong>je</strong> Regionalni<br />
center za razvoj, drugo polovico pa bodo<br />
zagotavljali zasavski delodajalci, ki bodo<br />
pridobili pravico do vključitve v enoten<br />
sistem regijskih štipendijskih shem.<br />
Na ta nač<strong>in</strong> se ne bo zviševala samo<br />
izobrazbena raven v regiji, temveč se bodo<br />
izpoln<strong>je</strong>vala tudi pričakovanja <strong>in</strong> potrebe<br />
gospodarstva ter omogočalo zaposlovan<strong>je</strong><br />
mladih v regiji.<br />
Ponu<strong>je</strong>nih <strong>je</strong> 84 kadrovskih štipendij • stran 15
Stranpoti ustanavljanja pokraj<strong>in</strong><br />
Kam z Zasav<strong>je</strong>m<br />
Gašper Koprivšek<br />
– drugič<br />
V junijski številki Razvoja sem v članku Stranpoti ustanavljanja pokraj<strong>in</strong>i:<br />
Kam z Zasav<strong>je</strong>m osvetlil proces, ozad<strong>je</strong>, napake <strong>in</strong> pasti ustanavljanja pokraj<strong>in</strong><br />
v Sloveniji, hkrati pa sem skušal te teme navezati na regionalni razvoj ter<br />
na sistem evropskih razvojnih regij. Če zgolj na kratko ponovim ugo<strong>to</strong>vitve:<br />
Zasav<strong>je</strong> <strong>je</strong> najmanjša NUTS 3 regija v Sloveniji; po mnenju evropske strokovne<br />
javnosti <strong>je</strong> s<strong>to</strong> tisoč prebivalcev m<strong>in</strong>imalno število za regionalno razvojno<br />
uspešnost; Zasav<strong>je</strong> zagotavlja zgolj tričetrt<strong>in</strong>sko ponudbo delovnih mest glede<br />
na zaposleno delovno silo; obstaja močna paralela med prevelikim drobl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>m<br />
obč<strong>in</strong> od leta 1995 naprej <strong>in</strong> tendenco po ustanovitvi kar štir<strong>in</strong>ajstih pokraj<strong>in</strong>;<br />
če že pokrj<strong>in</strong>e, <strong>je</strong> smiselno ustanoviti največ osem upravno-adm<strong>in</strong>istrativnih<br />
pokraj<strong>in</strong>; lokalna oziroma regionalna politika pri vprašanju pokraj<strong>in</strong>izaci<strong>je</strong><br />
nima jasne vizi<strong>je</strong> …<br />
pri čemer bi se, seveda, morala prilagoditi<br />
f<strong>in</strong>ančnim zmožnostim.<br />
Davčna politika<br />
Pokraj<strong>in</strong>a naj bi imela določen manevrski<br />
pros<strong>to</strong>r tudi na davčnem področju: uvajala<br />
bi lahko davke, s katerimi bi si zagotavljala<br />
izvirne f<strong>in</strong>ančne do<strong>to</strong>ke ter usmerjala razvoj<br />
na svo<strong>je</strong>m teri<strong>to</strong>riju. Smiselni izvirni davčni<br />
viri bi bili premoženjski davek, davek na<br />
kapitalski dobiček <strong>in</strong> davek od dobička<br />
pravnih oseb, saj so le-ti lahko pomembni<br />
<strong>in</strong>strumenti razvojne politike.<br />
Bistvo prejšn<strong>je</strong>ga članka <strong>je</strong> bila – kot<br />
rečeno – kritika, <strong>to</strong>krat pa si poglejmo<br />
potencialno substanco <strong>in</strong> organizacijo<br />
bodočih pokraj<strong>in</strong>, ki se bo povsem<br />
razjasnila skozi zakonodajni proces tekom<br />
le<strong>to</strong>šn<strong>je</strong> <strong>je</strong>seni. Za<strong>to</strong> <strong>to</strong>krat še o potencialnih<br />
nalogah pokraj<strong>in</strong> po posamičnih področjih<br />
<strong>in</strong> nekaterih predlaganih rešitvah:<br />
Pokraj<strong>in</strong>ske volitve <strong>in</strong> referendum<br />
Volitve pokraj<strong>in</strong>skega sveta bodo ure<strong>je</strong>ne<br />
z zakonom, izvajan<strong>je</strong> volilnih opravil pa<br />
bo v veliki meri prepuščeno pokraj<strong>in</strong>skim<br />
organom. Pokraj<strong>in</strong>ski svet bi oblikoval<br />
pokraj<strong>in</strong>ske volilne enote, podobno kot<br />
pri obč<strong>in</strong>skih volitvah pa Republiška<br />
volilna komisija ne bi imela neposrednih<br />
pris<strong>to</strong>jnosti, skrbela bi le za enotno uporabo<br />
zakona. Prav tako bi bil v pris<strong>to</strong>jnosti<br />
pokraj<strong>in</strong>skega sveta tudi razpis referenduma<br />
na ravni pokraj<strong>in</strong>e.<br />
Pokraj<strong>in</strong>sko javno pravobranilstvo<br />
Pokraj<strong>in</strong>a bi morala imeti možnost<br />
organizirati lastno pravobranilstvo.<br />
Politika skladnega regionalnega<br />
razvoja<br />
Na področju regionalnega razvoja se zelo<br />
močno kaže potreba po mezo ravni, vmesni<br />
s<strong>to</strong>pnji med obč<strong>in</strong>ami <strong>in</strong> državo, ki bi bila<br />
nosilka regionalnega razvojnega planiranja<br />
<strong>in</strong> hkrati tudi izvajalec razvojnih ukrepov.<br />
Urejan<strong>je</strong> pros<strong>to</strong>ra<br />
V pris<strong>to</strong>jnosti pokraj<strong>in</strong>e bi lahko bilo<br />
planiran<strong>je</strong> <strong>in</strong>frastrukture regionalnega<br />
pomena, nadal<strong>je</strong> zavarovan<strong>je</strong> območij<br />
naravnih bogastev, kulturnih spomenikov,<br />
gozdov, zatem planiran<strong>je</strong> razvojnih<br />
pro<strong>je</strong>k<strong>to</strong>v <strong>in</strong> podobno.<br />
Status pokraj<strong>in</strong>skih funkcionar<strong>je</strong>v<br />
Najbol<strong>je</strong> bi bilo, da bi (ne)poklicnost<br />
pokraj<strong>in</strong>skih funkcionar<strong>je</strong>v urejal zakon,<br />
ki bi določal tudi njihove plače oziroma<br />
nadomestila za nepoklicno opravljan<strong>je</strong><br />
funkci<strong>je</strong>.<br />
Pokraj<strong>in</strong>ska uprava<br />
Pokraj<strong>in</strong>a bi morala imeti možnost<br />
organizirati lastno upravo kot profesionalni<br />
aparat javnih uslužbencev, ki bi bil v pomoč<br />
izvršilnemu organu pri opravljanju n<strong>je</strong>gove<br />
politično-izvršilne <strong>in</strong> politično-predlagalne<br />
funkci<strong>je</strong>. Pokraj<strong>in</strong>a bi samos<strong>to</strong>jno odločala<br />
o notranji organizaciji <strong>in</strong> obsegu uprave,<br />
Gospodarske javne službe varstva<br />
okolja<br />
Javne službe, ki so vezane na<br />
<strong>in</strong>frastrukturna omrežja, bi bilo smiselno<br />
prenesti na pokraj<strong>in</strong>e.<br />
Energetika<br />
Pokraj<strong>in</strong>a bi lahko prevzela odgovornost<br />
za izvajan<strong>je</strong> javne službe distribuci<strong>je</strong><br />
električne energi<strong>je</strong>.<br />
Prometna <strong>in</strong>frastruktura<br />
Pokraj<strong>in</strong>a bi prevzela odgovornosti za<br />
ceste, železnice <strong>in</strong> letališča; seveda <strong>to</strong> velja<br />
Kam z Zasav<strong>je</strong>m – drugič • stran 16
za prometno <strong>in</strong>frastrukturo regionalnega<br />
pomena.<br />
Druge naloge<br />
Druge potencialne naloge so javni<br />
prevozi v cestnem prometu <strong>in</strong> urejan<strong>je</strong><br />
prometa, varstvo okolja, kultura <strong>in</strong> kulturna<br />
dedišč<strong>in</strong>a, šolstvo, varstvo pred naravnimi <strong>in</strong><br />
drugimi nesrečami, gozdarstvo, javna glasila,<br />
stanovanjsko gospodarstvo, zdravstvo <strong>in</strong><br />
socialno varstvo, kmetijska zemljišča, cene<br />
na področju javnih gospodarskih družb,<br />
nevladne organizaci<strong>je</strong>, <strong>in</strong>špekcijski nadzor<br />
<strong>in</strong> tako dal<strong>je</strong>.<br />
Kaj pravi zdrava pamet?<br />
Poglejmo si sedaj najbolj ver<strong>je</strong>ten<br />
organizacijski ustroj pokraj<strong>in</strong>e. Zakonodajno<br />
telo bi predstavljali pokraj<strong>in</strong>ski svet skupaj<br />
s svojimi odbori <strong>in</strong> komisijami, predsednik<br />
pokraj<strong>in</strong>skega sveta s podpredsedniki, svet<br />
obč<strong>in</strong> kot posve<strong>to</strong>valno telo, telesa javnozasebnega<br />
partnerstva, pokraj<strong>in</strong>ska uprava,<br />
pokraj<strong>in</strong>ske osebe javnega prava, vezane<br />
na izvajan<strong>je</strong> pokraj<strong>in</strong>skih javnih služb, ter<br />
udeležba prebivalcev pri odločanju, v kar<br />
so za<strong>je</strong>ti referendum, ljudska <strong>in</strong>iciativa,<br />
konference <strong>in</strong> tako dal<strong>je</strong><br />
Najvišji organ odločanja bo pokraj<strong>in</strong>ski<br />
svet, ki ga bodo sestavljali na volitvah<br />
izvol<strong>je</strong>ni člani. Izvršilni organ pokraj<strong>in</strong>skega<br />
sveta bo predsednik pokraj<strong>in</strong>e, ki bo<br />
opravljal izvršilno funkcijo v pokraj<strong>in</strong>i,<br />
predstavljal pokraj<strong>in</strong>o <strong>in</strong> jo zas<strong>to</strong>pal.<br />
Naloge, pris<strong>to</strong>jnosti ter ustroj pokraj<strong>in</strong><br />
se bo – kot že rečeno – uredil skozi<br />
zakonodajni proces, v pripravi pa so zakon<br />
o pokraj<strong>in</strong>ah, zakon o f<strong>in</strong>anciranju pokraj<strong>in</strong>,<br />
zakon o volitvah v pokraj<strong>in</strong>e ter zakon o<br />
ustanovitvi pokraj<strong>in</strong>, pri čemer so možna<br />
ods<strong>to</strong>panja tako v vseb<strong>in</strong>skem kot tudi v<br />
organizacijskem smislu.<br />
Tako zadeve izgledajo tehnično.<br />
Potreben pa <strong>je</strong> tudi širši, zdravorazumski<br />
pogled. K<strong>je</strong> bodo pokraj<strong>in</strong>e črpale kadre?<br />
Ob nenehnih političnih obljubah, da uvedba<br />
pokraj<strong>in</strong> ne bo podražila javne uprave, ki<br />
<strong>je</strong> že sedaj odločno predraga, naj bi bili<br />
kadri na pokraj<strong>in</strong>ski nivo zgolj prestavl<strong>je</strong>ni:<br />
delno z državne <strong>in</strong> delno z obč<strong>in</strong>ske ravni.<br />
Seveda pa bi bilo u<strong>to</strong>pično pričakovati,<br />
da zaradi pokraj<strong>in</strong>izaci<strong>je</strong> ne bo prišlo do<br />
dodatnega kadrovskega novačenja oziroma<br />
zaposlovanja, kar bo neizpodbitno podražilo<br />
javno upravo v celoti. Hkrati pa gre dvomiti,<br />
da se bodo država <strong>in</strong> obč<strong>in</strong>e odpovedale<br />
dobrim kadrom v korist pokraj<strong>in</strong>. Bolj<br />
ver<strong>je</strong>tna <strong>je</strong> nasprotna možnost, da se bosta<br />
tako državna kot lokalna raven hotela<br />
znebiti slabih <strong>in</strong> odvečnih kadrov.<br />
Znova <strong>je</strong> nu<strong>je</strong>n tudi pogled k razvitejšim<br />
evropskim kolegom. V zahodni Evropi<br />
se pojavljajo države, ki razmišljajo celo o<br />
odpravljanju politične <strong>in</strong> upravne funkci<strong>je</strong><br />
pokraj<strong>in</strong>, s čimer bi pokraj<strong>in</strong>e obdržale zgolj<br />
svojo razvojno funkcijo. Gre za nekatere<br />
manjše države, kot <strong>je</strong> denimo Belgija, ki <strong>je</strong><br />
primerljiva s Slovenijo. Pri tem <strong>je</strong> zanimivo<br />
še, da <strong>je</strong> pri nas po<strong>je</strong>m pokraj<strong>in</strong>izacija<br />
ali regionalizacija vezan na NUTS 3, v<br />
razvitejših državah pa vedno na NUTS 2,<br />
čemur pri nas rečemo kohezijska regija.<br />
Nazaj k zasavski pokraj<strong>in</strong>i<br />
Vrnimo se v Zasav<strong>je</strong>. Ali <strong>je</strong> v resnici<br />
smiselno imeti pokraj<strong>in</strong>o z več<strong>in</strong>o<br />
zgoraj naštetih pris<strong>to</strong>jnosti <strong>in</strong> z vsemi<br />
pripadajočimi upravnimi organi? In <strong>to</strong><br />
samo za 46 tisoč prebivalcev? V Wall Street<br />
Journalu <strong>je</strong> nekdo zapisal: »Smisel ima<br />
samo regionalizem, ki ignorira državne<br />
me<strong>je</strong>. Regi<strong>je</strong>, ki sledijo mednarodni logiki<br />
<strong>in</strong> imajo globalno perspektivo, se najhitre<strong>je</strong><br />
razvijajo.«<br />
Če skušate v prejšn<strong>je</strong>m odstavku<br />
navedena vprašanja smiselno povezati s <strong>to</strong><br />
modro ugo<strong>to</strong>vitvijo, vam <strong>to</strong> ver<strong>je</strong>tno tudi pri<br />
najboljši volji ne bo uspelo. Če bo kdo čez<br />
nekaj let za predvideno zasavsko pokraj<strong>in</strong>o<br />
delal analizo stroškov <strong>in</strong> koristi, bo ver<strong>je</strong>tno<br />
zgolj padel s s<strong>to</strong>la.<br />
Skrit <strong>in</strong> genialen smisel evropskega<br />
regionalizma <strong>je</strong> v tem, da se elegantno<br />
izogne mučnim razpravam <strong>in</strong> poskusom<br />
federalizaci<strong>je</strong> Evropske uni<strong>je</strong> po napačni<br />
poti. Trenutno unija sloni na federalnem<br />
pravnem ter konfederalnem političnem redu<br />
– če seveda benevolentno poenostavimo<br />
zadevo. Cilj poudarjanja <strong>in</strong> izvajanja<br />
ekonomičnega <strong>in</strong> resnično razvojno<br />
orientiranega regionalizma ni samo v želji<br />
po blagostanju čim več<strong>je</strong> več<strong>in</strong>e prebivalstva,<br />
temveč tudi v zavedanju, da države članice<br />
čedal<strong>je</strong> bolj zavirajo <strong>in</strong> otežu<strong>je</strong>jo ekonomski<br />
<strong>in</strong> politični razvoj Uni<strong>je</strong>.<br />
Kam z Zasav<strong>je</strong>m – drugič • stran 17
Roman Roz<strong>in</strong>a<br />
K a k o j e d o z o r e l<br />
S e j a l e c<br />
Regionalni center za razvoj<br />
27. septembra ob 13. uri<br />
pripravlja likovni dogodek<br />
precejšnjih časovnih,<br />
površ<strong>in</strong>skih, volumenskih <strong>in</strong><br />
še marsikakšnih razsežnosti.<br />
Formalno bo odkrit bronasti<br />
kip <strong>Sejalec</strong> <strong>idej</strong> Irene Brunec,<br />
ki s<strong>to</strong>ji na vhodu v RR<br />
center že od junija sem,<br />
<strong>in</strong> formalno odprta stalna<br />
razstava štiri<strong>in</strong>dvajsetih<br />
slik, sestavl<strong>je</strong>na v nekakšno<br />
biografsko kompozicijo<br />
Nikolaja Beera, ki <strong>je</strong> bila<br />
avgusta pritr<strong>je</strong>na na vhodnem<br />
s<strong>to</strong>pnišču.<br />
Likovni dogodek, kar odkrit<strong>je</strong> javne<br />
plastike <strong>in</strong> odprt<strong>je</strong> stalne slikarske razstave<br />
nedvomno <strong>je</strong>, <strong>je</strong> bil posejan pred petimi<br />
leti. Vmes se <strong>je</strong> nekajkrat preobrazil<br />
– recimo, da se za takšno obdob<strong>je</strong> nekaj<br />
zorenja že spodobi – <strong>in</strong> se nazadn<strong>je</strong> tudi<br />
opredmetil.<br />
Kaj <strong>je</strong> bilo pet let nazaj? Želja postaviti<br />
spomenik navadnemu smrtniku, malemu<br />
človeku, u<strong>je</strong>temu v telo hlapca, ki mu <strong>je</strong><br />
bilo v izobilju odkazano predvsem garan<strong>je</strong>,<br />
pri sladkostih živl<strong>je</strong>nja pa so bili <strong>gospodarji</strong><br />
– da ne krivimo nedolžnih so<strong>je</strong>nic<br />
– bolj varčni. Torej kip hlapcu, katerega<br />
živl<strong>je</strong>njska vloga <strong>je</strong> bila, da pose<strong>je</strong> <strong>in</strong><br />
požan<strong>je</strong> <strong>to</strong>liko, da bodo cesar, gospod <strong>in</strong><br />
gospodar siti, če pa sebi hoče dobro, naj<br />
bodo skr<strong>in</strong><strong>je</strong> <strong>to</strong>liko naložene, da bo še zanj<br />
<strong>in</strong> deklo kaj malega ostalo. Torej človeku,<br />
ki sicer ni o ničemer odločal, vseeno pa <strong>je</strong><br />
v veliki meri skrbel za <strong>to</strong>, da svet ni padel<br />
s teča<strong>je</strong>v.<br />
Kljub tem zaslugam hlapcem ni nihče<br />
pel slave. Če bi Ivan Cankar ostal pri<br />
Jerneju – spodobi se povedati, da <strong>je</strong> neumorni<br />
iskalec pravice nastal v časih, ko <strong>je</strong><br />
Cankar po zagorski dol<strong>in</strong>i agitiral za svojo<br />
poslansko kandidaturo, za model pa naj bi<br />
mu bil resnični Jernej s kolovraškega konca,<br />
vsaj Milan Pritekelj <strong>je</strong> tako zapisal – bi<br />
ver<strong>je</strong>tno <strong>to</strong>d naokrog že stal kak spomenik<br />
hlapcu. Spomenik trudnemu pravičniku,<br />
ki se ne sprijazni s pravico gospodar<strong>je</strong>v,<br />
da ga lahko, ko odsluži, kot garjavega psa<br />
zapodijo od hiše, bi bil enako logičen kot<br />
spomeniki kmečkim puntar<strong>je</strong>m, partizanskim<br />
borcem, rudarskim udarnikom …<br />
Vendar <strong>je</strong> isti Cankar hlapce položil<br />
tudi v usta učitelju Jermanu – Hlapci! Za<br />
hlapce ro<strong>je</strong>ni, za hlapce vzgo<strong>je</strong>ni, ustvar<strong>je</strong>ni<br />
za hlapčevan<strong>je</strong>! – <strong>in</strong> tako besedi ukradel<br />
pomen brezpravne na<strong>je</strong>mne delovne sile<br />
na kmetiji, za vedno pa utrdil simbolno pomenskost<br />
upogljive vdanosti nadre<strong>je</strong>nim.<br />
Postavitev kipa hlapca se <strong>je</strong> pred petimi<br />
leti zdela priložnost, da s<strong>to</strong>rimo korak v<br />
smeri, da iz hlapcev spet napravimo ljudi.<br />
Mnoge bistre glave so tako zastavl<strong>je</strong>no<br />
vprašan<strong>je</strong> preslišale, med redkimi odgovori<br />
pa sam prisegam na Kref<strong>to</strong>v šah-mat v<br />
dveh potezah: »Iz hlapcev napraviti ljudi?<br />
Saj ravno <strong>hlapci</strong> so ljud<strong>je</strong>. Kaj pa, ko bi<br />
naredili ljudi iz gospodar<strong>je</strong>v?«<br />
Želja <strong>je</strong> šla po začetnem navdušenju nekoliko<br />
odležat, saj <strong>je</strong> bil takrat čas slovenskega<br />
vs<strong>to</strong>panja v formalno druž<strong>in</strong>o evropskih<br />
držav, ko so nekateri znova zaganjali razpravo<br />
o simbolnem hlapčevstvu, kar <strong>je</strong> že<br />
tako mlačnemu spre<strong>je</strong>mu zamisli odvzelo še<br />
nekaj s<strong>to</strong>p<strong>in</strong>j. Ko <strong>je</strong> bilo tudi <strong>to</strong> za nami, pa<br />
<strong>je</strong> začela želja znova brcati.<br />
Miki Beer, slikar na začasnem delu <strong>in</strong><br />
stalnem bivanju v Zasavju, <strong>je</strong> ugriznil v ponu<strong>je</strong>no<br />
jabolko. Med vilami, koso, plugom<br />
<strong>je</strong> nazadn<strong>je</strong> izbral nekaj, kar ni bil razredni<br />
atribut hlapca: košaro, polno <strong>je</strong>senskega<br />
sadja. Možakar si jo <strong>je</strong> naslonil na trebuh<br />
<strong>in</strong> nam, gledalcem, ponudil sadove svo<strong>je</strong>ga<br />
dela. Temu bi lahko rekli tudi oglaševalski<br />
trik, saj nam možak ni zastavljal nepri<strong>je</strong>tnega<br />
vprašanja, ali <strong>je</strong> jablana tistega, ki jo <strong>je</strong><br />
posadil, obrezoval, obiral … ampak nam <strong>je</strong><br />
dobrodušno ponudil sadove svo<strong>je</strong>ga dela:<br />
Vzemite <strong>in</strong> <strong>je</strong>jte od tega vsi.<br />
Temu hlapcu pa res ni bilo več mogoče<br />
očitati klečeče vdanosti, kveč<strong>je</strong>mu <strong>to</strong>, da se<br />
slabo znajde v časih tržnega gospodarstva,<br />
ko se stvarem postavljajo cene, ko se ne podarja,<br />
ampak predvsem prodaja.<br />
Naslednjo postajo <strong>je</strong> zaznamovala kiparka<br />
Irena Brunec, Prekmurka v Ljubljani.. Pripeljal<br />
jo <strong>je</strong> Miki, Prekmurec na Izlakah. Ker<br />
<strong>je</strong> v drugem sestavku veliko povedanega o<br />
Mikiju, tule nekaj besed o Ireni.<br />
Ro<strong>je</strong>na <strong>je</strong> bila 18. novembra 1964 v Murski<br />
Soboti, na ljubljanski Akademiji za likovno<br />
umetnost pa <strong>je</strong> 1992. leta diplomirala kiparstvo<br />
pri profesorjih Slavku Tihcu <strong>in</strong> Tomažu<br />
Brejcu. Pet let kasne<strong>je</strong> si <strong>je</strong> pri Andreju<br />
Jemcu <strong>in</strong> že omen<strong>je</strong>nem Brejcu prislužila še<br />
slikarsko diplomo, vmes <strong>in</strong> zatem pa se <strong>je</strong><br />
izpopoln<strong>je</strong>vala v Franciji <strong>in</strong> Ameriki.<br />
Čas n<strong>je</strong>ne prve diplome sovpada s prvimi<br />
razstavami <strong>in</strong> prvimi javnimi plastikami, k<strong>je</strong>r<br />
ima zagorska dol<strong>in</strong>a posebno mes<strong>to</strong>. N<strong>je</strong>na<br />
prva javna plastika sta namreč železna Kralj<br />
<strong>in</strong> kraljica v hotelskem parku v Medijskih<br />
<strong>to</strong>plicah, ki ju <strong>je</strong> zvarila leta 1991 v Slikarski<br />
koloniji Izlake-Zagor<strong>je</strong>, s katero <strong>je</strong> nasploh<br />
povezanega največ likovnega dogajanja v<br />
zagorski dol<strong>in</strong>i. Kral<strong>je</strong>vemu paru se <strong>je</strong> doslej<br />
pridružilo še kakšnih deset javnih plastik,<br />
nekaj nagrad, šestdeset skup<strong>in</strong>skih <strong>in</strong> dvajset<br />
samos<strong>to</strong>jnih razstav doma <strong>in</strong> v tuj<strong>in</strong>i.<br />
Irena Brunec <strong>in</strong> <strong>Sejalec</strong> <strong>idej</strong>? »Vabila, naj<br />
naredim ta kip, sem se razveselila. Pred-<br />
<strong>Kako</strong> <strong>je</strong> dozorel <strong>Sejalec</strong> • stran 18
stavljal mi <strong>je</strong> nov izziv, saj sem ga delala po<br />
predlogi Beerove slike. Kip sem modelirala<br />
z vesel<strong>je</strong>m, nastajal <strong>je</strong> tako rekoč sam od<br />
sebe. Ker <strong>je</strong> Beer izrazi<strong>to</strong> impresionistični<br />
slikar, sem svojo modelacijo prilagodila<br />
n<strong>je</strong>govemu nač<strong>in</strong>u slikanja – predvsem z<br />
gubami na obleki sem ustvarila določene<br />
svetlobne uč<strong>in</strong>ke.«<br />
Hlapca <strong>je</strong> po simbolnih metamorfozah<br />
zdaj čakala še tehnična preobrazba:<br />
gl<strong>in</strong>eno kožo <strong>je</strong> zamenjal za bronasti oklep.<br />
Dela so se lotili v umetniškem livarstvu<br />
Livartis. Irena Brunec drugič: »Ko se začne<br />
odlivan<strong>je</strong> v bron, se začne tudi moja<br />
mala nočna groza. Ker livarski mojster<br />
Borut Kamšek kipe pred odlivan<strong>je</strong>m razkosa,<br />
<strong>je</strong> potrebno potem iz bronastih delov<br />
spet sestaviti v celo<strong>to</strong>. Spoji, ki se varijo,<br />
so vedno problematični, <strong>in</strong> dostikrat se prvotna<br />
modelacija izgubi. Poleg tega, da pri<br />
umetniškem bronu ni nikoli s<strong>to</strong>ods<strong>to</strong>tnega<br />
zago<strong>to</strong>vila, da bo odlivan<strong>je</strong> uspelo, <strong>je</strong> še<br />
<strong>to</strong>liko dela z retuširan<strong>je</strong>m <strong>in</strong> cizeliran<strong>je</strong>m,<br />
da bi največkrat ra<strong>je</strong> zmodelirala še en kip,<br />
kot pa dokončala odlitek. In nočna groza<br />
izzveni šele v trenutku, ko kip s<strong>to</strong>ji na<br />
svo<strong>je</strong>m predvidenem mestu.«<br />
Na predvideno mes<strong>to</strong> <strong>je</strong> pred njim prispela<br />
nekaj s<strong>to</strong> kilogramska skala, ki se<br />
<strong>je</strong> odluščila z Malega vrha <strong>in</strong> že nekaj let<br />
nekoristno poležavala ob cesti proti Čolniščam.<br />
Kamnosek Edo Ščuk jo <strong>je</strong> le nekoliko<br />
ob<strong>to</strong>lkel ter zgladil n<strong>je</strong>no zgornjo ploskev,<br />
da se <strong>je</strong> na začetku le<strong>to</strong>šn<strong>je</strong>ga poletja nanjo<br />
us<strong>to</strong>pil tudi junak tega pisanja s svojo<br />
košaro dobrot vred.<br />
Av<strong>to</strong>rica še tretjič: »V mo<strong>je</strong>m kiparstvu <strong>je</strong><br />
na splošno precej simboličnih pomenov.<br />
Simbolika Sejalca <strong>idej</strong> <strong>je</strong> v glavnem v polni<br />
košari sadja, ki jo ponuja mimoidočim.<br />
Predstavlja slovenskega, rahlo izžetega<br />
kmečkega človeka, povezanega z zemljo<br />
<strong>in</strong> odvisnega od sadov svo<strong>je</strong>ga dela. Gesta<br />
pr<strong>in</strong>ašanja <strong>in</strong> dajanja <strong>je</strong> povezana tudi z<br />
ideologijo Regionalnega centra za razvoj iz<br />
Zagorja, ki si <strong>je</strong> zadalo nalogo spodbujati<br />
<strong>idej</strong>no rast <strong>in</strong> večplastni razvoj v Zasavju.«<br />
I r e n a B r u n e c<br />
Navedenim dejstvom dodajam le še, da<br />
kip meri v viš<strong>in</strong>o poldrugi meter, s podstavkom<br />
vred pa nekoliko presega normalno<br />
človeško viš<strong>in</strong>o. Ni gigantski, ni odmakn<strong>je</strong>n<br />
visoko nad gledalca, ne delu<strong>je</strong> mogočno,<br />
ne zbuja strahu ali pretiranega spoš<strong>to</strong>vanja.<br />
Z njim se <strong>je</strong> mogoče sporazumevati na<br />
istih viš<strong>in</strong>ah (ali niž<strong>in</strong>ah). In ver<strong>je</strong>tno ga<br />
kljub hladni kov<strong>in</strong>i prav <strong>to</strong> dela <strong>to</strong>plega,<br />
prijaznega, ranljivega, človeškega.<br />
Ampak misel zdaj že hoče zapeljati iz<br />
sveta preverljivih dejstev na brezkrajno<br />
pol<strong>je</strong> <strong>in</strong>terpretaci<strong>je</strong>. Namen tega pisanja pa<br />
<strong>je</strong> bilo predvsem ohraniti prgišče dejstev;<br />
sodbe – <strong>in</strong> soditi <strong>je</strong> moč o vsem, kar se <strong>je</strong><br />
zgodilo na tej petletni poti – pa ostajajo<br />
tistim, ki jih želijo izrekati.<br />
<strong>Kako</strong> <strong>je</strong> dozorel <strong>Sejalec</strong> • stran 19
Lev Menaše<br />
B e e r o v<br />
» m o z a i k «<br />
Likovni pro<strong>je</strong>kt, ki ga<br />
<strong>je</strong> sponzoriral zagorski<br />
Regionalni center za razvoj,<br />
sestavljata dve osnovni enoti:<br />
le<strong>to</strong>s nastali bronasti kip, ki<br />
ga <strong>je</strong> naredila Irena Brunec<br />
<strong>in</strong> ki <strong>je</strong> postavl<strong>je</strong>n ob dohodu<br />
v Center, ter nad s<strong>to</strong>pnišče<br />
montirana, iz štiri<strong>in</strong>dvajsetih<br />
manjših slik sestavl<strong>je</strong>na<br />
kompozicija (v nadal<strong>je</strong>vanju jo<br />
bom označeval kot »mozaik«,<br />
s poudarkom na narekovajih),<br />
ki jo <strong>je</strong> – prav tako le<strong>to</strong>s<br />
– ustvaril Nikolaj Beer.<br />
Najprej kip: n<strong>je</strong>govo likovno<br />
izhodišče predstavlja kakšno<br />
le<strong>to</strong> starejša Beerova slika (ki<br />
jo tudi hrani Center); av<strong>to</strong>r<br />
<strong>je</strong> ni naslovil, ampak jo zgolj<br />
opisu<strong>je</strong> kot podobo »moža,<br />
ki ponuja sad<strong>je</strong> ali dobrote«.<br />
V tem smislu gre tudi za<br />
poklon dejavnosti Centra, ta<br />
pomen lika pa <strong>je</strong> Brunčeva<br />
še s<strong>to</strong>pn<strong>je</strong>vala s svojim<br />
naslovom <strong>Sejalec</strong> <strong>idej</strong>. Pri tem<br />
se <strong>je</strong> likovno hoté prilagodila<br />
značilnemu Beerovemu slogu:<br />
površ<strong>in</strong>a n<strong>je</strong>ne v osnovi sicer<br />
realistične upodobitve <strong>je</strong><br />
oblikovana slikovi<strong>to</strong>, pri tem<br />
pa <strong>je</strong> še posebej poudar<strong>je</strong>na<br />
bogata igra svetlobe <strong>in</strong> sence<br />
na upodobl<strong>je</strong>nčevih oblačilih.<br />
Likovna <strong>in</strong> vseb<strong>in</strong>ska problematika Beerovega<br />
»mozaika« <strong>je</strong> bolj zapletena. Lahko bi<br />
rekli, da gre za nekakšno summo n<strong>je</strong>govega<br />
slikarstva, za<strong>to</strong> si <strong>je</strong> tudi na tem mestu treba<br />
na hitro ogledati najpomembnejše trenutke<br />
n<strong>je</strong>govega razvoja, najprej pa omeniti vsaj<br />
nekaj z njimi povezanih podatkov: študiral<br />
<strong>je</strong> v šestdesetih <strong>in</strong> sedemdesetih letih<br />
prejšn<strong>je</strong>ga s<strong>to</strong>letja, leta 1973 <strong>je</strong> diplomiral<br />
na ljubljanski akademiji pri profesorju Gabri<strong>je</strong>lu<br />
Stupici, slikarsko pa se <strong>je</strong> izoblikoval<br />
v osemdesetih letih.<br />
Ta tri desetletja so <strong>to</strong>rej določila temeljne<br />
značilnosti Beerove zgodn<strong>je</strong> umetnosti, v<br />
veliki meri pa tudi značaj vsega n<strong>je</strong>govega<br />
slikarstva. V šestdesetih letih, še zlasti<br />
v njihovi prvi polovici, <strong>je</strong> v slovenskem<br />
slikarstvu prevladoval <strong>in</strong>formel, smer, ki <strong>je</strong><br />
– med drugim – še v surrealistični tradiciji<br />
poudarjala hipno spontanost geste. Ta <strong>je</strong> vse<br />
do danes ostala ena bistvenih značilnosti<br />
Beerovega slikarstva, kar se drugih vplivov<br />
<strong>in</strong>formela tiče, pa <strong>je</strong> zanimivo omeniti,<br />
da <strong>je</strong> umetnik – že sredi sedemdesetih let<br />
– sicer naredil nekaj značilno oblikovanih<br />
slik, drugih pomembnejših posledic pa<br />
smer v n<strong>je</strong>govem slikarstvu ni pustila. Nekaj<br />
podobnega <strong>je</strong> mogoče reči tudi za odmeve<br />
slikarstva n<strong>je</strong>govega najpomembnejšega<br />
akademskega učitelja: Beer <strong>je</strong> (nekoliko<br />
pozne<strong>je</strong>, a še vedno v sedemdesetih letih)<br />
sicer ustvaril nekaj »stupičevskih« slik (v nekaterih<br />
<strong>je</strong> tudi eksperimentiral s kolažem),<br />
vendar so takšna dela, tako v tehničnem<br />
<strong>kako</strong>r v likovnem smislu, v n<strong>je</strong>govem opusu<br />
znova ostala le bežna epizoda.<br />
Ne glede na <strong>to</strong> pa <strong>in</strong>formelovska <strong>in</strong><br />
»stupičevska« dela kažejo, da <strong>je</strong> Beer sodil<br />
med upornike sedemdesetih let, desetletja,<br />
v katerem <strong>je</strong> pri nas <strong>in</strong> drugod po svetu<br />
uradno prevladoval m<strong>in</strong>imalizem, zadnja<br />
smer trdega modernizma, ki so ga zaradi<br />
n<strong>je</strong>gove čutne <strong>in</strong> čustvene <strong>in</strong>diferentnosti<br />
kritiki že od začetka radi označevali tudi<br />
kot »umetnost dolgčasa«. Takšen Beeru ni<br />
ustrezal <strong>in</strong> logično <strong>je</strong>, da mu <strong>je</strong> – skupaj<br />
s številnimi drugimi mladimi umetniki<br />
– iskal alternative. V sedemdesetih letih <strong>je</strong><br />
eno ključnih predstavljala tako imenovana<br />
londonska šola, zlasti n<strong>je</strong>n še danes najslavnejši<br />
predstavnik Francis Bacon, ki pa na<br />
Beera (drugače kot na nekatere n<strong>je</strong>gove bliž<strong>je</strong><br />
kolege, na primer na Zdenka Huzjana)<br />
očitno ni naredil več<strong>je</strong>ga vtisa. V n<strong>je</strong>govih<br />
(zdaj že v osemdesetih letih nastalih) delih<br />
Baconovih vplivov ni čutiti, nekatere od<br />
njihovih drugih značilnosti, zlasti iz<strong>je</strong>mno<br />
bogati, že kar razkošni barvni nanosi, pa<br />
opozarjajo, da <strong>je</strong> poznal tudi dela pri nas<br />
sicer manj vplivnih predstavnikov »šole«,<br />
zlasti Leona Kossoffa.<br />
Takšni poudarki kažejo, da <strong>je</strong> Beer, podobno<br />
<strong>kako</strong>r veliko n<strong>je</strong>govih sodobnikov,<br />
alternativo m<strong>in</strong>imalizmu iskal v ekspresivnih<br />
smereh. Seveda pa n<strong>je</strong>govih pas<strong>to</strong>znih<br />
barvnih nanosov nima smisla pojasn<strong>je</strong>vati<br />
zgolj z »londonskimi« vplivi: tako <strong>kako</strong>r<br />
Angleži jih <strong>je</strong> v osnovi podedoval od očeta<br />
– ali vsaj deda – vseh ekspresionističnih<br />
smeri dvajsetega s<strong>to</strong>letja, V<strong>in</strong>centa van<br />
Gogha, po katerem <strong>je</strong> povzel tudi nekatere<br />
druge poudarke, na primer forsirano<br />
perspektivo, ki gledalca že kar magično<br />
potegne v glob<strong>in</strong>o slike. Kar se drugih<br />
vplivov tiče, jih <strong>je</strong> Beer – podobno <strong>kako</strong>r<br />
n<strong>je</strong>govi sodobniki, berl<strong>in</strong>ski Neue Wilde<br />
– našel v klasičnem nemškem ekspresionizmu<br />
zgodn<strong>je</strong>ga dvajsetega s<strong>to</strong>letja,<br />
zlasti (<strong>in</strong> po tem se <strong>je</strong> od več<strong>in</strong>e »Novih<br />
divjakov« razlikoval) pri Emilu Noldeju,<br />
med novejšimi pa v nekaterih n<strong>je</strong>govih delih<br />
zazvenijo tudi odmevi najbolj znanega<br />
od nemških umetnikov osemdesetih let,<br />
Anselma Kieferja.<br />
Značilno pa <strong>je</strong>, da gre v takšnih primerih<br />
za motive, ki so tudi v Kiefer<strong>je</strong>vem primeru<br />
sicer povzeti po Van Goghu, zlasti<br />
za upodobitve polj, vendar v Nemčevi<br />
<strong>in</strong>terpretaciji zvenijo precej drugače<br />
kot v Beerovi. Kiefer <strong>je</strong> izrazi<strong>to</strong> »gotski«<br />
umetnik, ne v smislu sredn<strong>je</strong>veških vplivov<br />
(ki so bili na primer očitni pri »klasičnih«<br />
nemških ekspresionistih, še zlasti pri članih<br />
skup<strong>in</strong>e Die Brücke), ampak v smislu<br />
romantično fantazijske, mračne gotike,<br />
kakršno v umetnosti, ni<strong>kako</strong>r ne samo v<br />
likovni, sreču<strong>je</strong>mo od srede osemnajstega<br />
s<strong>to</strong>letja, iz<strong>je</strong>mno pomembno vlogo pa ima<br />
– spet ni<strong>kako</strong>r ne samo v likovni umetnosti<br />
– tudi v današn<strong>je</strong>m času.<br />
Takšna vizija <strong>je</strong> antihumanistična <strong>in</strong><br />
za<strong>to</strong> Beerovi nasprotna. Beer <strong>je</strong> luteran<br />
– dejstvo, ki <strong>je</strong> v marsičem odločilno<br />
vplivalo na značaj <strong>in</strong> značilnosti n<strong>je</strong>gove<br />
umetnosti. O tem sem pisal v n<strong>je</strong>govi<br />
monografiji <strong>in</strong> tu nima smisla, da bi ponavljal<br />
vse ugo<strong>to</strong>vitve, vsaj eno pa <strong>je</strong> treba<br />
znova poudariti: kot luteran <strong>je</strong> Beer tudi<br />
duhovni po<strong>to</strong>mec krščanskih humanis<strong>to</strong>v<br />
<strong>in</strong> njihovih pogledov na svet ter človeka;<br />
Beerov »mozaik« • stran 20
<strong>in</strong> čeprav se <strong>je</strong> Luter z najpomembnejšim<br />
med njimi, z Erazmom Rotterdamskim,<br />
dokončno razšel, <strong>je</strong> v marsičem ostal<br />
njihov dedič <strong>in</strong> njihovi dediči so ostali tudi<br />
n<strong>je</strong>govi nasledniki. Beerov neprizanesljivi,<br />
nemalokrat grobo posmehljivi pogled, ki ga<br />
upira v Slehernika – kar nekaj takšnih del<br />
<strong>je</strong> mogoče najti tudi v okviru zagorskega<br />
»mozaika« – <strong>je</strong> pogled na »norce v božjih<br />
očeh«, ki ga <strong>je</strong> Erazem def<strong>in</strong>iral v Hvalnici<br />
Norosti <strong>in</strong> ki ga <strong>je</strong> dobro razumel <strong>in</strong> v svo<strong>je</strong>m<br />
pisanju izkoriščal tudi Luter, v bistvu<br />
enake pa so tudi formalne me<strong>to</strong>de, saj <strong>je</strong><br />
Lutrov slog udaren <strong>in</strong> nemalokrat hoté<br />
grob, podobno <strong>kako</strong>r Beerovo slikarstvo.<br />
V enem, seveda zelo bistvenem poudarku<br />
pa se Erazem <strong>in</strong> Luter tudi razliku<strong>je</strong>ta,<br />
<strong>in</strong> v tem primeru <strong>je</strong> Beer, logično, bližji<br />
drugemu <strong>kako</strong>r prvemu: ob vprašanju<br />
predest<strong>in</strong>aci<strong>je</strong>. Erazem <strong>je</strong> do »norcev« še<br />
vedno relativno blag (končno n<strong>je</strong>govo delo<br />
predstavlja poizkus, da bi jih spreobrnil),<br />
Luter pa vé, da <strong>je</strong> njihova norost znak<br />
vnaprej določenega pogubl<strong>je</strong>nja, v tem,<br />
poudar<strong>je</strong>no pesimističnem smislu pa jih<br />
praviloma obravnava tudi Beer.<br />
Seveda pa vsi liki n<strong>je</strong>govega »mozaika«<br />
niso »norci«: med njimi najdemo tudi<br />
žrtve, najbolj očitno ženo z otrokom v<br />
rokah. Figuri, njuno osebno razmer<strong>je</strong> <strong>in</strong><br />
celo nekatere ključne poudarke (<strong>je</strong> otrok<br />
samo obnemogel od bolezni ali <strong>je</strong> mrtev?)<br />
si bo vsak gledalec razlagal po svo<strong>je</strong>,<br />
osnovna situacija pa <strong>je</strong> jasna <strong>in</strong> jasno <strong>je</strong><br />
tudi humanistično sporočilo slike. Vendar<br />
<strong>to</strong>krat ne gre za tradicionalni krščanski<br />
humanizem; osnovni zgled <strong>je</strong> nekaj s<strong>to</strong>letij<br />
poznejši umetnik, Goya, slikar, ki Beera<br />
očitno fasc<strong>in</strong>ira <strong>in</strong> ki <strong>je</strong> nanj tudi že večkrat<br />
vplival, vendar, zanimivo, nikoli v likovnem<br />
smislu, ampak zgolj s svojimi značilnimi<br />
motivi. Zgoden primer takšnega vpliva<br />
<strong>je</strong> predstavljala po sredi osemdesetih let<br />
nastala serija variacij na Saturna, ki žre<br />
svo<strong>je</strong> otroke iz Qu<strong>in</strong>te del sordo; lik žene z<br />
otrokom <strong>je</strong> v vseb<strong>in</strong>skem (a, <strong>kako</strong>r rečeno,<br />
ni<strong>kako</strong>r ne v likovnem) smislu bližji upodobitvam<br />
iz grafične seri<strong>je</strong> Los desastres de<br />
la guerra, na slikari<strong>je</strong> iz Qu<strong>in</strong>te pa se znova<br />
lahko spomnimo ob pasji glavi v zgornji<br />
vrsti »mozaika« – Goyeva upodobitev psa<br />
<strong>je</strong> po svo<strong>je</strong> najbolj enigmatična od vseh<br />
kompozicij seri<strong>je</strong> <strong>in</strong> enako enigmatična, pa<br />
čeprav od Goyeve spet docela različna, <strong>je</strong><br />
tudi Beerova.<br />
Prvi pol zagorskega »mozaika« sestavljajo<br />
figuralne upodobitve, drugega kraj<strong>in</strong>e,<br />
most med obema pa so upodobitve dreves,<br />
ki jih Beer v stari romantični tradiciji<br />
– ta sega vse do zgodn<strong>je</strong>ga devetnajstega<br />
s<strong>to</strong>letja – že od nekdaj slika kot simbolične<br />
»portrete«. V konkretnem primeru gre<br />
za dve upodobitvi, ki bi ju lahko najbolj<br />
prepros<strong>to</strong> označili kot »svetlo« <strong>in</strong> »temno«:<br />
N i k o l a j B e e r<br />
Beerov »mozaik«• stran 21
Beerov »mozaik« • stran 22
za umetnika značilno arhetipska dvojnost,<br />
ki <strong>je</strong> n<strong>je</strong>na dokončna <strong>in</strong>terpretacija znova<br />
prepuščena gledalcu – gre zgolj za upodobitvi<br />
letnih časov, za motiviko porajanja ter<br />
m<strong>in</strong>evanja (človeškega) živl<strong>je</strong>nja ali pa <strong>je</strong><br />
vseb<strong>in</strong>a še bolj skrajna?<br />
Kar se kraj<strong>in</strong> tiče, <strong>je</strong> najprej treba poudariti<br />
dejstvo, da <strong>je</strong> Beer Prekmurec <strong>in</strong> da<br />
<strong>je</strong> Prekmurec, ne glede na <strong>to</strong>, koliko časa<br />
že živi v Izlakah, tudi ostal; ne nazadn<strong>je</strong> <strong>je</strong><br />
tudi eden ključnih predstavnikov slikarske<br />
»prekmurske šole«, še bolj natančno n<strong>je</strong>ne<br />
druge (ali, če upoštevamo še Ludvika<br />
Vrečiča, ki pa ga od n<strong>je</strong>govih naslednikov<br />
loču<strong>je</strong> skoraj pol s<strong>to</strong>letja, tret<strong>je</strong>) generaci<strong>je</strong>.<br />
Beer pa <strong>je</strong> med prekmurskimi umetniki<br />
tudi tisti, ki <strong>je</strong> do skrajnosti razvil – za<br />
n<strong>je</strong>govo izhodiščno okol<strong>je</strong> seveda še <strong>kako</strong><br />
značilno – mistiko zeml<strong>je</strong>. Gre za dolgo<br />
vrs<strong>to</strong> upodobitev Njiv, ki od osemdesetih<br />
let sega do danes, pri čemer so bili<br />
začetki tudi dobesedno mistični: v leta<br />
1985 nastali risbi <strong>je</strong> Beer njivo izenačil s<br />
Kristusom <strong>in</strong> motivika trpeče ter (pogos<strong>to</strong><br />
znova dobesedno) krvaveče zeml<strong>je</strong>, ki pa<br />
trpl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> <strong>in</strong> smrt vedno znova premagu<strong>je</strong><br />
ter poraja novo živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>, <strong>je</strong> vse do danes<br />
ostala temelj n<strong>je</strong>gove umetnosti. Ob tem pa<br />
tudi ni mogoče spregledati, da so izhodišča<br />
takšnih upodobitev sicer krščanska, končni<br />
rezultat pa uč<strong>in</strong>ku<strong>je</strong> veliko bolj arhaično,<br />
že kar panteistično – poudarek, ki ga lahko<br />
začutimo tudi ob n<strong>je</strong>govih drugih delih,<br />
na primer ob že omen<strong>je</strong>nih upodobitvah<br />
dreves.<br />
Osnovna tematika se na takšnih slikah<br />
– vse do najnovejših – ni sprem<strong>in</strong>jala,<br />
sprem<strong>in</strong>jala pa se <strong>je</strong> likovna <strong>in</strong>terpretacija.<br />
Na zgodnjih variantah <strong>je</strong> Beer zemljo<br />
<strong>in</strong>terpretiral predvsem kot mogočen<br />
<strong>to</strong>k, ki se, vzporedno z idealno ploskvijo<br />
platna, vali mimo gledalca, na poznejših<br />
pa <strong>je</strong> prevladala že omen<strong>je</strong>na, v osnovi po<br />
Van Goghu podedovana <strong>in</strong>terpretacija s<br />
forsirano perspektivo. Z deli, v katerih še<br />
vedno odseva ta nač<strong>in</strong>, se sreču<strong>je</strong>mo tudi<br />
na zagorskem »mozaiku«, vendar <strong>je</strong> na njih<br />
perspektiva že precej manj poudar<strong>je</strong>na<br />
– delno za<strong>to</strong>, ker osnovna me<strong>to</strong>da najbol<strong>je</strong><br />
ustreza velikemu horizontalnemu formatu,<br />
delno pa tudi za<strong>to</strong>, ker jo <strong>je</strong> v zadn<strong>je</strong>m času<br />
Beer dejansko počasi opustil.<br />
Pri tem <strong>je</strong> krenil v dve smeri. V prvi <strong>je</strong><br />
najbolj očitno spremenil zorni kot: pogled<br />
<strong>je</strong> v zemljo usmer<strong>je</strong>n skoraj pravokotno <strong>in</strong><br />
ne sega več proti obzorju, ki <strong>je</strong> s takšnih<br />
del dokončno izg<strong>in</strong>ilo. Hkrati <strong>je</strong> tudi<br />
»kader« vedno bližji, dokler na zadnji<br />
s<strong>to</strong>pnji ne začutimo posameznih grud<br />
zeml<strong>je</strong> – »začutimo« čis<strong>to</strong> dobesedno, saj<br />
jih Beer predstavlja s trpko grudastimi<br />
nanosi barve; na tej s<strong>to</strong>pnji se <strong>je</strong> makrokozem<br />
n<strong>je</strong>govih velikih upodobitev <strong>to</strong>rej<br />
dokončno spremenil v mikrokozem, ki ga<br />
gledalec – podobno <strong>kako</strong>r mikroskopske fo<strong>to</strong>grafi<strong>je</strong><br />
– ne glede na likovni <strong>in</strong> vseb<strong>in</strong>ski<br />
naturalizem doživlja predvsem kot popolno<br />
»abstrakcijo«.<br />
S starejšimi variantami pa takšna dela<br />
še vedno povezu<strong>je</strong> za večji del Beerovega<br />
slikarstva značilna haptična vabljivost; v<br />
tem smislu se tudi bistveno razliku<strong>je</strong>jo od<br />
nekaterih slik »mozaika«, še bolj pa od<br />
n<strong>je</strong>govega najnovejšega slikarskega cikla,<br />
ki ga tudi hrani zagorski Regionalni center<br />
za razvoj, širši javnosti pa ga <strong>je</strong> av<strong>to</strong>r leta<br />
2006 predstavil na razstavi v ljubljanski<br />
Mestni galeriji. Gre za Zalite njive, ki so<br />
nastale v letih 2005-06 <strong>in</strong> ki predstavljajo<br />
enega najbolj radikalnih prelomov v<br />
umetnikovem opusu. Bogati barvni nanosi<br />
so s takšnih del skoraj dokončno izg<strong>in</strong>ili;<br />
površ<strong>in</strong>o kompozicij prekriva nevtralno<br />
nanesena plast barve, ki jo le tu <strong>in</strong> tam<br />
prebijajo posamezne grude barve/zeml<strong>je</strong>;<br />
perspektiva <strong>je</strong> uk<strong>in</strong><strong>je</strong>na <strong>in</strong> za<strong>to</strong> ne moremo<br />
vedeti, ali <strong>je</strong> pogled mikroskopski ali<br />
makroskopski; dokončni poudarek pa delom<br />
da<strong>je</strong> prevladujoča olivnozelena barva,<br />
ki vsaj gledalca mo<strong>je</strong> – <strong>in</strong> seveda umetnikove<br />
– generaci<strong>je</strong> av<strong>to</strong>matično spomni na<br />
nekdaj tako ljubl<strong>je</strong>no SMB.<br />
V Beerovi umetnosti <strong>je</strong> vsaj v ozadju vedno<br />
prisotna biblična motivika <strong>in</strong> nedvomno<br />
<strong>je</strong> tako tudi v tem primeru – ob zadn<strong>je</strong>m ciklu<br />
se nujno spomnimo na vesoljni po<strong>to</strong>p,<br />
pri čemer pa se Beerova bistveno razliku<strong>je</strong><br />
od običajnih <strong>in</strong>terpretacij motiva. Dramatični<br />
detajli, ki so jih tako radi upodabljali<br />
starejši slikarji, so izg<strong>in</strong>ili, še pomembne<strong>je</strong><br />
pa <strong>je</strong>, da tudi Noe<strong>to</strong>ve barke ni mogoče<br />
opaziti: drama <strong>je</strong> dovršena <strong>in</strong> odrešenja ni,<br />
ostaja samo prazna, dokončno umir<strong>je</strong>na<br />
površ<strong>in</strong>a, docela ravnodušna do drobnih<br />
sledi m<strong>in</strong>ulega živl<strong>je</strong>nja.<br />
Dr. Lev Menaše<br />
<strong>je</strong> letnik 1950. Študij na<br />
umetnostnozgodov<strong>in</strong>skem oddelku<br />
ljubljanske Filozofske fakultete<br />
<strong>je</strong> zaključil z dok<strong>to</strong>ra<strong>to</strong>m v letu<br />
1983, dve leti zatem pa se <strong>je</strong> tam<br />
tudi zaposlil. Je izredni profesor za<br />
občo zgodov<strong>in</strong>o umetnosti novega<br />
veka. Ukvarja se z ikonografsko<br />
<strong>in</strong> ikonološko problematiko ter z<br />
likovno kritiko. O Beerovem delu <strong>je</strong><br />
napisal več prispevkov <strong>in</strong> leta 1993<br />
pripravil monografijo z naslovom<br />
Nikolaj Beer<br />
Beerov »mozaik« • stran 23
Lev Kreft<br />
H l a p c i , g o s p o d a r j i<br />
i n l j u d j e<br />
Kref<strong>to</strong>v esej Hlapci,<br />
<strong>gospodarji</strong> <strong>in</strong> ljud<strong>je</strong> nosi<br />
letnico 2003 <strong>in</strong> še ni bil<br />
objavl<strong>je</strong>n. Av<strong>to</strong>r <strong>je</strong> z njim<br />
odgovoril na takrat spoče<strong>to</strong><br />
<strong>idej</strong>o, da bi postavili<br />
spomenik hlapcu kot nekdaj<br />
najštevilčnejšemu <strong>in</strong> najbolj<br />
garaškemu delu skupnosti<br />
– zaradi tega dejstva samega<br />
<strong>in</strong> da bi ga vsaj malo oprali<br />
slabšalnega pomena,<br />
ki <strong>je</strong> preživelo v izrazih<br />
hlapčevan<strong>je</strong>, hlapčevstvo.<br />
V preteklih letih smo objavili<br />
razmišljanja vseh, ki so se<br />
odzvali vabilu, pros<strong>to</strong>r povsem<br />
na koncu pa smo prihranili za<br />
av<strong>to</strong>rja, ki se <strong>je</strong> odzval prvi.<br />
Z materializacijo ide<strong>je</strong>, ki <strong>je</strong><br />
resda vmes doživela različne<br />
preobrazbe – <strong>hlapec</strong> se <strong>je</strong><br />
preimenoval v dobrodušnega<br />
pr<strong>in</strong>ašalca <strong>in</strong> nazadn<strong>je</strong> v<br />
sejalca <strong>idej</strong> – tako namreč tudi<br />
simbolično sklepamo petletni<br />
krog, ki se <strong>je</strong> začel z besedami<br />
<strong>in</strong> obtičal v bronu.<br />
Berl<strong>in</strong>ski župnik Johann Friedrich<br />
Zöllner se <strong>je</strong> leta 1783 razhudil nad razsvetl<strong>je</strong>nsko<br />
zamislijo, da <strong>je</strong> civilna poroka<br />
povsem zadostno jamstvo zakonske zveze,<br />
medtem ko odločitev za cerkveno poroko<br />
pripada svobodni volji bodočih zakoncev.<br />
Civilne poroke, sklen<strong>je</strong>ne pred zas<strong>to</strong>pnikom<br />
državne oblasti, pred tem sploh niso<br />
poznali, <strong>in</strong> n<strong>je</strong>no uveljavljan<strong>je</strong> <strong>je</strong> Zöllner<br />
pripisal zmedi, ki jo pri ljudeh povzroča<br />
govoričen<strong>je</strong> o razsvetl<strong>je</strong>nstvu. In <strong>je</strong> vprašal<br />
zagovornike civilne poroke: »Kaj <strong>je</strong> razsvetl<strong>je</strong>nstvo?<br />
A na <strong>to</strong> vprašan<strong>je</strong>, ki <strong>je</strong> skoraj<br />
tako važno kot vprašan<strong>je</strong>: kaj <strong>je</strong> resnica,<br />
bi bilo vendar treba odgovoriti, preden začnemo<br />
razsvetl<strong>je</strong>vati! In vendar odgovora<br />
nanj nisem našel nik<strong>je</strong>r!«<br />
Pa ga <strong>je</strong> potem hitro dobil, tudi od<br />
filozofa Immanuela Kanta še istega leta:<br />
»Razsvetl<strong>je</strong>nstvo <strong>je</strong> človekov izhod iz nedoletnosti,<br />
ki <strong>je</strong> <strong>je</strong> kriv sam. Nedoletnost <strong>je</strong><br />
nezmožnost posluževati se svo<strong>je</strong>ga razuma<br />
brez vodstva po kom drugem. Krivda za<br />
nedoletnost pa <strong>je</strong> lastna, če vzrok zanjo ne<br />
zadeva pomanjkanja razuma, temveč odločnosti<br />
<strong>in</strong> poguma, da bi se ga človek posluževal<br />
brez tu<strong>je</strong>ga vodstva. Sapere aude!<br />
Drzni si misliti (s svojo glavo, seveda,<br />
zahteva Kant)! Bodi pogumen, poslužuj<br />
se svo<strong>je</strong>ga lastnega razuma, <strong>je</strong> <strong>to</strong>rej geslo<br />
razsvetl<strong>je</strong>nstva.<br />
Leta 1794, enajst let kasne<strong>je</strong>, <strong>je</strong> v Predavanjih<br />
o namenu učenjaka Kan<strong>to</strong>v<br />
naslednik Johann Gotlieb Fichte določil<br />
vlogo <strong>in</strong> namen učitel<strong>je</strong>v – <strong>in</strong>telektualcev:<br />
vrhovni nadzor nad dejanskim napredovan<strong>je</strong>m<br />
človeškega rodu nasploh <strong>in</strong> stalno<br />
podpiran<strong>je</strong> tega napredovanja. S tem <strong>je</strong><br />
odgovoril na zagatno vprašan<strong>je</strong>, <strong>kako</strong> iz<br />
hlapcev narediti razsvetl<strong>je</strong>ne ljudi, ki se<br />
odločno <strong>in</strong> pogumno poslužu<strong>je</strong>jo lastnega<br />
razuma. Toda preden so sposobni misliti<br />
brez vodstva po kom drugem, potrebu<strong>je</strong>jo<br />
učitel<strong>je</strong> – <strong>in</strong>telektualce, ki imajo posebno<br />
poslanstvo pri človeškem napredku. »Poklican<br />
si za <strong>to</strong>, da bi pričal o resnici; mo<strong>je</strong><br />
živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>, moja usoda nista pomembni; od<br />
uč<strong>in</strong>kovanja mo<strong>je</strong>ga živl<strong>je</strong>nja pa <strong>je</strong> odvisno<br />
izredno veliko. Sem svečenik resnice, n<strong>je</strong>j<br />
sem zavezan; obvezal sem se, da bom zanjo<br />
s<strong>to</strong>ril vse, tvegal <strong>in</strong> pretrpel vse. Če naj<br />
bi bil zaradi n<strong>je</strong> zasledovan <strong>in</strong> zasovražen,<br />
če naj bi v n<strong>je</strong>ni službi celo umrl – kaj pa<br />
bi bilo <strong>to</strong> posebnega, kaj pa bi počel druge-<br />
ga, kot tis<strong>to</strong>, kar bi moral početi nasploh?«<br />
To <strong>je</strong> načrt za napredek vsega človeštva,<br />
ki <strong>je</strong> segel tudi v slovenske kra<strong>je</strong> <strong>in</strong> že z<br />
L<strong>in</strong>har<strong>to</strong>vima komedijama napadel vse<br />
moči <strong>in</strong> ustanove, ki so podcen<strong>je</strong>vale<br />
ljudstvo hlapcev <strong>in</strong> dekel, njihov <strong>je</strong>zik <strong>in</strong><br />
sposobnost, da mislijo z lastno glavo trezne<strong>je</strong>,<br />
spretne<strong>je</strong> <strong>in</strong> bolj prebrisano od državnih,<br />
cerkvenih ali <strong>in</strong>telektualnih oblasti.<br />
In prav izobraženci, razumniki <strong>in</strong> ljudski<br />
umetniki so tisti, ki bodo ljudem odprte<br />
glave nalili čistega v<strong>in</strong>a. »Učiti se! Učiti<br />
se! Učiti se!«, odzvanja odtlej po slovenski<br />
deželi, kljub upiranju <strong>in</strong> smešenju tujih<br />
<strong>in</strong> domačih župnikov Zöllner<strong>je</strong>v. Ivan<br />
Cankar <strong>je</strong> po tej plati veren naslednik razsvetl<strong>je</strong>nskih<br />
filozofov Kanta <strong>in</strong> Fichteja,<br />
kot <strong>je</strong> zaveden naslednik L<strong>in</strong>harta, Prešerna,<br />
Trd<strong>in</strong>e <strong>in</strong> Levstika. Toda medtem se <strong>je</strong><br />
pripetilo marsikaj, <strong>in</strong> poslanstvo umetnika<br />
ali učitelja ljudstva <strong>je</strong> znalo postati mučno,<br />
pa tudi dvomljivo. Mučno, ker <strong>je</strong> bil<br />
<strong>in</strong> <strong>je</strong> še danes trn v peti vsem, ki hočejo<br />
ljudstvo držati v nevednosti, <strong>in</strong> dvomljivo,<br />
ker napredek ne poteka tako prepros<strong>to</strong>,<br />
kot so si zamišljali prvi razsvetl<strong>je</strong>nci <strong>in</strong><br />
razsvetl<strong>je</strong>valci. Mar se ljudstvo ne počuti<br />
najudobne<strong>je</strong>, kadar mu ni treba uporabljati<br />
lastne glave, <strong>in</strong> mar ni prav ljudstvo<br />
tis<strong>to</strong>, ki črti <strong>in</strong> odganja Mart<strong>in</strong>e Kačur<strong>je</strong> <strong>in</strong><br />
Jermane od sebe?<br />
V drami Hlapci iz leta 1910 ves zmahan<br />
<strong>in</strong> obupan učitelj Jerman izreče tiste<br />
besede, ki so tako nepri<strong>je</strong>tno legle na srce<br />
slovenskega naroda <strong>in</strong> n<strong>je</strong>govih pastir<strong>je</strong>v:<br />
»Hlapci, za hlapce ro<strong>je</strong>ni, za hlapce<br />
vzgo<strong>je</strong>ni …« Kajti neumnost ni le neumna,<br />
temveč <strong>je</strong> tudi bogata, <strong>in</strong> pamet ni nekaj k<br />
človeku kar privezanega, ampak nekaj, kar<br />
ljud<strong>je</strong> prav radi zavržejo, če <strong>je</strong> hlapčevan<strong>je</strong><br />
brez pameti lažja pot do kruha. »Nova<br />
resnica <strong>je</strong> obsenčila svet, izkušen človek<br />
mi jo <strong>je</strong> razložil: hlapčuj, da boš napo<strong>je</strong>n<br />
<strong>in</strong> nasičen, ter nič ne izprašuj, kdo ti <strong>je</strong><br />
gospodar <strong>in</strong> kaj ti ukazu<strong>je</strong>! Hlapci, ki so<br />
se radovoljno prodali, pa so bolj goreči od<br />
gospodarja samega. Gospodar se prekriža,<br />
<strong>hlapec</strong> moli rožni venec; gospodar moli<br />
očenaš, <strong>hlapec</strong> opravlja devetdnevnico.<br />
Bolj skrbnih varuhov nima neumnost;<br />
noč <strong>in</strong> dan s<strong>to</strong><strong>je</strong> pred n<strong>je</strong>nimi durmi, da <strong>je</strong><br />
ne zaloti beseda od zunaj ter ji ne zmoti<br />
vernega srca ...«<br />
Ni čudno, da imamo do našega največ<strong>je</strong>-<br />
Hlapci, <strong>gospodarji</strong> <strong>in</strong> ljud<strong>je</strong> • stran 24
ga pisatelja tako dvoumen odnos. Vedno so<br />
mu priznavali, da zna najlepše slovensko<br />
govoriti, saj mu ta naš <strong>je</strong>zik teče kot med, a<br />
vedno <strong>je</strong> tudi veljalo, da <strong>je</strong> <strong>to</strong>, kar pripovedu<strong>je</strong>,<br />
tako kislo, pekoče <strong>in</strong> nepri<strong>je</strong>tno,<br />
da se le redko čuti prava sladkoba. Za<strong>to</strong> so<br />
ga imeli za solznodol<strong>in</strong>skega pesimista, ki<br />
<strong>je</strong>ml<strong>je</strong> ljudem vero <strong>in</strong> upan<strong>je</strong> iz same ob<strong>je</strong>stnosti<br />
<strong>in</strong> maščevanja, ker ju <strong>je</strong> pač sam<br />
nek<strong>je</strong> v tuj<strong>in</strong>i izgubil. Pa ju <strong>je</strong> res?<br />
Da, staro razsvetl<strong>je</strong>nsko vero, da bodo<br />
ljud<strong>je</strong> prenehali s hlapčevan<strong>je</strong>m, ko se<br />
bodo srečali z učitelji, kakršna sta Jerman<br />
<strong>in</strong> Mart<strong>in</strong> Kačur, <strong>je</strong> res izgubil. Preveč <strong>je</strong><br />
bilo gorja, preveč <strong>je</strong> bilo porazov, ne samo<br />
osebnih, <strong>in</strong> preveč <strong>je</strong> bilo med samimi učitelji<br />
različne golazni <strong>in</strong> podrepnikov. Učitelji<br />
ne zmorejo kar s svojo besedo, s svojo<br />
resnico iz hlapcev narediti samozavestne<br />
gospodar<strong>je</strong> lastne usode, <strong>in</strong> svobodno razpravljan<strong>je</strong><br />
med ljudmi še ne pr<strong>in</strong>ese resnice<br />
<strong>in</strong> napredka, če <strong>je</strong> pot do kruha tlakovana<br />
s podrejan<strong>je</strong>m <strong>in</strong> hlapčevan<strong>je</strong>m. Treba bo<br />
nekaj več kot samo učiteljsko pojasn<strong>je</strong>van<strong>je</strong>,<br />
šir<strong>je</strong>n<strong>je</strong> znanja med ljudi <strong>in</strong> uporno<br />
zoperstavljan<strong>je</strong> ljudskim pastir<strong>je</strong>m. Konec<br />
koncev, kaj pa <strong>je</strong> učitelj, ki po fichtejansko<br />
misli, da <strong>je</strong> n<strong>je</strong>gova naloga vrhovni nadzor<br />
nad napredovan<strong>je</strong>m človeškega rodu, drugega<br />
kot še ena vrsta prav takega pastirja<br />
<strong>in</strong> nadzornika?! Kaj ga dela boljšega od<br />
drugih? To, da ima v lasti resnico? Pa saj<br />
imeti resnico v lasti <strong>in</strong> pod nadzorom<br />
ravno pomeni, da tudi učitelji, ki širijo luč<br />
med ljudi, hkrati stremijo, da bi sami imeli<br />
oblast v rokah names<strong>to</strong> starih pastir<strong>je</strong>v!<br />
Jermana oblegajo dvomi, tako siloviti, da<br />
mu <strong>je</strong>, utru<strong>je</strong>nemu <strong>in</strong> zmahanemu, <strong>postal</strong>o<br />
jasno, da sam ne bo zmogel priti do konca,<br />
<strong>in</strong> da ne pomaga samo beseda, ampak <strong>je</strong><br />
treba krepkejšega dejanja, kot ga zmore<br />
učenjak. In v trenutku se mu utrne odrešujoča<br />
misel, ko se obrne h kovaču Kalandru,<br />
rekoč: »Ta roka bo kovala svet!«<br />
To <strong>je</strong> Cankar<strong>je</strong>v socializem, <strong>to</strong> <strong>je</strong> Cankar<strong>je</strong>v<br />
revolucionarni program, ki ga <strong>je</strong> že leta<br />
1907, ko <strong>je</strong> kandidiral na socialdemokratski<br />
listi za poslanca, izpovedal v govorih <strong>in</strong><br />
nagovorih, posebej pa v Hlapcu Jerneju <strong>in</strong><br />
n<strong>je</strong>govi pravici, delu, ki ga <strong>je</strong> dr. Ivan Prijatelj<br />
označil kot cankarjansko prepesnitev<br />
Marxovega <strong>in</strong> Engelsovega Komunističnega<br />
manifesta.<br />
Generacija prvih razsvet1<strong>je</strong>ncev <strong>je</strong> ver<strong>je</strong>la<br />
v <strong>to</strong>, da smo vsi ljud<strong>je</strong> enako obdar<strong>je</strong>ni<br />
z razumom <strong>in</strong> sposobni misliti z lastno<br />
glavo. Da pa bi do tega tudi zares prišlo, so<br />
potrebni učenjaki ¬– <strong>in</strong>telektualci, ki nosijo<br />
med ljudi luč resnice <strong>in</strong> znanja. Ljud<strong>je</strong><br />
bodo spregledali, <strong>in</strong> napredek človeštva bo<br />
zago<strong>to</strong>vl<strong>je</strong>n.<br />
Generacija na začetku dvajsetega s<strong>to</strong>letja<br />
pa <strong>je</strong> že zaradi grozljivih posledic <strong>in</strong>dustrijskega<br />
napredka, dekadence evropske<br />
kulture <strong>in</strong> vedno bolj krvavih <strong>in</strong> zloveščih<br />
imperialističnih spopadov za sve<strong>to</strong>vni kolonialni<br />
plen stavila na proletariat <strong>in</strong> n<strong>je</strong>govo<br />
odločno dejan<strong>je</strong>. Pomislite, kaj pomeni<br />
roka, ki bo kovala svet, kaj pomeni zahtevati,<br />
da moramo svet dati med tnalo <strong>in</strong> nakovalo.<br />
Ne more pomeniti ničesar drugega<br />
kot nasilno zrušen<strong>je</strong> obs<strong>to</strong><strong>je</strong>čega reda v<br />
imenu drugega, boljšega, ki mora nas<strong>to</strong>piti.<br />
Pomeni revolucionarno dejan<strong>je</strong>, ne pa<br />
<strong>in</strong>telektualno tuhtan<strong>je</strong> prave resnice. Tu <strong>je</strong><br />
meja, ki <strong>je</strong> Ivan Cankar kljub zaupanju v<br />
delavsko roko ni mogel pres<strong>to</strong>piti – meja<br />
nasilja, pri katerem cilj opraviču<strong>je</strong> sredstva.<br />
Hlapec Jernej <strong>je</strong> pomenljiv v svoji naivni<br />
misli, da mu kljub sve<strong>to</strong>sti lastn<strong>in</strong>e pripada<br />
nek delež od lastnega truda <strong>in</strong> napora, ko<br />
postane star <strong>in</strong> nadložen. Če gledamo z<br />
današn<strong>je</strong>ga stališča, kaj pa <strong>hlapec</strong> Jernej<br />
pravzaprav zahteva drugega kot – pokojn<strong>in</strong>o,<br />
socialno pomoč <strong>in</strong> zašči<strong>to</strong>, enakopravno<br />
družbeno pogodbo med delom <strong>in</strong><br />
kapitalom. Pa se mu vsi posmehu<strong>je</strong>jo kot<br />
norčku ali pa ga odpravljajo z izgovori. Vse<br />
naštete dobr<strong>in</strong>e od pokojn<strong>in</strong>e do pogodbe<br />
med delom <strong>in</strong> kapitalom, od splošne volilne<br />
pravice za vse odrasle moške <strong>in</strong> ženske<br />
do varstva v času brezposelnosti so se<br />
uveljavile kot kriterij civilizaci<strong>je</strong> <strong>in</strong> kulture<br />
šele po drugi sve<strong>to</strong>vni vojni, <strong>in</strong> še <strong>to</strong> bolj<br />
ali manj le v Evropi <strong>in</strong> ostalem razvitem<br />
zahodnem svetu. Šele danes govorimo o<br />
človekovih pravicah, ki bi morale veljati<br />
po vsem svetu enako. Pa ne samo, da ne<br />
veljajo, ampak velja tudi, da vsaj te pravice,<br />
ki iz hlapcev <strong>in</strong> dekel naredijo ljudi, tudi ne<br />
smejo veljati povsod, saj bi <strong>to</strong> onemogočilo<br />
sve<strong>to</strong>vnemu kapitalu izkoriščan<strong>je</strong> ljudi <strong>in</strong><br />
narave, kakršno poteka v deželah tret<strong>je</strong>ga<br />
sveta, pa tudi drugod <strong>in</strong> celo v osrednjih<br />
metropolah sve<strong>to</strong>vnega bogastva.<br />
Cankar <strong>je</strong> hotel roko, ki bi kovala svet, <strong>in</strong><br />
vedel, da tega učitelji ne zmorejo, za<strong>to</strong> <strong>je</strong><br />
zaupal, da bodo samozavestni proletarci<br />
tisti, ki bodo s svojim prevratnim dejan<strong>je</strong>m<br />
kovali ljudi, tako kot se mu <strong>je</strong> istega 1910.<br />
leta s Kovaško kot poslanico za delavski<br />
praznik 1. maj pridružil prijatelj O<strong>to</strong>n<br />
Župančič:<br />
»Za<strong>to</strong> bomo mi kovači kovali,<br />
trdó kovali, tenkó poslušali,<br />
da ne bo med nami nespoznan,<br />
ko pride čas,<br />
ko s<strong>in</strong>e dan,<br />
da vstane, da plane kládivar, kládivar silni<br />
iz nas ...«<br />
Cankar<strong>je</strong>va povest o hlapcu Jerneju <strong>in</strong><br />
n<strong>je</strong>govi pravici morda <strong>je</strong> prepesnitev komunističnega<br />
manifesta, vendar n<strong>je</strong>n konec<br />
ni ravno optimističen <strong>in</strong> svetal. Revolucija<br />
terja žrtve, <strong>in</strong> če <strong>je</strong> ta silni kladivar, ki ga<br />
<strong>je</strong> treba prepoznati, ko pride čas <strong>in</strong> s<strong>in</strong>e<br />
Hlapci, <strong>gospodarji</strong> <strong>in</strong> ljud<strong>je</strong> • stran 25<br />
dan, vsaj tako odločen, kot <strong>je</strong> moral prej<br />
biti učenjak – učitelj, bo res moral biti pripravl<strong>je</strong>n<br />
na smrt. Jerneja <strong>je</strong> požrl plamen,<br />
ki ga <strong>je</strong> zanetil sam. Kaj ni <strong>to</strong> prav <strong>to</strong>liko<br />
vizija izteka dvajsetega s<strong>to</strong>letja <strong>in</strong> zgodbe o<br />
komunizmu, pa tudi vseh drugih n<strong>je</strong>govih<br />
<strong>to</strong>talitarizmih, kot vizija proletarske<br />
revoluci<strong>je</strong>? Tu smo zdaj. Resnica <strong>in</strong> znan<strong>je</strong><br />
naredita samozavestne ljudi <strong>in</strong> sta napoti<br />
vsakemu hlapčevstvu, vendar se neumnosti<br />
ne da za vedno izgnati s plamenčkom, ki<br />
ga nosijo med ljudi razsvetl<strong>je</strong>ni učitelji.<br />
Svet <strong>je</strong> bil medtem dodobra s<strong>to</strong>lčen med<br />
tnalom <strong>in</strong> nakovalom, pa <strong>je</strong> Kalander<br />
danes spet navaden mezdni delavec, tako<br />
kot <strong>je</strong> bil s<strong>to</strong> let nazaj, <strong>in</strong> se mora hlapčevsko<br />
tresti za zaposlitev, če jo hoče obdržati.<br />
In vendar <strong>je</strong> razlika neznanska, saj <strong>je</strong> tisti<br />
program, ki ga <strong>je</strong> zastavil <strong>hlapec</strong> Jernej,<br />
realiziran vsaj pri nas doma <strong>in</strong> v neposredni<br />
evropski zahodni sosešč<strong>in</strong>i.<br />
Ne verjamemo več župnikom Zöllner<strong>je</strong>m,<br />
pa tudi Fichte<strong>je</strong>vim učenjakom <strong>in</strong> Cankar<strong>je</strong>vim<br />
Jermanom ne zaupamo povsem. Kot<br />
Poncij Pilat se sprašu<strong>je</strong>mo, kaj <strong>je</strong> resnica,<br />
<strong>in</strong> kot Jezus Kristus si odgovarjamo – jaz<br />
sem resnica, človek kot oseba, ki <strong>je</strong> vredna<br />
<strong>in</strong> ima tudi zajamčeno pravico do spoš<strong>to</strong>vanja<br />
<strong>in</strong> do varnosti pred izkoriščan<strong>je</strong>m. Da<br />
bi zažigali hiše, nare<strong>je</strong>ne s tujim zno<strong>je</strong>m <strong>in</strong><br />
naporom, nam ne pride pogos<strong>to</strong> na misel,<br />
čeprav morda ostaja k<strong>je</strong> v kakem kotičku<br />
antiglobalistične <strong>je</strong>ze tudi pomisel na sve<strong>to</strong>vni<br />
požar. Preveč <strong>je</strong> bilo že hudega <strong>in</strong> zlega<br />
<strong>in</strong> prenevarno se <strong>je</strong> v tem zapletenem svetu<br />
igrati z ogn<strong>je</strong>m. Ko bi <strong>to</strong> le vedeli tisti, ki<br />
kurijo ogn<strong>je</strong>, ne da bi pomislili na okol<strong>je</strong> <strong>in</strong><br />
na druge ljudi ...<br />
Iz hlapcev napraviti ljudi? Saj ravno<br />
<strong>hlapci</strong> so ljud<strong>je</strong>. Kaj pa, ko bi naredili ljudi<br />
iz gospodar<strong>je</strong>v?<br />
Dr. Lev Kreft <strong>je</strong> leta 1988 z<br />
dok<strong>to</strong>ra<strong>to</strong>m končal študij filozofi<strong>je</strong><br />
<strong>in</strong> sociologi<strong>je</strong> na Filozofski<br />
fakulteti v Ljubljani, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> od<br />
2001 redni profesor za estetiko.<br />
Estetiko predava tudi na Akademiji<br />
za likovno umetnost. Bil <strong>je</strong> med<br />
ustanovitelji Slovenskega društva za<br />
estetiko <strong>in</strong> n<strong>je</strong>gov predsednik <strong>in</strong> <strong>je</strong><br />
izvršni direk<strong>to</strong>r Mirovnega <strong>in</strong>štituta.<br />
Opravljal <strong>je</strong> tudi več političnih<br />
funkcij – med drugim <strong>je</strong> bil<br />
predsednik jugoslovanske mlad<strong>in</strong>ske<br />
organizaci<strong>je</strong> <strong>in</strong> podpredsednik<br />
slovenskega državnega zbora – <strong>in</strong><br />
<strong>je</strong> av<strong>to</strong>r številnih strokovnih <strong>in</strong><br />
publicističnih del.
Dnevni center Most<br />
Tadeja Nimac<br />
Uč<strong>in</strong>kovitejše<br />
razreševan<strong>je</strong><br />
brezposelnosti<br />
Razvojno partnerstvo PPS Equal Dnevni center Most <strong>je</strong> junija le<strong>to</strong>s<br />
sklenilo svo<strong>je</strong> aktivnosti na pro<strong>je</strong>ktu. Več kot dveletno skupno delo smo<br />
zaključili s predvidenimi produkti, med katerimi <strong>je</strong> najpomembnejši model<br />
<strong>in</strong>dividualnega pris<strong>to</strong>pa pri nudenju pomoči brezposelni osebi v procesu<br />
iskanja zaposlitve.<br />
Program <strong>je</strong> bil usmer<strong>je</strong>n v <strong>in</strong>dividualno pomoč posamezniku, ki išče<br />
zaposlitev. Izhajal <strong>je</strong> iz neokonstruktivističnega pris<strong>to</strong>pa, <strong>to</strong>rej <strong>je</strong> upošteval<br />
sodobne pris<strong>to</strong>pe pomoči <strong>in</strong> <strong>je</strong> bil usmer<strong>je</strong>n v reševan<strong>je</strong> problema<br />
brezposelnosti konkretnega posameznika <strong>in</strong> n<strong>je</strong>gove konkretne situaci<strong>je</strong>.<br />
Udeležencem, mladim brezposelnim<br />
osebam iz Zasavja, smo omogočali<br />
presegan<strong>je</strong> ovir, ki jih brezposelnost<br />
povzroča na motivacijskem, kognitivnem,<br />
emocionalnem <strong>in</strong> socialnem področju –<br />
udeležencem <strong>je</strong> bilo na razpolago tedensko,<br />
po potrebi pa tudi pogostejše <strong>in</strong>dividualno<br />
sve<strong>to</strong>van<strong>je</strong>. S samo<strong>in</strong>iciativnim ohranjan<strong>je</strong>m<br />
kontak<strong>to</strong>v udeležencev razvojnega<br />
partnerstva s sve<strong>to</strong>valcem se <strong>je</strong> potrdilo tudi,<br />
da <strong>je</strong> pomoč programa koncipirana tako, da<br />
se v <strong>in</strong>dividualnem pro<strong>je</strong>ktu vedno lahko<br />
nadalju<strong>je</strong>, če se pojavni takšna potreba.<br />
Individualna obravnava<br />
Program <strong>je</strong> omogočal moni<strong>to</strong>r<strong>in</strong>g<br />
posameznika. V sklopu našega programa<br />
smo tedensko preverjali količ<strong>in</strong>o <strong>in</strong> <strong>kako</strong>vost<br />
navezovanja stikov z delodajalci. Obdob<strong>je</strong>,<br />
ki smo ga imeli na razpolago za izvajan<strong>je</strong>,<br />
<strong>je</strong> bilo dovolj dolgo, saj se <strong>je</strong> že po nekaj<br />
mesecih pokazalo, kateri iskalci zaposlitve<br />
nimajo <strong>in</strong>teresa <strong>in</strong> motiva najti zaposlitev<br />
(razlogi so bili odvisnost, pre<strong>je</strong>man<strong>je</strong><br />
(pre)visoke socialne pomoči, prioriteta<br />
drugih motivov, kot <strong>je</strong> na primer dokončan<strong>je</strong><br />
izobraževanja) <strong>in</strong> so samo formalno vs<strong>to</strong>pili<br />
v delovni odnos, v katerem sve<strong>to</strong>valec<br />
zaposlitve <strong>in</strong> posamezna brezposelna oseba<br />
sodelu<strong>je</strong>ta v skupnem iskanju rešitev.<br />
V sklopu našega programa smo<br />
tedensko preverjali tudi udeleževan<strong>je</strong><br />
drugih aktivnostih, ki so bile namen<strong>je</strong>ne<br />
motiviranju, aktiviranju <strong>in</strong> socialnemu<br />
vključevanju: športni, računalniški <strong>in</strong><br />
študijsko-bralni krožki, športni dnevi,<br />
izobraževanja, delavnice, druga druženja,<br />
kar se <strong>je</strong> pokazalo kot pomembna podpora<br />
sve<strong>to</strong>valnemu procesu.<br />
Posameznika smo v sklopu programa<br />
seznanili s situacijo na trgu dela <strong>in</strong> mu<br />
poskušali pomagati pri soočanju z n<strong>je</strong>govo<br />
lastno situacijo na trgu delovne sile<br />
– primanjkljaji znanja, vešč<strong>in</strong>, spretnosti.<br />
V sklopu našega programa smo skupaj z<br />
udeleženci ne le uokvirili portfelj njihovega<br />
znanja <strong>in</strong> ugo<strong>to</strong>vili tipične primanjklja<strong>je</strong><br />
v pričakovanih kompetencah, pač pa<br />
smo jih že v sklopu programa poskušali<br />
maksimalno nadoknaditi, na primer s<br />
praktičnimi usposabljanji za komercialista,<br />
za knjigovodsko-računovodska dela, za<br />
pripravo <strong>in</strong> izpit iz zakona o upravnem<br />
pos<strong>to</strong>pku, nadal<strong>je</strong> prekvalifikaci<strong>je</strong>,<br />
izobraževan<strong>je</strong> za poklic, tudi vključevan<strong>je</strong> v<br />
programe nacionalnih poklicnih kvalifikacij,<br />
dokončan<strong>je</strong> izobraževanja …<br />
Kompetenčni model<br />
Z osnovnim produk<strong>to</strong>m <strong>je</strong> tesno povezan<br />
drugi produkt razvojnega partnerstva,<br />
<strong>in</strong> sicer kompetenčni model. V Modelu<br />
ugotavljanja <strong>in</strong> mer<strong>je</strong>nja kompetenc<br />
brezposelnih oseb smo def<strong>in</strong>irati tiste<br />
kompetence, ki so na trgu dela pri<br />
delodajalcih pričakovane. Poimenovali<br />
smo jih kot ključne kompetence za uspešno<br />
živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> <strong>in</strong> delo: bralna pismenost,<br />
komunikacija (tudi tuji <strong>je</strong>ziki), matematična<br />
pismenost, poznavan<strong>je</strong> <strong>in</strong> sposobnost<br />
uporabe <strong>in</strong>formacijsko-komunikacijske<br />
tehnologi<strong>je</strong>, sposobnost dela v timu,<br />
sposobnost učenja <strong>in</strong> sposobnost kritičnega<br />
razmišljanja. Hkrati pa brezposelne osebe<br />
potrebu<strong>je</strong>jo tudi kompetence za zaposljivost.<br />
V modelu smo jih def<strong>in</strong>irali kot sposobnost<br />
določanja kariernega cilja, sposobnost<br />
določitve potrebnega znanja, spretnosti <strong>in</strong><br />
kompetenc kariernega cilja ter sposobnost<br />
ugotavljanja primanjkljaja kompetenc za<br />
dosegan<strong>je</strong> kariernega cilja.<br />
Za ugotavljan<strong>je</strong> kompetenc posamezne<br />
brezposelne osebe smo pripravili poseben<br />
samoevalvacijski vprašalnik – pripomoček<br />
zaposlitvenemu sve<strong>to</strong>valcu za ugotavljan<strong>je</strong><br />
kompetenc brezposelnih oseb.<br />
Za uspešno izravnavan<strong>je</strong> potreb <strong>in</strong><br />
ponudbe na trgu dela pa <strong>je</strong> potrebno poznati<br />
tudi kompetenčne profile aktualnih delovnih<br />
mest. Pri pris<strong>to</strong>jnih zavodih mora obstajati<br />
sistemska rešitev <strong>in</strong> pripravl<strong>je</strong>nost, da se<br />
primanjkljaji v kompetencah brezposelnih<br />
oseb kar najažurne<strong>je</strong> nadomeščajo.<br />
Za<strong>to</strong> <strong>je</strong> nujno <strong>je</strong> vzpostaviti kvalitetnejše<br />
sodelovan<strong>je</strong> med udeleženci trga dela <strong>in</strong> jih<br />
bolj motivirati za sodelovan<strong>je</strong>, kar še posebej<br />
velja za delodajalce, da bodo konkretne<strong>je</strong><br />
def<strong>in</strong>irali <strong>in</strong> jasne<strong>je</strong> izrazili svo<strong>je</strong> kadrovske<br />
potrebe (zaželene <strong>in</strong> potrebne kompetence<br />
delovnih mest: znan<strong>je</strong>, izkušn<strong>je</strong>, spretnosti,<br />
vešč<strong>in</strong>e, osebnostne lastnosti). Brez teh<br />
<strong>in</strong>formacij, ki jih lahko posredu<strong>je</strong>jo le, sami<br />
delodajalci ne morejo pričakovati boljše<br />
ponudbe s strani iskalcev zaposlitve.<br />
Brezposelnost <strong>je</strong> skupna skrb<br />
V sklopu programa smo skupaj z<br />
udeleženci tudi iskali možne delodajalce, ki<br />
bi zaposlili udeležence našega programa. Z<br />
njimi smo navezovali stike <strong>in</strong> sodelovali v<br />
smislu, da bi udeležencem lahko omogočili<br />
zaposlitev s pomočjo ciljnih izobraževanj<br />
oziroma s pomočjo aktivnosti usposabljan<strong>je</strong><br />
brez delovnega razmerja. V programu smo<br />
Uč<strong>in</strong>kovitejše razreševan<strong>je</strong> brezposelnosti • stran 26
»Organ upravljanja Programa pobude Skupnosti EQUAL <strong>je</strong><br />
M<strong>in</strong>istrstvo za delo, druž<strong>in</strong>o <strong>in</strong> socialne zadeve.«<br />
»Program delno f<strong>in</strong>ancira M<strong>in</strong>istrstvo za delo, druž<strong>in</strong>o <strong>in</strong><br />
socialne zadeve.«<br />
»Program delno f<strong>in</strong>ancira Evropska unija.«<br />
»Za vseb<strong>in</strong>o dokumenta <strong>je</strong> odgovorno Razvojno partnerstvo<br />
Dnevni center most <strong>in</strong> v nobenem pogledu ne izraža stališča<br />
Evropske uni<strong>je</strong>«<br />
poskušali prilagajati <strong>in</strong> čim bolj izenačevati<br />
kompetence posameznih iskalcev zaposlitve<br />
s kompetencami delovnih mest, ki so na<br />
(regionalnem) trgu dela na razpolago. Žal<br />
<strong>je</strong> bil <strong>in</strong>teres delodajalcev za sodelovan<strong>je</strong><br />
pod našimi pričakovanji.<br />
V razvojnem partnerstvu Dnevni center<br />
Most smo ugotavljali razloge za slabo<br />
sodelovan<strong>je</strong> <strong>in</strong> komunikacijo med ključnimi<br />
udeleženci na trgu delovne sile. V času<br />
izvajanja programa z mladimi brezposelnimi<br />
osebami iz Zasavja se <strong>je</strong> namreč<br />
pokazalo, da <strong>je</strong> aktivna komunikacija med<br />
delodajalci <strong>in</strong> iskalci zaposlitve oziroma<br />
podpornimi <strong>in</strong>stitucijami s področja trga<br />
dela ter izobraževalnimi <strong>in</strong>stitucijami<br />
zelo pomembna, saj lahko prispeva k<br />
hitrejšemu prepoznavanju <strong>in</strong> izravnavanju<br />
primanjklja<strong>je</strong>v v kompetencah iskalcev<br />
zaposlitve.<br />
Naše ugo<strong>to</strong>vitve so potrdile tudi izkušn<strong>je</strong><br />
<strong>in</strong> rezultati razvojnega partnerstva PPS<br />
Equal M-lab, ki ga <strong>je</strong> koord<strong>in</strong>irala družba<br />
BSC iz Kranja, s katerim smo v času<br />
izvajanja pro<strong>je</strong>kta sodelovali v nacionalni<br />
tematski mreži. Obe razvojni partnerstvi<br />
sta z izmenjavo izkušenj <strong>in</strong> lastnih praks<br />
ugo<strong>to</strong>vili, da sta njuna <strong>in</strong>ovativna izvedbena<br />
modela pokazala, da <strong>je</strong> potrebno na terenu<br />
graditi na dobrih izvedbenih modelih,<br />
ki z aktivnim partnerstvom zavoda za<br />
zaposlovan<strong>je</strong> ter <strong>in</strong>štitucij, pod<strong>je</strong>tij ter<br />
nevladnih organizacij lahko pripomorejo<br />
k zmanjšanju dolgotrajne brezposelnosti v<br />
regiji.<br />
Obe razvojni partnerstvi sta ugo<strong>to</strong>vili,<br />
da oba pro<strong>je</strong>kta z razvitimi <strong>in</strong>ovativnimi<br />
<strong>in</strong>strumenti, me<strong>to</strong>dami <strong>in</strong> ukrepi<br />
predstavljata dobra temelja za reševan<strong>je</strong><br />
problematike zaposlovanja mladih v<br />
zasavski <strong>in</strong> gorenjski regiji ter da ju <strong>je</strong> možno<br />
prenesti tudi v druge regi<strong>je</strong>. Dolgoročno bi<br />
bilo možno modela prilagoditi tudi za delo<br />
z drugimi ciljnimi skup<strong>in</strong>ami.<br />
Podobne ugo<strong>to</strong>vitve o nujnosti<br />
sodelovanja med ključnimi udeleženci<br />
trga dela so temeljno spoznan<strong>je</strong> tudi<br />
dvoletnega transnacionalnega sodelovanja<br />
z razvojnim partnerstvom Equal Opcaoval.<br />
pt iz Portugalske. Skupni cilj obeh razvojnih<br />
partnerstev <strong>je</strong> bilo iskan<strong>je</strong> <strong>in</strong>ovativnih<br />
pris<strong>to</strong>pov <strong>in</strong> struktur, ki bodo pospeševale<br />
uravnoteženost trga delovne sile ter<br />
ustvarjale kulturo dialoga med ključnimi<br />
udeleženci trga delovne sile.<br />
Ob sklepu transnacionalnega sodelovanja<br />
smo v skupni izjavi, namen<strong>je</strong>ni pris<strong>to</strong>jnim<br />
m<strong>in</strong>istrstvom v obeh državah, javnosti <strong>in</strong><br />
tudi Evropski komisiji, glede na enotne<br />
smernice zaposlovalne politike v Evropski<br />
uniji, med drugim zapisali: »Skrb za<br />
razreševan<strong>je</strong> brezposelnosti <strong>je</strong> skupna skrb<br />
države, delodajalcev, aktivnega prebivalstva,<br />
izobraževalnih organizacij <strong>in</strong> nenazadn<strong>je</strong> tudi<br />
lokalnih oblasti. V okviru lokalnih oziroma<br />
regionalnih okolij <strong>je</strong> potrebno vzpostaviti<br />
aktivno sodelovan<strong>je</strong> med delodajalci, iskalci<br />
zaposlitve, izobraževalnimi organizacijami<br />
<strong>in</strong> lokalnimi skupnostmi … Doseči <strong>je</strong><br />
potrebno zavedan<strong>je</strong> delodajalcev, da so<br />
zaposleni ključni dejavnik stabilnosti <strong>in</strong> rasti<br />
pod<strong>je</strong>tja; za izvajan<strong>je</strong> kadrovske funkci<strong>je</strong> s<br />
cil<strong>je</strong>m skrbnejšega upravljanja s človeškim<br />
oziroma <strong>in</strong>telektualnim kapitalom bi morale<br />
imeti ustrezno usposobl<strong>je</strong>ne strokovnjake<br />
vse pravne <strong>in</strong> fizične osebe, ki zaposlu<strong>je</strong>jo<br />
delavce …«<br />
Sve<strong>to</strong>valec za zaposlovan<strong>je</strong><br />
Razvojno partnerstvo ob prej omen<strong>je</strong>nih<br />
produktih razvilo tudi model vodenja<br />
sve<strong>to</strong>valnega procesa na področju<br />
zaposlovanja uporabnikov drog, ki smo ga<br />
skupaj z razvojnim partnerstvom Feniks<br />
(koord<strong>in</strong>a<strong>to</strong>r <strong>je</strong> bil Zavod Vir Cel<strong>je</strong>)<br />
pripravili v sklopu nacionalne tematske<br />
meže Equal Zaposlovan<strong>je</strong> <strong>in</strong> odvisniki. To<br />
<strong>je</strong> bil naš odgovor na sedan<strong>je</strong> neustrezno<br />
stan<strong>je</strong>; predvsem <strong>je</strong> <strong>to</strong> aktualni sve<strong>to</strong>valni<br />
sistem brezposelnim osebam Zavoda<br />
Republike Sloveni<strong>je</strong> za zaposlovan<strong>je</strong>,<br />
ki zaradi več razlogov ni koncipiran za<br />
prepoznavan<strong>je</strong> oziroma uč<strong>in</strong>kovi<strong>to</strong> pomoč<br />
odvisniku v trenutku, ko bi se ta proces<br />
lahko <strong>in</strong>tenzivno pričel reševati, obenem pa<br />
<strong>je</strong> tudi med<strong>in</strong>stitucionalno <strong>in</strong> medresorsko<br />
sodelovan<strong>je</strong> strokovnjakov (ob zavodu za<br />
zaposlovan<strong>je</strong> so <strong>to</strong> še centri za socialno<br />
delo, zdravstvo, programi rehabilitaci<strong>je</strong>) v<br />
Sloveniji zaenkrat še slabo vzpostavl<strong>je</strong>no.<br />
Drug dodaten produkt razvojnega<br />
partnerstva <strong>je</strong> predlog nove nacionalne<br />
poklicne kvalifikaci<strong>je</strong> Zaposlitveni<br />
sve<strong>to</strong>valec, s katerim bi se v prakso<br />
zaposlitvenega sve<strong>to</strong>vanja v Sloveniji lahko<br />
pos<strong>to</strong>poma uvedel <strong>in</strong>dividualni pris<strong>to</strong>p.<br />
Omen<strong>je</strong>ni predlog smo pripravili kot<br />
dodaten produkt za lažjo implementacijo<br />
modela <strong>in</strong>dividualne pomoči brezposelni<br />
osebi <strong>in</strong> smo ga ob koncu obdobja<br />
razširjanja z načelnim soglas<strong>je</strong>m centralne<br />
službe Zavoda Republike Sloveni<strong>je</strong> za<br />
zaposlovan<strong>je</strong> poslali na M<strong>in</strong>istrstvo za delo,<br />
druž<strong>in</strong>o <strong>in</strong> socialne zadeve (Direk<strong>to</strong>rat<br />
za trg dela <strong>in</strong> zaposlovan<strong>je</strong>, sek<strong>to</strong>r za<br />
vseživl<strong>je</strong>njsko učen<strong>je</strong> <strong>in</strong> štipendiran<strong>je</strong>) <strong>in</strong><br />
Center Republike Sloveni<strong>je</strong> za poklicno<br />
izobraževan<strong>je</strong>, ki <strong>je</strong> sicer pris<strong>to</strong><strong>je</strong>n za<br />
pripravo kataloga znanj oziroma poklicnih<br />
standardov za posamezne poklice.<br />
fo<strong>to</strong> Karmen Bailat<br />
Na predstavitvi modela <strong>in</strong>dividualne pomoči brezposelni<br />
osebi na Območni službi Zavoda republike Sloveni<strong>je</strong> za<br />
zaposlovan<strong>je</strong> v Celju<br />
Zanimivo <strong>je</strong>, da smo v fazi priprave<br />
predloga pobude za pridobitev nacionalne<br />
poklicne kvalifikaci<strong>je</strong> poklica sve<strong>to</strong>valec<br />
za zaposlovan<strong>je</strong> ugo<strong>to</strong>vili, da ob poklicu<br />
poklicni sve<strong>to</strong>valec v katalogu poklicev<br />
na Centru za <strong>in</strong>formiran<strong>je</strong> <strong>in</strong> poklicno<br />
sve<strong>to</strong>van<strong>je</strong> sploh ni bilo opisa poklica<br />
sve<strong>to</strong>valec zaposlitve. Omen<strong>je</strong>ni katalog<br />
<strong>je</strong> zdaj že dopoln<strong>je</strong>n tudi z opisom tega<br />
poklica.<br />
Partnerji razvojnega partnerstva oziroma<br />
nacionalne tematske mreže Equal bomo<br />
aktivno vključeni pri pripravi kataloga<br />
znanj oziroma poklicnih standardov,<br />
s čimer bomo nadal<strong>je</strong>vali s skupnimi<br />
prizadevanji za kvalitetnejše sve<strong>to</strong>valno<br />
delo z brezposelnimi v Sloveniji tudi po<br />
izteku programa.<br />
Uč<strong>in</strong>kovitejše razreševan<strong>je</strong> brezposelnosti • stran 27
Varstvo potrošnikov<br />
Tanja Šul<strong>in</strong> Drnovšek<br />
Pri hrani stavimo<br />
na <strong>kako</strong>vost<br />
ZPZS, Zveza potrošniških združenj Sloveni<strong>je</strong> <strong>je</strong> kot zveza regionalnih<br />
potrošniških organizacij v lanskem letu opravila raziskavo o poznavanju hrane<br />
<strong>in</strong> osveščenosti slovenskega potrošnika. Čeprav <strong>je</strong> v zadn<strong>je</strong>m času glavna<br />
skrb povezana z visokimi <strong>in</strong> rednimi podražitvami hrane, so spoznanja, do<br />
katerih smo prišli z raziskavo o poznavanju hrane <strong>in</strong> osveščenosti slovenskega<br />
potrošnika, vseeno zanimiva <strong>in</strong> vredna predstavitve.<br />
Raziskava, ki jo <strong>je</strong> f<strong>in</strong>ančno omogočilo<br />
M<strong>in</strong>istrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo<br />
<strong>in</strong> prehrano, temelji na osebni anketi, ki<br />
smo jo med tisoč sodelujočimi opravili v<br />
sedmih slovenskih regijah, tudi zasavski,<br />
od koder prihaja s<strong>to</strong> spraševancev – število<br />
anketirancev <strong>je</strong> bilo sorazmerno s številom<br />
prebivalcev regi<strong>je</strong>. Med anketiranci so s<br />
57 ods<strong>to</strong>tki prevladovale ženske, starostno<br />
pa so bili enakomerno porazdel<strong>je</strong>ni od<br />
študen<strong>to</strong>v do upoko<strong>je</strong>ncev. Cilj raziskave <strong>je</strong><br />
bil spoznati, kakšen odnos imajo slovenski<br />
potrošniki do hrane, kakšne so njihove<br />
nakupovalne navade, česa se bojijo <strong>in</strong> komu<br />
zaupajo.<br />
Kvaliteta hrane <strong>je</strong> zakon<br />
Ob besedi hrana kar 29 ods<strong>to</strong>tkov<br />
Slovencev pomisli na potrebo po hrani,<br />
s približno pet<strong>in</strong>skim deležem pa sledita<br />
odgovora lakota <strong>in</strong> užitek. Sledijo odgovori<br />
zdrav<strong>je</strong>, okus <strong>in</strong> družen<strong>je</strong>, na repu pa sta<br />
pristala ponu<strong>je</strong>na odgovora bolezen ter<br />
nacionalna identiteta. Pri nas pa <strong>je</strong> tako,<br />
da več kot polovica Zasavčanov ob besedi<br />
hrana najprej pomisli na potrebo po n<strong>je</strong>j, na<br />
drugo mes<strong>to</strong> pa smo postavili užitek.<br />
Pri nakupovanju <strong>je</strong> za največji, 43-<br />
ods<strong>to</strong>tni del anketirancev najbolj pomembna<br />
kvaliteta, okrog 16 ods<strong>to</strong>tkov pa jih navaja<br />
okus, vpliv na zdrav<strong>je</strong> <strong>in</strong> ceno. Kaj malo<br />
pa slovenskemu potrošniku, tako vsaj<br />
trdijo, pri izbiri hrane ne pomenijo nač<strong>in</strong><br />
proizvodn<strong>je</strong>, država porekla, blagovna<br />
znamka <strong>in</strong> embalaža. Tu Zasavčani<br />
nekoliko ods<strong>to</strong>pamo od povprečne podobe,<br />
saj da<strong>je</strong>mo večjo pozornost nač<strong>in</strong>u<br />
proizvodn<strong>je</strong>: <strong>kako</strong>vost <strong>je</strong> najpomembnejša<br />
za dobro polovico anketirancev, sledijo pa<br />
cena <strong>in</strong> nač<strong>in</strong> proizvodn<strong>je</strong> <strong>in</strong> šele na<strong>to</strong> okus<br />
<strong>in</strong> vpliv na zdrav<strong>je</strong>.<br />
Pri izbiranju izdelkov za več<strong>in</strong>o ni<br />
pomembno, ali <strong>je</strong> hrana slovenskega ali<br />
tu<strong>je</strong>ga izvora. Tako dve tretj<strong>in</strong>i vprašanih<br />
kupu<strong>je</strong> hrano ne glede na <strong>to</strong>, ali <strong>je</strong> domačega<br />
ali tu<strong>je</strong>ga izvora, tretj<strong>in</strong>a pa se jih odloča<br />
zgolj za slovenske proizvode, ker imajo<br />
vanj več<strong>je</strong> zaupan<strong>je</strong> <strong>in</strong> so bolj prilago<strong>je</strong>ni<br />
njihovim prehranskim navadam. Zasavski<br />
potrošniki smo tu večji domoljubi, saj jih<br />
več kot polovica prisega zgolj na slovensko<br />
hrano.<br />
Strah za zdrav<strong>je</strong> <strong>je</strong> precejšen<br />
Med sedmimi problemi, ki so bili<br />
ponu<strong>je</strong>ni kot možni odgovori, največ kupcev<br />
najprej zanima rok trajanja, precej pa sta<br />
prisotna tudi strah pred aditivi <strong>in</strong> možnostjo<br />
zastrupitve s hrano. Potrošniki skoraj ne<br />
dvomijo v nadzor <strong>kako</strong>vosti <strong>in</strong> higienske<br />
ustreznosti izdelkov, prav tako jih pretirano<br />
ne vznemirja pojav gensko spremen<strong>je</strong>ne<br />
hrane. Zasavčani od slovenskih povprečij<br />
ne ods<strong>to</strong>pamo.<br />
Skrb za zdrav<strong>je</strong> se izraža tudi v odgovorih,<br />
koliko potrošnike skrbijo nekateri pojavi v<br />
prehranski <strong>in</strong>dustriji <strong>in</strong> okolju. Vprašani so<br />
kot najbolj zaskrbljujoče označili ostanke<br />
pesticidov v živilih rastl<strong>in</strong>skega izvora,<br />
zatem onesnaževalce kot so dioks<strong>in</strong> <strong>in</strong><br />
težke kov<strong>in</strong>e, sledijo preostanki hormonov,<br />
aditivi, pojava ptič<strong>je</strong> gripe <strong>in</strong> BSE, na<br />
koncu pa so gensko spremen<strong>je</strong>na hrana,<br />
mikrobiološka ustreznost živil živalskega<br />
izvora <strong>in</strong> možnost pojava alergij.<br />
Odgovori na vprašan<strong>je</strong>, ali <strong>je</strong> nadzor nad<br />
hrano zakonodajno <strong>in</strong> nadzorno ustrezno<br />
ure<strong>je</strong>n, so razdelili anketirance. Še najbolj<br />
so zadovoljni s striktnostjo zakonoda<strong>je</strong> <strong>in</strong><br />
sistemom zagotavljanja varne <strong>in</strong> <strong>kako</strong>vostne<br />
hrane, precej manj pa z organizacijo<br />
<strong>in</strong>špekcijskega nadzora <strong>in</strong> razdrobl<strong>je</strong>nostjo<br />
pris<strong>to</strong>jnosti med različne organe. Njihovi<br />
odgovori pa imajo veliko lepotno napako,<br />
saj kar 90 ods<strong>to</strong>tkov anketirancev priznava,<br />
da ne pozna sistemske ureditve na tem<br />
področju <strong>in</strong> da odgovarjajo bolj na pamet.<br />
In <strong>kako</strong> reagiramo ob <strong>in</strong>formacijah, da<br />
neko živilo ni zdravo <strong>in</strong> ogroža zdrav<strong>je</strong>?<br />
Slaba polovica anketiranih ga preneha<br />
kupovati <strong>in</strong> uživati, dobra tretj<strong>in</strong>a pa ga<br />
začasno črta z nakupovalnih listkov <strong>in</strong><br />
<strong>je</strong>dilnikov.<br />
Anketa se <strong>je</strong> zaključila z vprašan<strong>je</strong>m,<br />
komu potrošniki glede varnosti hrane<br />
najbolj zaupajo? Tu se odgovori med<br />
regijami precej razliku<strong>je</strong>jo. Gledano<br />
povprečno jih skoraj tretj<strong>in</strong>a najbolj zaupa<br />
prav potrošniškim organizacijam, precej<br />
zaupanja vredni so tudi znanstveniki, sledijo<br />
živilsko-predelovalna <strong>in</strong>dustrija <strong>in</strong> kmet<strong>je</strong>,<br />
na repu pa so nov<strong>in</strong>arji, državni uradniki<br />
<strong>in</strong> trgovci. V Zasavju anketiranci najbolj<br />
zaupajo potrošniškim organizacijam <strong>in</strong><br />
znanstvenikom, najmanj pa trgovcem <strong>in</strong><br />
živilsko predelovalni <strong>in</strong>dustriji.<br />
Združen<strong>je</strong> potrošnikov Zasavja nadalju<strong>je</strong><br />
tradicijo tr<strong>in</strong>ajstletnega neprek<strong>in</strong><strong>je</strong>nega<br />
delovanja dejavnosti varstva potrošnikov<br />
v regiji <strong>in</strong> zas<strong>to</strong>panja njihovih <strong>in</strong>teresov na<br />
državni ravni. Žal država v zadnjih petih letih<br />
ni bila posebno naklon<strong>je</strong>na regionalnemu<br />
konceptu varstva potrošnikov <strong>in</strong> <strong>je</strong> bolj<br />
podpirala zagovornike centralistično ureditev<br />
tega področja. To v praksi pomeni, da <strong>je</strong><br />
bila politika varstva potrošnikov v državi<br />
usmer<strong>je</strong>na k prebivalcem centra, medtem ko<br />
so bile potrebe drugih regij <strong>in</strong> podeželskega<br />
prebivalstva zapostavl<strong>je</strong>ni, čeprav bi morali<br />
biti zaradi znatno slabše izobrazbene<br />
strukture, ravni pismenosti <strong>in</strong> socialne<br />
varnosti deležni več<strong>je</strong> pozornosti.<br />
Dejavnosti Združenja potrošnikov Zasavja<br />
tečejo na področju <strong>in</strong>formiranja, zakonoda<strong>je</strong><br />
<strong>in</strong> sve<strong>to</strong>valne dejavnosti. Pri <strong>in</strong>formativni<br />
dejavnosti da<strong>je</strong>mo poudarek preventivi:<br />
ponudnike blaga <strong>in</strong> s<strong>to</strong>ritev opozarjamo na<br />
opažene napake ter prekrške pri njihovem<br />
poslovanju s porabniki, potrošnike vnaprej<br />
opozarjamo na pasti, ki se pojavljajo na<br />
trgu. Na zakonodajnem področju smo se<br />
angažirali predvsem pri spre<strong>je</strong>manju novih<br />
zakonskih določil <strong>in</strong> predpisov, kakršni so<br />
zakon o trgov<strong>in</strong>i ali zakon o varstvu pravic<br />
pacien<strong>to</strong>v. Pri sve<strong>to</strong>valni dejavnosti pa obseg<br />
dela prilagajamo f<strong>in</strong>ančnim zmožnostim <strong>in</strong><br />
predvsem dejanskim potrebam <strong>in</strong> težavam<br />
ljudi. V lanskem letu smo zabeležili kar<br />
3.235 takšnih primerov.<br />
Pri hrani stavimo na <strong>kako</strong>vost • stran 28
Trbovl<strong>je</strong>, Hrastnik <strong>in</strong> Zagor<strong>je</strong><br />
Silvo Torkar<br />
<strong>Kako</strong> so naša mesta<br />
dobila imena<br />
Mag. Silvo Torkar <strong>je</strong> raziskovalec v Etimološko-onomastični sekciji Inštituta<br />
za slovenski <strong>je</strong>zik Frana Ramovša Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske<br />
akademi<strong>je</strong> znanosti <strong>in</strong> umetnosti. N<strong>je</strong>govo področ<strong>je</strong> dela <strong>je</strong> imenoslovl<strong>je</strong>,<br />
predvsem osebna <strong>in</strong> zeml<strong>je</strong>pisna imena. Trenutno razisku<strong>je</strong> zeml<strong>je</strong>pisna imena<br />
na slovenskem etničnem ozemlju, nastala iz staroslovenskih, predkrščanskih<br />
oziroma predsvetniških osebnih imen, med katera spada tudi ime Trbovl<strong>je</strong>.<br />
Svežim ugo<strong>to</strong>vitvam o nastanku imena Trbovl<strong>je</strong> <strong>je</strong> av<strong>to</strong>r dodal že znane<br />
ugo<strong>to</strong>vitve o izvoru kra<strong>je</strong>vnih imen drugih dveh zasavskih mest: Hrastnika<br />
<strong>in</strong> Zagorja ob Savi.<br />
Trbovl<strong>je</strong><br />
Akademik France Bezlaj <strong>je</strong> pisal o imenu<br />
Trbovl<strong>je</strong> v svoji monografiji Slovenska<br />
vodna imena (2. del, Ljubljana 1961)<br />
pri geslu Trboveljšca oziroma Trboušca.<br />
Navedel <strong>je</strong>, da <strong>je</strong> že Miklošič nihal med<br />
razlago iz osebnega imena Treb <strong>in</strong> razlago<br />
iz občnoimenske osnove v glagolu trebiti:<br />
krčiti zaraščene površ<strong>in</strong>e. Sam se <strong>je</strong> bolj<br />
nagibal k razlagi iz občnega imena, vendar<br />
svo<strong>je</strong>ga mnenja podrobne<strong>je</strong> ni utemeljil.<br />
Menim, da <strong>je</strong> kra<strong>je</strong>vno ime Trbovl<strong>je</strong><br />
zelo ver<strong>je</strong>tno nastalo iz osebnega imena<br />
Trebov, kar <strong>je</strong> okrajšana, ljubkovalna oblika<br />
zloženega slovanskega, tudi staroslovenskega<br />
imena Trebovid ali Trebovit. Podobno <strong>je</strong> iz<br />
imena Radov (Radoslav, Radovan) nastala<br />
Radovljica, iz Vi<strong>to</strong>v (Vi<strong>to</strong>mir, Vi<strong>to</strong>goj) pa<br />
Vi<strong>to</strong>vl<strong>je</strong>.<br />
To <strong>je</strong> mogoče sklepati tako glede na<br />
his<strong>to</strong>rične zapise kot tudi na primerjalno<br />
slovansko gradivo, ki <strong>je</strong> bilo v zadnjih<br />
nekaj desetletjih tudi znanstveno obdelano<br />
– pri Poljakih, Čehih, Ukraj<strong>in</strong>cih, Rusih,<br />
Makedoncih. Že Bezlaj navaja kraja<br />
Trebovljani (pri Bosanski Gradiški) <strong>in</strong><br />
Trebovl<strong>je</strong> (v Makedoniji), obstajajo pa še<br />
Třebovle na Češkem, Terebovlja v zahodni<br />
Ukraj<strong>in</strong>i, če našte<strong>je</strong>m le tiste kra<strong>je</strong>, ki so<br />
v besedotvornem pogledu s<strong>to</strong>ods<strong>to</strong>tni<br />
ustrezniki slovenskih Trbovelj.<br />
Ukraj<strong>in</strong>ski imenoslovec Mihajlo Hudaš v<br />
svoji monografiji o ukraj<strong>in</strong>skih karpatskih <strong>in</strong><br />
prikarpatskih kra<strong>je</strong>vnih imenih (Ki<strong>je</strong>v 1995)<br />
prepričljivo utemelju<strong>je</strong> nastanek kra<strong>je</strong>vnega<br />
imena Terebovlja (prvič izpričanega že leta<br />
1097) prav iz osebnega imena Trebov – s<br />
pomočjo stare svojilne pripone -jb oziroma<br />
-ja za ženski spol: Terebov-ja (vas, voda), od<br />
<strong>to</strong>d Terebovlja. Med glasova v <strong>in</strong> j (podobno<br />
tudi med b <strong>in</strong> j ter med m <strong>in</strong> j) se namreč v<br />
več<strong>in</strong>i slovanskih <strong>je</strong>zikov, tudi v slovenšč<strong>in</strong>i,<br />
vr<strong>in</strong>e tako imenovani epentetični l. V<br />
južnoslovanski tradiciji so izpričana<br />
osebna imena Radov, Milov, Dobrov, Dragov,<br />
medtem ko <strong>je</strong> Trebov izpričan le posredno v<br />
čeških kra<strong>je</strong>vnih imenih Třebov <strong>in</strong> Třebovice;<br />
poleg seveda Trbovelj <strong>in</strong> njihovih slovanskih<br />
ustreznikov.<br />
Tudi makedonska imenoslovka Ljubica<br />
Stankovska v svoji monografiji o treh starih<br />
svojilnih priponah v makedonski <strong>to</strong>ponimiji<br />
(Prilep 2002) razlaga makedonsko kra<strong>je</strong>vno<br />
ime Trebovl<strong>je</strong> na povsem enak nač<strong>in</strong> kot M.<br />
Hudaš, le da <strong>je</strong> makedonsko ime v sredn<strong>je</strong>m<br />
spolu <strong>in</strong> se <strong>je</strong> svojilna pridevniška oblika<br />
Trebov-l-<strong>je</strong> nanašala na določilo »selo«.<br />
Slovenske Trbovl<strong>je</strong> se od makedonskega<br />
Trebovlja razliku<strong>je</strong>jo najprej po tem, da<br />
so množ<strong>in</strong>sko ime, kar pomeni, da se<br />
fo<strong>to</strong> Roman Roz<strong>in</strong>a<br />
Trbovl<strong>je</strong> so dobile ime iz osebnega imena Trebov<br />
<strong>je</strong> k prvotno edn<strong>in</strong>ski pridevniški obliki<br />
Trebovl<strong>je</strong> (selo, ali morda pol<strong>je</strong>, brdo)<br />
pritaknila še stanovniška pripona -jane<br />
(Trebovljani pri Bosanski Gradiški so jo še<br />
ohranili neokrajšano), ki pa se <strong>je</strong> pozne<strong>je</strong><br />
okrajšala v -<strong>je</strong>; poleg tega pa so zaradi tako<br />
imenovane moderne vokalne redukci<strong>je</strong><br />
(od 16. s<strong>to</strong>letja dal<strong>je</strong>) izgubile še vokal e<br />
v osnovi Treb-. Trbovl<strong>je</strong> so <strong>to</strong>rej prvotno<br />
bile Trebovljane, kar pomeni pripadniki<br />
rodu stareš<strong>in</strong>e Trebovida ali Trebovita<br />
(okrajšano Trebova) oziroma stanovalci<br />
Trebovidovega sela. Številna kra<strong>je</strong>vna imena<br />
so namreč nastala kot stanovniška, kot<br />
imena prebivalcev, ne pa kraja samega, šele<br />
pozne<strong>je</strong> so se ustalila kot kra<strong>je</strong>vna imena.<br />
Takšna niso le imena na -jane, temveč tudi<br />
na -iče (Braslovče – Braslaviče, Doslovče ali<br />
Vidoslaviče, Libeliče) <strong>in</strong> na -ci, -ovci (Belt<strong>in</strong>ci,<br />
Bratislavci, Žitkovci). Na podoben nač<strong>in</strong> –<br />
po imenu svo<strong>je</strong>ga ustanovitelja – so nastala<br />
tudi nemška kra<strong>je</strong>vna imena s stanovniško<br />
pripono -<strong>in</strong>gen (Gött<strong>in</strong>gen, Tüb<strong>in</strong>gen iv tako<br />
dal<strong>je</strong>). Ker pa najstarejši his<strong>to</strong>rični zapisi<br />
Trbovelj od 13. do 15. s<strong>to</strong>letja niti enkrat<br />
ne navajajo množ<strong>in</strong>ske oblike (v nemških<br />
virih se <strong>je</strong> praviloma zapisovala v mestniku,<br />
<strong>to</strong>rej s končnico -ah), ni izključeno, da<br />
<strong>je</strong> množ<strong>in</strong>ska oblika mlajši pojav, ki <strong>je</strong><br />
nastal po analogiji z drugimi bližnjimi<br />
množ<strong>in</strong>skimi kra<strong>je</strong>vnimi imeni.<br />
Ustanovitelj ali zavetnik Trbovelj <strong>je</strong> <strong>to</strong>rej<br />
neki staroslovenski Trebovid (ali Trebovit),<br />
ki so ga ljubkovalno klicali Trebov.<br />
<strong>Kako</strong> so naša mesta dobila imena • stran 29
fo<strong>to</strong> Roman Roz<strong>in</strong>a<br />
Poleg Hrastnika ima še 32 kra<strong>je</strong>v v Sloveniji za imensko osnovo hrast<br />
Hrastnik <strong>in</strong> Zagor<strong>je</strong> ob Savi<br />
Kra<strong>je</strong>vna imena iz zlahka prepoznavnih<br />
občnih imen, ki se nanašajo na oblikovanost<br />
pokraj<strong>in</strong>e, rastl<strong>in</strong>ski <strong>in</strong> živalski svet,<br />
pros<strong>to</strong>rsko določenost glede na druga<br />
naselja ali geografske ob<strong>je</strong>kte, tudi vrstno<br />
ime naselja, spadajo med imena z veliko<br />
pogostnostjo <strong>in</strong> se za<strong>to</strong> večkrat ponavljajo.<br />
Če <strong>je</strong> v Republiki Sloveniji okrog šest<br />
tisoč naselij, pa <strong>je</strong> različnih imen le 3360,<br />
v resnici pa še precej manj, saj so številna<br />
enaka imena iz čis<strong>to</strong> praktičnih razlogov<br />
za uradno rabo pre<strong>je</strong>la prilastke <strong>in</strong> s tem<br />
povečala raznolikost. Tako imamo pri nas<br />
sedem kra<strong>je</strong>v z imenom Brez<strong>je</strong> <strong>in</strong> kar 25<br />
Brezij z različnimi prilastki (Brez<strong>je</strong> nad<br />
Kamnikom, Brez<strong>je</strong> pod Nanosom, Brez<strong>je</strong><br />
pri Grosupl<strong>je</strong>m <strong>in</strong> tako dal<strong>je</strong>), šest Logov<br />
<strong>in</strong> osem Logov s prilastki, sedem Dolenjih<br />
vasi <strong>in</strong> devet Dolenjih vasi s prilastkom, pet<br />
kra<strong>je</strong>v z imenom Selo <strong>in</strong> petnajst kra<strong>je</strong>v Selo<br />
s prilastki.<br />
Kra<strong>je</strong>vna imena so več<strong>in</strong>oma tvor<strong>je</strong>na<br />
iz posameznih osnov s pomočjo različnih<br />
pripon (vrstnih, svojilnih, zbirnih,<br />
stanovniških <strong>in</strong> tako dal<strong>je</strong>). Redka so<br />
kra<strong>je</strong>vna imena, ki so nastala iz imen dreves<br />
brez vsake izpeljave, na primer Brest, Breza,<br />
Dob, Gaber, Hrast, Jablana, Javor, Jelša,<br />
Lipa, Topol, Vrba. Po Bezla<strong>je</strong>vem mnenju<br />
predstavljajo ta imena posplošitve v edn<strong>in</strong>i<br />
<strong>in</strong> pomenijo bres<strong>to</strong>v, brezov, dobov, gabrov,<br />
hras<strong>to</strong>v … gozd, pripadajo pa starejši<br />
kolonizaciji. Ta imenski tip <strong>je</strong> na Šta<strong>je</strong>rskem<br />
skoraj nepoznan. (France Bezlaj, Eseji o<br />
slovenskem <strong>je</strong>ziku, Ljubljana 1967).<br />
Hrastnik <strong>je</strong> kra<strong>je</strong>vno ime, tvor<strong>je</strong>no<br />
iz rastl<strong>in</strong>skega imena hrast s pomočjo<br />
sestavl<strong>je</strong>ne pripone -nik (-n + -ik). Po izvoru<br />
<strong>in</strong> pomenu so te tvor<strong>je</strong>nke posamostal<strong>je</strong>ni<br />
pridevniki. S pripono -nik so iz rastl<strong>in</strong>skih<br />
imen nastala še številna kra<strong>je</strong>vna imena,<br />
kot so Breznik, Gabrnik, Javornik, Trtnik<br />
<strong>in</strong> podobna, ki pa so prvotno najbrž<br />
označevala območ<strong>je</strong>, hrib ali po<strong>to</strong>k, k<strong>je</strong>r<br />
so breze, gabri, javorji <strong>in</strong> tako dal<strong>je</strong>. V<br />
Sloveniji so tri<strong>je</strong> kraji z imenom Hrastnik<br />
(v obč<strong>in</strong>ah Hrastnik, Moravče <strong>in</strong> Vojnik)<br />
<strong>in</strong> en Hrastnik s prilastkom – Hrastnik pri<br />
Trojanah (v obč<strong>in</strong>i Zagor<strong>je</strong> ob Savi). Hrast<br />
<strong>je</strong> drevo, ki se na Slovenskem razmeroma<br />
pogos<strong>to</strong> pojavlja v kra<strong>je</strong>vnih imenih – več<br />
kot bezeg, bor, brest, bukev, cer, češnja, dob,<br />
dren, hruška, jablana, javor, <strong>je</strong>lša, <strong>je</strong>lka,<br />
<strong>je</strong>sen, kostanj, leska, lipa, oreh, rakita, sliva,<br />
smreka, <strong>to</strong>pol, višnja, vrba, vendar manj kot<br />
breza <strong>in</strong> gaber. V Republiki Sloveniji <strong>je</strong> 32<br />
kra<strong>je</strong>v z osnovo hrast, dva sta v Beneški<br />
Sloveniji, dva pa na avstrijskem Koroškem:<br />
Hrast (2), Hrastek, Hrastenice, Hrast<strong>je</strong> (10)<br />
– tudi s prilastki, Hrastnik (4), Hrastno,<br />
Hras<strong>to</strong>v Dol, Hras<strong>to</strong>vec (4), Hras<strong>to</strong>vica (2),<br />
Hras<strong>to</strong>vi<strong>je</strong>, Hras<strong>to</strong>vl<strong>je</strong>, Hrastul<strong>je</strong>, Hrašče<br />
(3), Hraše (3), Hrašenski Vrh. Beseda hrast<br />
na Krasu pomeni drevo nasploh. Hras<strong>to</strong>vl<strong>je</strong>,<br />
Hrastul<strong>je</strong>, Hrašče <strong>in</strong> Hraše so prvotno<br />
označevali prebivalce, saj se v teh imenih<br />
skriva stanovniška pripona -jane.<br />
Zagor<strong>je</strong> ob Savi <strong>je</strong> pre<strong>je</strong>lo določilo<br />
oziroma prilastek ob Savi, da bi se ločilo od<br />
drugih Zagorij, saj so v Republiki Sloveniji<br />
štir<strong>je</strong> kraji s tem imenom – poleg zasavskega<br />
še Zágor<strong>je</strong> v obč<strong>in</strong>i Koz<strong>je</strong>, Zagor<strong>je</strong> v obč<strong>in</strong>i<br />
Pivka <strong>in</strong> Zágor<strong>je</strong> v obč<strong>in</strong>i Sveti Tomaž (prej<br />
obč<strong>in</strong>a Ormož). Na avstrijskem Koroškem<br />
so še tri naselja z imenom Zágor<strong>je</strong>. Ime<br />
<strong>je</strong> tvor<strong>je</strong>no iz predloga za, osnove gora <strong>in</strong><br />
zbirne pripone -<strong>je</strong>, pomeni <strong>to</strong>rej območ<strong>je</strong><br />
za goro. Toda če so štiri Zagorja v matični<br />
domov<strong>in</strong>i edn<strong>in</strong>ska, so vsa tri Zágorja<br />
na Koroškem množ<strong>in</strong>ska. To pa pomeni,<br />
da pripona -<strong>je</strong> v tem primeru ni nastala<br />
kot zbirna pripona, pač pa gre za staro<br />
stanovniško, prebivalsko pripono -jane,<br />
skrčeno v –<strong>je</strong>. Podobno so nastale Goriče iz<br />
Goričane ali Poljče iz Poljčane <strong>in</strong> podobno.<br />
Ime Zagor<strong>je</strong> <strong>je</strong> razšir<strong>je</strong>no tudi pri drugih<br />
Slovanih.<br />
fo<strong>to</strong> Roman Roz<strong>in</strong>a<br />
Ime Zagor<strong>je</strong> za območ<strong>je</strong> za goro <strong>je</strong> razšir<strong>je</strong>no tudi pri drugih Slovanih<br />
<strong>Kako</strong> so naša mesta dobila imena • stran 30
Raziskovan<strong>je</strong> naše preteklosti<br />
Irena Medvešek<br />
Romana Bizjak<br />
Zagor<strong>je</strong> nekoč<br />
M<strong>in</strong>istrstvi za kulturo ter šolstvo <strong>in</strong> šport sta šolsko le<strong>to</strong> 2006/2007 razglasila<br />
za le<strong>to</strong> kulture, da bi pomagali dvigovati zavest o pomenu kulturne vzgo<strong>je</strong><br />
v šolskem <strong>in</strong> javnem pros<strong>to</strong>ru. Otrokom <strong>in</strong> mlad<strong>in</strong>i naj bi omogočil večjo<br />
dos<strong>to</strong>pnost kulturnih dobr<strong>in</strong> <strong>in</strong> pogo<strong>je</strong>v za ustvarjalnost na vseh področjih<br />
umetnosti, pa tudi bralne kulture <strong>in</strong> kulturne dedišč<strong>in</strong>e. Otroci, učenci <strong>in</strong><br />
dijaki naj bi <strong>in</strong>tenzivne<strong>je</strong> kot sicer spoznavali različna področja kulture:<br />
od tradicionalnih do sodobnih umetniških zvrsti. Namen pro<strong>je</strong>kta <strong>je</strong> bil<br />
zviševan<strong>je</strong> kulturne pismenosti, spodbujan<strong>je</strong> ustvarjalnosti <strong>in</strong> <strong>in</strong>ovativnosti<br />
kot pomembnih kompetenc.<br />
Omen<strong>je</strong>ni m<strong>in</strong>istrstvi sta nas pozvali, da<br />
v šolskem letu 2006/2007 kulturi namenimo<br />
še posebno pozornost, ter si zaželeli, da<br />
bi pro<strong>je</strong>kt segel do vseh nas, prispeval k<br />
pestrejšemu <strong>in</strong> raznolikemu kulturnemu<br />
udejstvovanju vseh vključenih ciljnih<br />
skup<strong>in</strong> ter omogočil šir<strong>je</strong>n<strong>je</strong> <strong>in</strong> poglabljan<strong>je</strong><br />
kulturne vzgo<strong>je</strong> tudi v prihodn<strong>je</strong>.<br />
Zagorjani o Kopitarju<br />
iz<strong>je</strong>mnega človeka: odprtega, duhovitega <strong>in</strong><br />
veselega, človeka, ki si <strong>je</strong> želel, da bi vsak<br />
Zagorjan imel doma vsaj eno n<strong>je</strong>govo sliko.<br />
V družbi z mladimi <strong>je</strong> iskal nove, sveže ide<strong>je</strong><br />
<strong>in</strong> dejavnosti. Tako se <strong>je</strong> preizkušal tudi<br />
na fo<strong>to</strong>grafskem <strong>in</strong> filmskem področju, v<br />
kiparstvu, pa tudi v poeziji <strong>je</strong> zapustil svo<strong>je</strong><br />
sledi. Učenci so v svoji nalogi spoznali, da<br />
<strong>je</strong> bil vsestranski človek, ki <strong>je</strong> ljudem vedno<br />
vlival upan<strong>je</strong>. Kot slikar <strong>je</strong> bil poetični<br />
realist, nadrealist <strong>in</strong> abstraktni slikar.<br />
V zaključku so zapisali: »Franci Kopitar<br />
nam <strong>je</strong> zapustil veliko slik, ki so nam<br />
dragocene tudi za<strong>to</strong>, ker smo Francija<br />
poznali. Izročali jih bomo iz roda v rod <strong>in</strong><br />
črpali iz njih duh n<strong>je</strong>govega časa. Prisotnost<br />
v naših domovih si <strong>je</strong> Franci prav go<strong>to</strong>vo<br />
zaslužil, saj <strong>je</strong> bil enkraten učitelj, dobrič<strong>in</strong>a<br />
<strong>in</strong> poštenjak.«<br />
Zagorska knjižnica<br />
V Knjižnici Mileta Klopčiča Zagor<strong>je</strong> ob<br />
Savi imamo spoštljiv odnos do zgodov<strong>in</strong>e <strong>in</strong><br />
kulturne dedišč<strong>in</strong>e našega kraja, tak odnos<br />
pa želimo privzgojiti tudi mlad<strong>in</strong>i. Med<br />
naše naloge spada tudi domoznanstvo, ki v<br />
bibliotekarstvu pomeni posebno dejavnost:<br />
obsega zbiran<strong>je</strong>, obdelovan<strong>je</strong> <strong>in</strong> hran<strong>je</strong>n<strong>je</strong><br />
knjižničnega gradiva, ki <strong>je</strong> <strong>kako</strong>rkoli<br />
povezano z domačim kra<strong>je</strong>m.<br />
Zagor<strong>je</strong> ima boga<strong>to</strong> zgodov<strong>in</strong>o, ki jo <strong>je</strong><br />
v preteklosti sicer pretežno zaznamovalo<br />
rudarstvo, pa vendar <strong>je</strong> ob rudarstvu<br />
vzniknilo še marsikaj, kar <strong>je</strong> zanimivo<br />
ne le za kraj temveč tudi širše <strong>in</strong> <strong>je</strong> del<br />
zgodov<strong>in</strong>ske dedišč<strong>in</strong>e slovenskega naroda.<br />
Ko smo premišl<strong>je</strong>vali, <strong>kako</strong> bi se naša<br />
knjižnica lahko vključila v pro<strong>je</strong>kt Le<strong>to</strong><br />
kulture <strong>in</strong> <strong>kako</strong> bi pri tem sodelovalo kar<br />
največ ljudi, nam <strong>je</strong> na misel prišlo, <strong>kako</strong> naš<br />
preteklost vidijo otroške oči. Za sodelovan<strong>je</strong><br />
smo prosili ravnatel<strong>je</strong> vseh treh osnovnih<br />
šol , ki so se z vesel<strong>je</strong>m odzvali <strong>in</strong> določili<br />
men<strong>to</strong>r<strong>je</strong>. Le-ti so se sami odločili, kaj bodo<br />
raziskovali <strong>in</strong> <strong>kako</strong> bo potekalo njihovo delo,<br />
omejili smo le lokaci<strong>je</strong>: vsaka šola naj bi<br />
raziskovala v okvirih okolja, v katerem s<strong>to</strong>ji.<br />
Knjižnica <strong>je</strong> delo koord<strong>in</strong>irala, pri čemer <strong>je</strong><br />
Romana Bizjak pro<strong>je</strong>kt vodila po vseb<strong>in</strong>ski<br />
plati, Irena Medvešek pa po organizacijski.<br />
Franci Kopitar<br />
Men<strong>to</strong>rica Milena Zupančič iz Osnovne<br />
šole Ivana Skvarče se <strong>je</strong> odločila, da bodo<br />
z učenci zgodov<strong>in</strong>skega krožka raziskali<br />
živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> <strong>in</strong> delo učitelja, slikarja <strong>in</strong> znanega<br />
krajana Franca Kopitarja, ki <strong>je</strong> na tej šoli<br />
nekoč poučeval likovno vzgojo, zdaj pa jo<br />
obisku<strong>je</strong> n<strong>je</strong>gova vnuk<strong>in</strong>ja.<br />
N<strong>je</strong>govi učenci se ga spom<strong>in</strong>jajo kot<br />
Okrogar<strong>je</strong>va kolonija<br />
Na Osnovni šoli Toneta Okrogarja so<br />
učenci z men<strong>to</strong>ricama Darjo Klukej <strong>in</strong><br />
Krist<strong>in</strong>o Renko raziskovali Okrogar<strong>je</strong>vo<br />
kolonijo, katere ime <strong>je</strong> povezano tudi z<br />
imenom šole: obe, kolonija <strong>in</strong> šola, se<br />
namreč imenu<strong>je</strong>ta po narodnem heroju<br />
Tonetu Okrogarju, ki <strong>je</strong> živel v Toplicah. V<br />
Okrogar<strong>je</strong>vi koloniji, v Bezgarber<strong>je</strong>vi hiši,<br />
pa <strong>je</strong> bil tudi dom pesnika Mileta Klopčiča,<br />
po katerem se imenu<strong>je</strong> naša knjižnica.<br />
Na svoji raziskovalni poti so učenci<br />
spoznali, da <strong>je</strong> del okoli njihove šole<br />
zgodov<strong>in</strong>sko zelo bogat, čeprav Toplice<br />
po mnenju mnogih ljudi spadajo med<br />
neugledne dele mesta. Takole pravijo: »Do<br />
srede 19. s<strong>to</strong>letja so bile Toplice velik kmečki<br />
kraj. Podoba kraja se <strong>je</strong> začela sprem<strong>in</strong>jati<br />
po letu 1842. Rudar<strong>je</strong>n<strong>je</strong> <strong>je</strong> v kratkem času<br />
močno spremenilo podobo Toplic. Čeprav<br />
ni <strong>to</strong>čnih podatkov o prvih rudarjih, <strong>je</strong><br />
jasno, da so v vseh premogokopih v izdatni<br />
meri uporabljali kmečke s<strong>in</strong>ove pri kopanju<br />
premoga, zlasti še na dnevnih kopih, k<strong>je</strong>r<br />
<strong>je</strong> bilo delo enostavnejše. Prva rudarska<br />
stanovanja so se pojavila 1803, v drugi<br />
polovici 19. s<strong>to</strong>letja pa so bila zgra<strong>je</strong>na za<br />
<strong>to</strong>plice tipična poslopja, kot so Pod uro, Za<br />
ponom, Za vodo, Pod skalo <strong>in</strong> Stara šola.«<br />
Zapisali so, »da radi pozabljamo, da <strong>je</strong> tu<br />
srčika naše preteklosti. Upamo, da smo <strong>to</strong><br />
Zagor<strong>je</strong> nekoč • stran 31
Okrogar<strong>je</strong>va kolonija<br />
preteklost z našo raziskovalno nalogo vsaj<br />
malce obudili <strong>in</strong> iztrgali pozabi, saj smo<br />
Zagorjani vendarle otroci rudar<strong>je</strong>v.«<br />
Izlake za turiste<br />
Sodelovali so tudi učenci Osnovne šole<br />
Ivana Kavčiča iz Izlak. Men<strong>to</strong>rice Romana<br />
Pogla<strong>je</strong>n, Alojzija Drnovšek <strong>in</strong> Sonja<br />
Pevc so svo<strong>je</strong> učence vodile skozi Izlake<br />
od daljne preteklosti pa vse do današnjih<br />
dni. Nalogo so oblikovali kot predstavitev<br />
kraja turis<strong>to</strong>m, ki za kak dan obiščejo našo<br />
dol<strong>in</strong>o. Med naravnimi privlačnostmi Izlak<br />
so nam predstavili izvir termalne vode, ki<br />
ga izkoriščajo za turistično ponudbo, temu<br />
se pridružu<strong>je</strong> še lepa okolica z značilnim<br />
reliefom, opisali so medijski grajski<br />
kompleks, omenili polihis<strong>to</strong>rja Janeza<br />
Vajkarda Valvazorja <strong>in</strong> tudi nove turistične<br />
zanimivosti.<br />
Ker pa turisti še vedno radi napišemo<br />
kakšno klasično razglednico, so predstavili<br />
tudi razvoj razglednic z Izlak: vse od leta<br />
1900 do danes. Do leta 1897 pošiljan<strong>je</strong><br />
razglednic ni bilo običajno, zla<strong>to</strong> obdob<strong>je</strong><br />
pa <strong>je</strong> nas<strong>to</strong>pilo v začetku 20. s<strong>to</strong>letja. Takrat<br />
se <strong>je</strong> pojavila moda pošiljanja <strong>in</strong> zbiranja<br />
razglednic, tako da jo <strong>je</strong> dobil skoraj vsak<br />
tudi manjši kraj. Na vse več<strong>je</strong> povpraševan<strong>je</strong><br />
po razglednicah <strong>je</strong> vplivalo tudi vse več<br />
po<strong>to</strong>vanj. Na razglednicah se najpogoste<strong>je</strong><br />
pojavljajo kra<strong>je</strong>vni motivi <strong>in</strong> prizori iz<br />
vsakdan<strong>je</strong>ga živl<strong>je</strong>nja.<br />
Izid zbornika raziskav<br />
fo<strong>to</strong> Roman Roz<strong>in</strong>a<br />
Vse tri raziskovalne naloge so boga<strong>to</strong><br />
slikovno opreml<strong>je</strong>ne, tako da predstavljajo<br />
pomemben delček k zbirki o preteklosti<br />
našega mesta. Tudi za<strong>to</strong> se <strong>je</strong> naša knjižnica<br />
odločila, da prvič postane založnik. Zbornik<br />
mladih raziskovalcev izšel s pomočjo<br />
dona<strong>to</strong>r<strong>je</strong>v: Obč<strong>in</strong>a Zagor<strong>je</strong>, Multima<br />
Kisovec ter Banka Zasav<strong>je</strong>, n<strong>je</strong>gova naklada<br />
pa <strong>je</strong> bila skoraj premajhna, saj <strong>je</strong> takoj<br />
pošla.<br />
V pro<strong>je</strong>kt smo sodelujoči vložili mnogo<br />
Tole <strong>je</strong> le ena izmed zanimivih zgodb,<br />
za pokuš<strong>in</strong>o, ki jo <strong>je</strong> napisala učenka<br />
4. razreda: »Pred več kot s<strong>to</strong> leti <strong>je</strong> bil<br />
na mestu današn<strong>je</strong> cerkve nekaj višji<br />
grič. Na n<strong>je</strong>m <strong>je</strong> stala stara zagorska<br />
cerkev, okrog n<strong>je</strong> pa <strong>je</strong> bilo pokopališče.<br />
Preden so zgradili novo cerkev, so grič<br />
znižali, odkopano zemljo pa razvozili na<br />
različne kra<strong>je</strong>. Nekaj zeml<strong>je</strong> <strong>je</strong> pristalo<br />
tudi na vrtu mo<strong>je</strong>ga pradedka. Moj ati<br />
se spom<strong>in</strong>ja, da so še pred tridesetimi<br />
leti pri prekopavanju našli ostanke starih<br />
krst. Takrat so mu n<strong>je</strong>govi strici povedali,<br />
da so nekoč na vrtu našli tudi stekleno<br />
oko. Še danes ne ve, ali <strong>je</strong> bilo <strong>to</strong> res ali<br />
so ga le vlekli za nos. Slišala pa sem tudi<br />
zgodbo o očetu naše sosede Ivanke, ki <strong>je</strong><br />
bila doma v Konjšici nad Renkami. N<strong>je</strong>n<br />
oče <strong>je</strong> bil kmet, ki <strong>je</strong> zaradi dodatnega<br />
zaslužka hodil delat v rudnik. To se <strong>je</strong><br />
dogajalo okrog leta 1930. Od doma <strong>je</strong><br />
odhajal že ob četrti uri zjutraj. Najprej<br />
<strong>je</strong> hodil eno uro do dol<strong>in</strong>e, na<strong>to</strong> se <strong>je</strong> s<br />
čolnom peljal čez reko Savo <strong>in</strong> odšel peš<br />
do Kisovca. Če <strong>je</strong> imel popoldansko delo,<br />
<strong>je</strong> prišel domov opolnoči. Živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> <strong>je</strong> bilo<br />
takrat zelo težko.«<br />
truda <strong>in</strong> veselja, knjižico pa so na zaključni<br />
prireditvi predstavili mladi raziskovalci kar<br />
sami. Hkrati <strong>je</strong> bila postavl<strong>je</strong>na razstava,<br />
ki so jo na is<strong>to</strong> temo – Zagor<strong>je</strong> nekoč<br />
– pripravili učenci nižjih razredov. O<br />
starih časih so povprašali dedke <strong>in</strong> babice,<br />
kar so tako izvedeli, pa so simpatično<br />
narisali <strong>in</strong> popisali. Delo <strong>je</strong> potekalo pod<br />
vodstvom men<strong>to</strong>rice Kat<strong>je</strong> Medija, na<br />
zaključni prireditvi pa so učenci prebrali<br />
nekaj zanimivih zapisov <strong>in</strong> zaplesali ples<br />
peric <strong>in</strong> likaric. Z glasbenimi <strong>to</strong>čkami so<br />
prireditev popestrili učenci Glasbene šole<br />
Zagor<strong>je</strong> oziroma njihov kvarter flavt <strong>in</strong><br />
harmonikar.<br />
Na prireditvi <strong>je</strong> bila tudi pokuš<strong>in</strong>a<br />
domačih dobrot iz starih časov. Pri pripravi<br />
teh nam <strong>je</strong> nesebično priskočil na pomoč<br />
kuharski mojster Silvo Laznik iz gostilne<br />
Pr´ ribčih. Pripravil nam <strong>je</strong> nekatere<br />
rudarske <strong>je</strong>di kot funšterc, žolco, gobov<br />
golaž, me<strong>to</strong>vko, domače <strong>je</strong>trnice, pa tudi<br />
bunkuc ni manjkal.<br />
Knjižici smo ob splošnem str<strong>in</strong>janju,<br />
da <strong>je</strong> bila prireditev iz<strong>je</strong>mno uspešna <strong>in</strong><br />
pri<strong>je</strong>tna ter da si podobnih še želimo, le še<br />
zaželeli srečno pot <strong>in</strong> da bi jo prebralo čim<br />
več Zagorjanov.<br />
Stara razglednica Izlak s kar tremi poimenovanji: Podšentjur, Medija <strong>in</strong> Izlake<br />
Pro<strong>je</strong>kt Zagor<strong>je</strong> nekoč <strong>je</strong> povezal veliko<br />
ljudi <strong>in</strong> misli v eno <strong>in</strong> dokazal, da zaniman<strong>je</strong><br />
za domači kraj ni le nostalgična zazr<strong>to</strong>st<br />
v preteklost, ampak izhaja iz namena<br />
razširiti svo<strong>je</strong> znan<strong>je</strong>, saj imajo vsi dogodki<br />
koren<strong>in</strong>e v preteklosti, preteklih dognanjih<br />
<strong>in</strong> izkušnjah. Kot pravi stara modrost:<br />
zgodov<strong>in</strong>a <strong>je</strong> učiteljica živl<strong>je</strong>nja.<br />
Zagor<strong>je</strong> nekoč • stran 32
dokumentarna fo<strong>to</strong>grafska razstava<br />
Toplice 1997–2007<br />
V juliju <strong>in</strong> avgustu <strong>je</strong> bila v galeriji Mat kultra<br />
postavl<strong>je</strong>na razstava dokumentarnih fo<strong>to</strong>grafij Toplice<br />
1997 – 2007. N<strong>je</strong>n av<strong>to</strong>r Roman Roz<strong>in</strong>a o n<strong>je</strong>j pravi<br />
V vsega desetih letih so se Toplice iz enega najbolj<br />
rudarskih <strong>in</strong> <strong>in</strong>dustrijskih naselij prelevile v kraj, ki <strong>je</strong>,<br />
vsaj na prvi pogled, izgubil takšno podobo. Značilni<br />
rudniški ob<strong>je</strong>kti so bili porušeni do tal ali pa so<br />
spremenili videz <strong>in</strong> vseb<strong>in</strong>o, ostal<strong>in</strong>e kot so rudniški<br />
vhodi <strong>in</strong> spomeniki so ostale v stranskih rokavih, ki<br />
niso več današnja ravna cesta.<br />
Od leta 1997 sem so vse podzemne ob<strong>je</strong>kte zasuli<br />
s peskom ali zalili z vodo, veliko tistega, kar <strong>je</strong> bilo<br />
na površju <strong>in</strong> očem vidnega <strong>je</strong> le še spom<strong>in</strong>. Z ob<strong>je</strong>kti<br />
nabite površ<strong>in</strong>e, kakršne so bile celoten kompleks<br />
drobilnice <strong>in</strong> separaci<strong>je</strong> premoga ali pa območ<strong>je</strong> stare<br />
Varnosti, danes delu<strong>je</strong>jo izprazn<strong>je</strong>no, tako da jih<br />
včerajšn<strong>je</strong> oko zaznava skoraj kot škrb<strong>in</strong>e. Nekateri<br />
obnovl<strong>je</strong>ni stanovanjski <strong>in</strong> poslovni ob<strong>je</strong>kti v ozki<br />
ravnici dol<strong>in</strong>e Medi<strong>je</strong> da<strong>je</strong>jo videz osamelcev.<br />
delavnica<br />
Ta pa zna!<br />
(naj velja tudi zate)<br />
42 fo<strong>to</strong>grafij <strong>je</strong> beležka nekega sprem<strong>in</strong>janja, ki še<br />
ni končano. Toplice, vsaj njihov dol<strong>in</strong>ski del, se bodo<br />
v nekaj naslednjih letih, ko se bo obvoznica s<strong>to</strong>čila v<br />
Zagor<strong>je</strong> <strong>in</strong> ko bodo pozidani predvideni novi ob<strong>je</strong>kti,<br />
spremenile v kraj, ki bolj malo govori o svoji preteklosti.<br />
Kar <strong>je</strong> bilo rudniškega, bo moč najti le v meandrih<br />
nekdanjih poti ali pa na pobočju Malega vrha <strong>in</strong> Na<br />
šohtu, k<strong>je</strong>r še vztrajajo značilna stanovanja.<br />
Toplice so bile rudarsko srce, črpalka, ki <strong>je</strong> dve s<strong>to</strong>letji<br />
v iz<strong>je</strong>mno visokih vrtljajih poganjala živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>. Nasel<strong>je</strong> <strong>je</strong><br />
Rudnik ukrojil v celoti, Toplice so bile n<strong>je</strong>gova podoba,<br />
vrhunski izdelek n<strong>je</strong>gove črne alkimi<strong>je</strong>. In hkrati talec:<br />
še pred zgolj dvajsetimi leti so tekle razprave o tem,<br />
ali naj izkopl<strong>je</strong>jo bogate zaloge premoga pod samim<br />
nasel<strong>je</strong>m <strong>in</strong> ga za vedno izbrišejo z zeml<strong>je</strong>vidov.<br />
Zapornica nego<strong>to</strong>vosti <strong>in</strong> prepovedi, ki se <strong>je</strong> dvignila<br />
sredi devetdesetih let, <strong>je</strong> udarila na vso moč. Toplice se<br />
pomlaju<strong>je</strong>jo, so bolj zračne, bolj barvite, bolj mladostne.<br />
V vesel<strong>je</strong> tistim z novimi načrti <strong>in</strong> na žalost drugih, ki<br />
nazaj pogledu<strong>je</strong>jo z o<strong>to</strong>žnim hrepenen<strong>je</strong>m. Obnovl<strong>je</strong>na<br />
rudniška lokomotiva se – obojim v njihov prav – še po<br />
smrti, umikajoč se vedno novim stro<strong>je</strong>m, preganja po<br />
placu nekdan<strong>je</strong> separaci<strong>je</strong>.<br />
V septembru <strong>in</strong> ok<strong>to</strong>bru bo razstava odšla na<br />
gos<strong>to</strong>van<strong>je</strong>: ogledati si jo bo moč v pros<strong>to</strong>rih Obč<strong>in</strong>e<br />
Zagor<strong>je</strong>.<br />
V galeriji Mat kultra pa ostajamo še nekaj časa<br />
zvesti fo<strong>to</strong>grafiji: z zgodnjo <strong>je</strong>senjo v razstavne<br />
okvire prihajajo fo<strong>to</strong>grafi<strong>je</strong> predelov Zagorja: kakršni<br />
so bili včasih <strong>in</strong> <strong>kako</strong> so se spremenili do danes.<br />
1<br />
2<br />
FOTOGRAFIJA <strong>je</strong> nare<strong>je</strong>na s pritiskom<br />
sprožilca, ali pa tudi ne. Za nekatere<br />
av<strong>to</strong>r<strong>je</strong> <strong>je</strong> <strong>to</strong> šele uvod v ustvarjalni<br />
proces, saj RAČUNALNIŠKI PROGRAMI<br />
omogočajo vse tis<strong>to</strong> <strong>in</strong> še več, kar<br />
se <strong>je</strong> včasih dogajalo v temnicah <strong>in</strong><br />
retuširnih mizah. Bi radi znali pričarati<br />
mehkobo ali ostr<strong>in</strong>o, svetlobo ali<br />
temačnost, sprem<strong>in</strong>jati barve <strong>in</strong><br />
oblike, odvzemati <strong>in</strong> dodajati …<br />
Za vas pripravljamo dve<br />
BREZPLAČNI delavnici:<br />
Spoznavan<strong>je</strong> programa Adobe<br />
Pho<strong>to</strong>shop <strong>in</strong> prvi koraki<br />
26. 9. <strong>in</strong> 3. 10 od 15. 00 -17. 00<br />
Postajam mojster računalniškega<br />
oblikovanja (Adobe Pho<strong>to</strong>shop <strong>in</strong><br />
Adobe InDesign)<br />
10. 10. <strong>in</strong> 17. 10 od 15. 00 -17. 00<br />
Prijave pošljite čimprej – število<br />
udeležencev <strong>je</strong> ome<strong>je</strong>no – na naslov<br />
<strong>in</strong>fo@mat.kultra.si<br />
Informaci<strong>je</strong> tudi na telefonski številki<br />
03 56 500 508.
Kulturni razvoj naših mest<br />
Mitja Adaml<strong>je</strong><br />
Zasav<strong>je</strong> ali<br />
Zazid<strong>je</strong>?<br />
Vsaka povprečna zgodba se začne ne<strong>kako</strong> takole: Nekoč pred davnimi<br />
časi … Povest naših revir<strong>je</strong>v pa se prične nekoliko drugače: Nekoč, nek<strong>je</strong><br />
globoko pod zemljo … In tako <strong>je</strong> preteklo že veliko vode odkar so se zadnji<br />
hunti, polni črnega zlata (tako so včasih poimenovali premog), pripeljali iz<br />
zasavskih jam.<br />
Danes se rudniki zasipavajo, tu pa tam še kakšen ostanek zarjavelega<br />
železja priča o mogočnem gigantu, ki <strong>je</strong> več kot dve s<strong>to</strong>letji, dan za dnem,<br />
dajal kruh <strong>in</strong> varnost črnim revir<strong>je</strong>m, ter skrbel, da so slovenski domovi<br />
preživeli zimo kar se da <strong>to</strong>plo. Čas knapom ni bil naklon<strong>je</strong>n gospodar. Skoraj<br />
do zadn<strong>je</strong>ga kolma ože<strong>to</strong> zasavsko podzeml<strong>je</strong> <strong>je</strong> izkope delalo čedal<strong>je</strong> draž<strong>je</strong>,<br />
globalizacija pa nam <strong>je</strong> poleg vseh dobrih <strong>in</strong> slabih stvari pripeljala še poceni<br />
premog iz daljnih dežel. Tako se <strong>je</strong> država odločila, da <strong>je</strong> zasavskega šihta za<br />
vedno konec. Nekdaj velik <strong>in</strong> ponosen delavski razred rudar<strong>je</strong>v danes izg<strong>in</strong>ja<br />
iz obličja Zasavja. Sem <strong>in</strong> tja se izza gostilniških šankov še sliši prigoda o<br />
živl<strong>je</strong>nju včasih <strong>in</strong> <strong>kako</strong> <strong>je</strong> danes povsem drugače. Za rudarstvom pa bodo<br />
ostale zanimive zgodbe, prigode, anekdote ter pričevanja resnih <strong>in</strong> žalostnih<br />
trenutkov, ki jih <strong>je</strong> krojila jama.<br />
Rudarstvo pa ni bilo samo poklic. Okoli<br />
sebe <strong>je</strong> razvijalo kulturo. Tako so se naši<br />
kraji lahko pohvalili s številnimi pevskimi<br />
zbori, orkestri, pesniki, pisatelji … Kultura<br />
<strong>in</strong> kulturne dejavnosti so spremljale živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong><br />
<strong>in</strong> delo tukajšn<strong>je</strong>ga človeka. Takšno <strong>je</strong> bilo<br />
živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> včasih.<br />
Lahko pritrdimo, da sta se podoba <strong>in</strong> utrip<br />
naših mest v zadnjih nekaj letih koreni<strong>to</strong><br />
spremenila. Kadar pa nas nedeljski sprehod<br />
popel<strong>je</strong> mimo velikih jamskih vrat, skozi<br />
katera kdaj pa kdaj pokuka Perkmandeljc,<br />
takrat se zavemo, da se <strong>je</strong> Zasav<strong>je</strong> začelo ne<br />
samo pred davnimi časi, temveč predvsem<br />
globoko pod zemljo, v nebroju horizon<strong>to</strong>v.<br />
fo<strong>to</strong> Janez Simomčič<br />
Rudarski kra<strong>je</strong>vni skupnosti Rudnik-Toplice <strong>in</strong> Franc<br />
Farčnik ter turistično društvo Ruardi so le<strong>to</strong>s obudili<br />
spom<strong>in</strong> na običa<strong>je</strong>, kot <strong>je</strong> skok čez kožo<br />
Kulturna zapušč<strong>in</strong>a rudarstva<br />
Namen mo<strong>je</strong>ga razmišljanja <strong>in</strong> pisanja<br />
ni obujati nostalgijo po starih časih,<br />
opisovati zgodov<strong>in</strong>o rudarstva <strong>in</strong> živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong><br />
nekoč, temveč postaviti nekaj iz<strong>to</strong>čnic ter<br />
odgovorov na osredn<strong>je</strong> vprašan<strong>je</strong>: kakšno<br />
vlogo naj igra rudarstvo <strong>in</strong> vse kar ga <strong>je</strong><br />
spremljalo v današnjih, predvsem pa v<br />
prihodnjih dneh?<br />
Dejstvo <strong>je</strong>, da premogovništva danes<br />
ne utemelju<strong>je</strong>mo z vidika gospodarske<br />
panoge, ampak kot specifično zasavsko<br />
kulturno dedišč<strong>in</strong>o, potencialno turistično<br />
zanimivost, kot blagovno znamko Zasavja<br />
ter kot zgodov<strong>in</strong>sko identite<strong>to</strong> teh kra<strong>je</strong>v v<br />
slovenskem ter evropskem pros<strong>to</strong>ru <strong>in</strong> času.<br />
Pomen, ki ga <strong>je</strong> rudarstvo kot gospodarska<br />
panoga igralo skozi dolgih 250 let, <strong>je</strong> za<br />
te kra<strong>je</strong> neprecenljiv. Imelo <strong>je</strong> odločilno<br />
vlogo za razvoj zasavskih mest <strong>in</strong> družbe.<br />
Danes pa <strong>je</strong> potrebno nanj gledati ne le<br />
fo<strong>to</strong> Roman Roz<strong>in</strong>a<br />
Nekdaj pogosti rudarski ob<strong>je</strong>kti zdaj že postajajo<br />
spomeniki preteklega časa<br />
Zasav<strong>je</strong> ali Zazid<strong>je</strong>? • stran 34
kot na izgubl<strong>je</strong>ni spom<strong>in</strong>, ampak kot na<br />
kulturno dedišč<strong>in</strong>o, ki potrebu<strong>je</strong> dos<strong>to</strong>jno<br />
obelež<strong>je</strong>, <strong>in</strong> zlasti, da <strong>je</strong> <strong>to</strong> enkrat priložnost<br />
Zasavja, da trži svoj kulturni fenomen.<br />
Zavest o zgodov<strong>in</strong>ski nerazdružljivosti teh<br />
kra<strong>je</strong>v z rudarstvom <strong>je</strong> potrebno peljati v<br />
prihodnost. To zavest pa si morata deliti<br />
tako javni kot zasebni sek<strong>to</strong>r, s tem da prvi<br />
potrdi, da <strong>je</strong> premogovništvo specifična<br />
zgodov<strong>in</strong>ska identiteta teh kra<strong>je</strong>v, <strong>in</strong> na<br />
podlagi tega prepričanja obliku<strong>je</strong> ustrezne<br />
dolgoročne kulturne <strong>in</strong> turistične politike,<br />
saj bo le tako omogočeno sodelovan<strong>je</strong><br />
zasebnega sek<strong>to</strong>rja pri obujanju kulturne<br />
zapušč<strong>in</strong>e Zasavja, ki bo čez čas pr<strong>in</strong>ašalo<br />
ustrezna povračila <strong>in</strong>vesticij. Dejstvo <strong>je</strong>, da<br />
se Zasav<strong>je</strong> razvija, v ta razvoj pa <strong>je</strong> potrebno<br />
vključiti tudi kulturo <strong>in</strong> turizem.<br />
Identiteta <strong>in</strong> odnos do preteklosti<br />
Na pomen ohranjan<strong>je</strong> kulturne<br />
dedišč<strong>in</strong>e (rudarstva) lahko gledamo z več<br />
zornih ko<strong>to</strong>v. Prva možnost <strong>je</strong>, da jo vidimo<br />
kot blagovno znamko Zasavja, kamor so<br />
za<strong>je</strong>ti kvaliteten ter razpoznaven rudarski<br />
muzej, kulturni center rudarstva, figura<br />
Perkmandeljca, praznik skok čez kožo,<br />
dnevi rudarstva, rudarske zgodbe… Vse<br />
te ide<strong>je</strong>, ki že nekaj časa krožijo po naših<br />
krajih, bodo slej kot prej morale postati<br />
resničnost, če hočemo Zasavju zago<strong>to</strong>viti<br />
ustrezno usmeritev v kulturni ter turistični<br />
razvoj.<br />
Žal danes nekomu, ki ga pot zanese skozi<br />
naše kra<strong>je</strong>, lahko ponudimo, pokažemo <strong>in</strong><br />
predstavimo bore malo tega, kar priča o<br />
tem, kakšen pomen <strong>je</strong> imelo rudarstvo pri<br />
nas. Le nerazumljivo veliko število lokacij<br />
k<strong>je</strong>r se lahko odžejamo. Vse prevečkrat<br />
se žal zdi, da se identiteta teh kra<strong>je</strong>v<br />
izgublja, da postajamo spalno predmest<strong>je</strong><br />
pres<strong>to</strong>lnice, da <strong>je</strong> razvoj usmer<strong>je</strong>n v graditev<br />
velikih trgov<strong>in</strong>skih centrov <strong>in</strong> čim hitrejše<br />
ceste do Ljubljane. Takšna politika <strong>je</strong> lahko<br />
samo odraz dejstva, da zaenkrat še ni<br />
nobene prave politike, ki bi bila zasnovana<br />
dolgoročno <strong>in</strong> na temelju večanja <strong>kako</strong>vosti<br />
živl<strong>je</strong>nja.<br />
Naslednji vidik ohranjan<strong>je</strong> kulturne<br />
dedišč<strong>in</strong>e <strong>je</strong> povezan z identite<strong>to</strong>. Z<br />
ustreznim ohranjan<strong>je</strong>m kulturne dedišč<strong>in</strong>e<br />
tem kra<strong>je</strong>m podelju<strong>je</strong>mo vseslovensko<br />
razpoznavnost do te mere, da turistični<br />
izlet v Zasav<strong>je</strong> ne bo takšna u<strong>to</strong>pija, kot<br />
<strong>to</strong> zgleda sedaj. V ta namen pa <strong>je</strong> nujno<br />
spremeniti obs<strong>to</strong><strong>je</strong>čo smer razmišljanja <strong>in</strong><br />
si zastaviti dolgoročno vprašan<strong>je</strong>: <strong>kako</strong> ter<br />
na kakšen nač<strong>in</strong> narediti Zasav<strong>je</strong> zanimiv <strong>in</strong><br />
pester pros<strong>to</strong>r? Identite<strong>to</strong> so temu pros<strong>to</strong>ru<br />
vedno dajali ljud<strong>je</strong> <strong>in</strong> njihovo delo ter<br />
takšna <strong>in</strong> drugačna zgodov<strong>in</strong>a, nikoli pa<br />
razni poldnevniki <strong>in</strong> podobna »geografska«<br />
obeležja.<br />
Ohranjan<strong>je</strong> kulturne dedišč<strong>in</strong>e pa <strong>je</strong><br />
fo<strong>to</strong> Jure Nagode<br />
Kam upreti pogled?<br />
nenazadn<strong>je</strong> tudi dolžnost do naših prejšnjih<br />
generacij. Ravno v tem dejstvu se kaže<br />
odnos do lastnih kra<strong>je</strong>v <strong>in</strong> lastne preteklosti.<br />
Žal <strong>je</strong> tudi temu tako, da se na vse <strong>to</strong> preveč<br />
pozablja.<br />
Če ne<strong>kako</strong> povzamemo zgoraj zapisane<br />
trditve, <strong>je</strong> moč na kulturno dedišč<strong>in</strong>o<br />
gledati na več nač<strong>in</strong>ov: kot identite<strong>to</strong><br />
pros<strong>to</strong>ra, kot blagovno znamko <strong>in</strong> kot<br />
odnos do preteklosti. Zasav<strong>je</strong> se nahaja<br />
na prelomnici. Starejše generaci<strong>je</strong> so<br />
rudarstvo do<strong>je</strong>male <strong>in</strong>strumentalno – bilo<br />
<strong>je</strong> sredstvo za preživet<strong>je</strong> ter nekakšno<br />
socialna <strong>in</strong> dohodkovno varnost, kasne<strong>je</strong><br />
se <strong>je</strong> rudarstvo s strani države do<strong>je</strong>malo<br />
kot razvojni problem, ostanek gospodarske<br />
socialistične <strong>in</strong>frastrukture <strong>in</strong> nepridobitno<br />
dejavnost, v današn<strong>je</strong>m času pa <strong>je</strong> potrebno<br />
nanj ponovno gledati kot na tržni artikel<br />
Zasavja. Za<strong>to</strong> <strong>je</strong> tu prelomnica. Tako<br />
rudarstvo danes ne potrebu<strong>je</strong> spomenikov,<br />
potrebu<strong>je</strong> pa celovit pris<strong>to</strong>p, ki mu bo dal<br />
tržno <strong>in</strong> kulturno vrednost ter močnejšo<br />
identite<strong>to</strong>. Resnica pa <strong>je</strong>, da se danes<br />
gradijo trgovski centri ravno tam, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong><br />
bilo središče takratnega živl<strong>je</strong>nja, k<strong>je</strong>r se<br />
<strong>je</strong> nekdaj bohotil znani Haba<strong>to</strong>v salon, v<br />
katerem <strong>je</strong> celo Ivan Cankar prebiral svoja<br />
politična razmišljanja. Tako se na žalost<br />
danes pojmu<strong>je</strong> napredek.<br />
Po Sloveniji<br />
Nekatera slovenska mesta svo<strong>je</strong><br />
naravne danosti, kulturne znameni<strong>to</strong>sti<br />
<strong>in</strong> svojo lastno zgodov<strong>in</strong>o obravnavajo<br />
povsem drugače, na nač<strong>in</strong>, da so lahko<br />
marsikomu v vzor. Namen tega sestavka ni,<br />
da bi poglobl<strong>je</strong>no obravnavali primerjalne<br />
prednosti drugih mest, nujno pa se mi zdi na<br />
kratko opisati vzore, <strong>kako</strong> se lahko kultura<br />
trži. Takšno razmišljan<strong>je</strong> nas kmalu popel<strong>je</strong><br />
v Velen<strong>je</strong> <strong>in</strong> v njihov rudarski muzej. Že<br />
sama spletna stran nam pokaže, da imajo<br />
oblikovan odnos do rudarstva. Tako lahko<br />
obiskovalec že preko <strong>in</strong>terneta dobi veliko<br />
zanimivih <strong>in</strong>formacij, da se odloči za obisk.<br />
Muzej pa spremljajo še razne obstranske<br />
dejavnosti: stalne zbirke, trgov<strong>in</strong>a s spom<strong>in</strong>ki,<br />
izobraževalni programi <strong>in</strong> celo rudarska<br />
malice. Nekaj podobnega lahko najdemo<br />
tudi v Idriji (An<strong>to</strong>ni<strong>je</strong>v rov), k<strong>je</strong>r se lahko<br />
obiskovalec dodobra seznani z rudarskim<br />
živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>m. Škofja Loka na svoj nač<strong>in</strong> trži<br />
svojo sredn<strong>je</strong>veško preteklost, mestu da<strong>je</strong>jo<br />
utrip <strong>in</strong> identite<strong>to</strong> tako Vener<strong>in</strong>a pot – dan<br />
sredn<strong>je</strong>veške Loke kot uprizoritev Pasijona.<br />
Še marsikateri primer bi lahko našli, ampak<br />
bistveno <strong>je</strong>, da se razmišlja v tej smeri.<br />
V popotnico<br />
Predstavljajmo si <strong>to</strong>rej, <strong>kako</strong> stara<br />
lokomotiva donferca po naših krajih<br />
names<strong>to</strong> kolma prevaža turiste, <strong>kako</strong><br />
zanimiv bi bil ogled obnovl<strong>je</strong>nega<br />
muzejskega rova, k<strong>je</strong>r bi se lahko seznanili<br />
z delom <strong>in</strong> živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>m naših prednikov,<br />
<strong>kako</strong> bi bilo skočiti čez kožo, <strong>kako</strong> bi teknila<br />
rudarska malica <strong>in</strong> <strong>kako</strong> bi lahko otroke<br />
razveselil obisk Perkmandeljca.<br />
Ne<strong>kako</strong> tako se začne razvoj. Z <strong>idej</strong>ami<br />
<strong>in</strong> usmeritvami, ki verjamejo, da <strong>je</strong> Zasav<strong>je</strong><br />
veliko več kot spalno nasel<strong>je</strong> pres<strong>to</strong>lnice,<br />
da ima lastno identite<strong>to</strong> ter da v n<strong>je</strong>m ni<br />
pros<strong>to</strong>ra zgolj za najcenejše sosede, ki jim <strong>je</strong><br />
ed<strong>in</strong>a kultura kultura potrošništva.<br />
Naj, upam, zgoraj zapisana razmišljanja<br />
služijo kot uvod v neko širšo razpravo, ki bo<br />
enkrat obrodila tudi konkretne rezultate.<br />
Zasav<strong>je</strong> ali Zazid<strong>je</strong>? • stran 35
<strong>Kako</strong> sem se jaz likal<br />
Jože Andrej Čibej<br />
Izpoved starega<br />
zasvo<strong>je</strong>nca – 3. del<br />
fo<strong>to</strong> Roman Roz<strong>in</strong>a<br />
V prvih dveh le<strong>to</strong>šnjih številkah Razvoja smo spremljali spom<strong>in</strong>janja, nauke,<br />
razmišljanja <strong>in</strong> ostala besedovanja s tipkovnice Jožeta Andreja Čibeja, po<br />
n<strong>je</strong>govi lastni def<strong>in</strong>iciji “sopotnika računalništva <strong>in</strong> <strong>in</strong>formatike”, ki na svoji<br />
poti vztrajno niha od navdušenja do obupa <strong>in</strong> nazaj. S tem nadal<strong>je</strong>van<strong>je</strong>m se<br />
n<strong>je</strong>gova zgodba (vsaj do nadaljn<strong>je</strong>ga, kajti daleč <strong>je</strong> še pokojn<strong>in</strong>a, pravi) tudi<br />
izteče.<br />
Devetdeseta leta so čas, ki <strong>je</strong> pr<strong>in</strong>esel<br />
tek<strong>to</strong>nske politične, geostrateške <strong>in</strong><br />
posledično tudi socialne spremembe<br />
(recimo, da smo iz stanja “načelno vsi<br />
enaki, samo eni bolj” prešli v stan<strong>je</strong>, ko smo<br />
se nehali pretvarjati), za spoznan<strong>je</strong> manjše<br />
tehnološke (ali pa se <strong>je</strong> vsaj nam, polnim<br />
osamosvojitvenega zagona <strong>in</strong> malo celo<br />
napuha, zdelo, da so takšne?), najmanj pa<br />
se <strong>je</strong> zago<strong>to</strong>vo sprem<strong>in</strong>jala človeška duša:<br />
u<strong>je</strong>ta v tis<strong>to</strong>, kar označu<strong>je</strong> izraz homo<br />
oeconomicus, <strong>je</strong> ostala “konstruktivno<br />
lena” v svoji racionalnosti, trudila se <strong>je</strong> s<br />
čim manj dela doseči zastavl<strong>je</strong>ni cilj, ali pač<br />
obratno, z dano količ<strong>in</strong>o dela nagrabiti čim<br />
več. Tudi področ<strong>je</strong> <strong>in</strong>formatike ni iz<strong>je</strong>ma <strong>in</strong><br />
tudi zanj velja, da <strong>je</strong> lenoba ključno gonilo<br />
<strong>in</strong>ovacijskega procesa.<br />
Razvoj zadnjih deset ali petnajst let, ki<br />
<strong>je</strong> moral upoštevati šir<strong>je</strong>n<strong>je</strong> neposrednega<br />
stika med ljudmi <strong>in</strong> računalniki z ozkega<br />
kroga strokovnjakov na vedno širši krog<br />
“neukih uporabnikov”, za<strong>to</strong> vsaj po mo<strong>je</strong>m<br />
videnju zaznamu<strong>je</strong> po<strong>je</strong>m “prijaznost do<br />
uporabnika”. Vsi, ki se so kdaj ukvarjali s<br />
programiran<strong>je</strong>m, se bodo str<strong>in</strong>jali, da <strong>je</strong><br />
<strong>to</strong> lahko najtežji del posla, ki pa ga mnogi<br />
žal podcenju<strong>je</strong>jo <strong>in</strong> mu v načr<strong>to</strong>vanju dela<br />
namenijo premalo časa <strong>in</strong> pozornosti.<br />
Posledice so dostikrat zelo drage. Naknadna<br />
“krpanja” slabo oblikovanih izdelkov<br />
še nikoli niso bila poceni, poleg tega pa<br />
dostikrat pr<strong>idej</strong>o na vrs<strong>to</strong> prepozno, ko <strong>je</strong><br />
bil ugled že zdavnaj izgubl<strong>je</strong>n, kar seveda<br />
pomeni veliko posredno škodo. Ker me <strong>je</strong> po<br />
branju drugega dela nekdo okrcal, da sem<br />
pri naštevanju prvih domačih “ml<strong>in</strong>čkov”<br />
izpustil n<strong>je</strong>mu najljubši model, “na katerem<br />
<strong>je</strong> naredil celo srednjo računalniško šolo”, se<br />
bom navedbam konkretnih zgledov tu čim<br />
bolj izognil, ampak eden od njih, mesečno ali<br />
kar tedensko krpan<strong>je</strong> operacijskih sistemov<br />
z varnostnimi popravki zaradi naknadno<br />
odkritih “lukenj”, <strong>je</strong> vsem tako zelo znan –<br />
lahko bi rekli “klasičen” – primer, da z njim<br />
zago<strong>to</strong>vo ne razkrivamo nobene skrivnosti.<br />
(Tu <strong>je</strong> treba resnici na ljubo seveda<br />
priznati, da bi bilo zaradi kompleksnosti<br />
programske opreme v splošnem iluzorno<br />
pričakovati, da takšnih popravkov ne bo,<br />
nasprotno, pro<strong>to</strong>tipni pris<strong>to</strong>pi so neizbežni<br />
… seveda pa <strong>je</strong> vprašan<strong>je</strong>, na kateri<br />
s<strong>to</strong>pnji razvoja pride do “dialektičnega<br />
preskoka” med nemoralnim prodajan<strong>je</strong>m<br />
očitno nedokončanih “skrpucal” <strong>in</strong> etično<br />
spre<strong>je</strong>mljivim dejstvom, da so takšne <strong>in</strong><br />
drugačne nadgradn<strong>je</strong> neizbežne, še več,<br />
normalen del živl<strong>je</strong>njskega cikla proizvoda.<br />
Kaj iz uporabniške prijaznosti nastane<br />
v praksi, <strong>je</strong> seveda drugo vprašan<strong>je</strong>, ne<br />
tako redko se pokaže znana resnica, da<br />
lahko preveč ljubezni tudi škodi; sistemi,<br />
ki poskušajo biti “vsiljivo prijazni”, prej<br />
zmedejo manj izkušenega uporabnika, kot<br />
pa mu pomagajo, še posebej, če se delajo<br />
pametne <strong>in</strong> prepričane, da vedo, kaj bi<br />
uporabnik v tistem trenutku želel početi.<br />
Klasičen primer <strong>je</strong> “ponujan<strong>je</strong> nadal<strong>je</strong>vanja”<br />
v programih za delo s preglednicami, ni pa<br />
še zdaleč ed<strong>in</strong>i. Nekatere načelno prijazne<br />
opci<strong>je</strong> včasih pripel<strong>je</strong>jo v naravnost farsične<br />
situaci<strong>je</strong>. Dokler tega nisem sam doživel,<br />
sem bil prepričan, da gre za izmišljot<strong>in</strong>e<br />
… pa vendar: tajnico v nekem pod<strong>je</strong>tju<br />
sem zalotil, <strong>kako</strong> se čis<strong>to</strong> resno pogovarja<br />
z osebnim računalnikom <strong>in</strong> <strong>to</strong> na temo<br />
“Tega mi ne smeš delati!” Šlo <strong>je</strong> za precej<br />
prepros<strong>to</strong> wordovo igrico z nadal<strong>je</strong>van<strong>je</strong>m<br />
številčenja <strong>in</strong> av<strong>to</strong>matičnim oblikovan<strong>je</strong>m<br />
seznamov. Kot se tudi sicer rado zgodi v<br />
živl<strong>je</strong>nju, nekatere prijaznosti v kakšnem<br />
trenutku niso zaželene, problem pa <strong>je</strong>, če se<br />
jih na delo z računalnikom slabo pripravl<strong>je</strong>ni<br />
uporabnik ne zna elegantno otresti ... na<br />
primer tako, da izklopi nekatere privzete<br />
angleške samopopravke v ure<strong>je</strong>valniku, ko<br />
premisli, da se najbrž ni sam <strong>to</strong>likokrat<br />
zmotil, da bi mu smelo tam, k<strong>je</strong>r naj bi pisalo<br />
»teh«, dosledno pisati »the«. Za mnoge<br />
tajnice, ki so se za silo navadile wordstara<br />
<strong>in</strong> podobnih ure<strong>je</strong>valnikov, <strong>je</strong> word še vedno<br />
hudičev izum, pri katerem pogos<strong>to</strong> ne veš<br />
vnaprej, s čim te bo presenetil, še posebej,<br />
če pobrišeš znak za konec odstavka. Kajti<br />
Izpoved starega zasvo<strong>je</strong>nca – 3. del • stran 36
v n<strong>je</strong>m (znaku, ne odstavku) se skriva<br />
kopica porednih demonov, ki po brisanju<br />
u<strong>idej</strong>o iz steklenice <strong>in</strong> veselo ponorijo po<br />
že solidno oblikovanem dokumentu. Tudi<br />
podpisani včasih, pa čeprav morda ob<br />
nekoliko zahtevnejših operacijah, pomislim<br />
podobno … <strong>in</strong> s<strong>to</strong>ži se mi po »beksleših«<br />
(no, tistih v levo pijanih navpičnicah pač)<br />
<strong>in</strong> kontrolnih ukazih, k<strong>je</strong>r si vnaprej vedel,<br />
kaj <strong>in</strong> <strong>kako</strong> … ampak <strong>to</strong> bo najbrž tiste vrste<br />
nostalgija, ki jo ženske zavi<strong>je</strong>jo v romantično<br />
(ali pri lekarnarju Slavku nekoliko manj<br />
romantično) frazo »Prvega (ženska, človek,<br />
uporabnik, …) ne pozabi nikoli!« Za<strong>to</strong> pa<br />
vseeno težko najdem opravičilo za ljudi z<br />
visoko donečim znanstvenimi nazivi, ki<br />
se na naslednjo stran preselijo z desetimi<br />
zaporednimi pritiski na »Enter«, na sred<strong>in</strong>o<br />
papirja s trikrat številčnejšimi kljuvanji po<br />
preslednici ... beseda »tabula<strong>to</strong>r« pa jim<br />
sploh pomeni relikvijo iz časov mehaničnih<br />
pisalnih stro<strong>je</strong>v (ali morda zagorsko besedo<br />
za najboljšega A<strong>to</strong>rja, kdor koli bi že <strong>to</strong><br />
mogel biti).<br />
tako trdno <strong>in</strong> kompleksno strukturo, ki jo<br />
<strong>je</strong> sestavil nekdo drug. (Na tem področju se<br />
podpisani sicer nisem nikoli ud<strong>in</strong>jal, česar<br />
sem po svo<strong>je</strong> celo zelo vesel – kdo ve, <strong>kako</strong><br />
bi, če bi zadevo obvladal, zdržal napade<br />
priro<strong>je</strong>ne radovednosti <strong>in</strong> pogledal stran,<br />
kadar bi bilo <strong>to</strong> nujno potrebno? Heker<strong>je</strong>v<br />
do te <strong>to</strong>čke, <strong>to</strong>rej »potešitve radovednosti«,<br />
nisem v bistvu nikoli obsojal, problem<br />
postanejo v mojih očeh šele takrat, ko se<br />
povampirajo <strong>in</strong> bodisi zaradi denarja bodisi<br />
zaradi gole škodoželjnosti začnejo delati<br />
škodo. Ampak <strong>to</strong>le ni učbenik za moralno<br />
imeniku Republike Sloveni<strong>je</strong> (PIRS, 1992–<br />
), dobrih deset let tudi v funkciji n<strong>je</strong>govega<br />
urednika, spočetka s kopico operativnih<br />
nalog, potem pa tudi po zaslugi ekipe<br />
sodelavcev vedno bolj v vlogi nekoga, ki ni<br />
specialist za nobeno od nalog, <strong>je</strong> pa imel v<br />
živl<strong>je</strong>nju srečo, da <strong>je</strong> marsikaj počel (včasih<br />
tudi narobe!) <strong>in</strong> da za<strong>to</strong> marsikoga razume:<br />
n<strong>je</strong>gova pričakovanja, potrebe, žel<strong>je</strong>, … pa<br />
tudi strahove. Pravzaprav <strong>je</strong> paradoksalno,<br />
da ob vsem masovnem razvoju naprav<br />
<strong>in</strong> <strong>in</strong>formacijske podpore, vključevanju<br />
ustreznih vseb<strong>in</strong> v izobraževalne procese<br />
K uporabniški prijaznosti na osebnih<br />
računalnikih sodi tudi dejstvo, da vedno manj<br />
veš, k<strong>je</strong> se kaj dejansko nahaja. Ne, popraviti<br />
se moram: k prijaznosti sodi proizvajalčevo<br />
prepričan<strong>je</strong>, da ni treba vedeti, k<strong>je</strong> se kaj<br />
trenutno dogaja. Dali so nam mapo »My<br />
Documents« <strong>in</strong> še nekaj podobnih <strong>in</strong><br />
naročili, naj lepo zlagamo vanjo, besedila<br />
posebej, sličice <strong>in</strong> glasbo posebej … pa smo<br />
zlagali, vedno <strong>in</strong> povsod, k<strong>je</strong>r koli smo kaj<br />
takega počeli … dokler na kakšnem več<strong>je</strong>m<br />
sistemu, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> osebni računalnik <strong>postal</strong><br />
svoja antiteza, namreč ne<strong>in</strong>dividualiziran<br />
»stroj za široke ljudske mase«, ni prišel stric<br />
sistemec <strong>in</strong> <strong>je</strong> vsem … brisal vseb<strong>in</strong>o »My<br />
Documents«. In smo se potem počutili, kot<br />
bi bil prišel malega Maleka stric Vanč <strong>in</strong> bi<br />
… <strong>in</strong> tako dal<strong>je</strong>. Skratka, onečastili so nam<br />
predmete dela <strong>in</strong> jih poslali v kra<strong>je</strong> brez<br />
povratka. Ko smo z lokalnih ml<strong>in</strong>ov vsaj na<br />
pol pres<strong>to</strong>pili na sve<strong>to</strong>vni splet, se <strong>je</strong> samo<br />
še okrepil občutek, da se z nami <strong>in</strong> okrog<br />
nas prej nekaj dogaja, kot pa da mi sami<br />
načr<strong>to</strong>vano <strong>in</strong> obvladano počnemo, kar<br />
smo se bili pač namenili početi. To <strong>je</strong> najbrž<br />
pričakovana cena za masovnost uporabe.<br />
Saj, ima tudi kopico prednosti, recimo<br />
splošno dos<strong>to</strong>pna Googlova orodja, svojski<br />
užitek celo za d<strong>in</strong>ozavra, ki <strong>je</strong> pred davnimi<br />
leti še lastnoročno luknjal kartice.<br />
Pros<strong>to</strong>ra za programerske nostalgike<br />
(stare <strong>in</strong> mlade) pri tem ni<strong>kako</strong>r ne<br />
zmanjku<strong>je</strong>, prej nasprotno. Ne nazadn<strong>je</strong><br />
mora nekdo poskrbeti za te milijone (kmalu<br />
milijarde?) »samo uporabnikov« <strong>in</strong> izdelovati<br />
vedno boljša, hitrejša, lepša, zanesljivejša,<br />
… orodja. Če ni drugih motivov, se najdejo<br />
hekerski – pokazati, da znaš razdreti še<br />
An<strong>to</strong>nio Živkovič <strong>in</strong> n<strong>je</strong>gova razstava v Vašhavi.<br />
fo<strong>to</strong> Roman Roz<strong>in</strong>a<br />
<strong>in</strong> domov<strong>in</strong>sko vzgojo, za<strong>to</strong> pustimo ob<br />
strani.)<br />
Kaj pa naj naredimo drugi, ki nismo<br />
<strong>postal</strong>i (ali ostali) programerji, pa nas<br />
vseeno navdaja neka ljubezen do <strong>in</strong>formatike<br />
(ljubezen, ki <strong>je</strong> lahko tudi zelo egoistična,<br />
»ljubiti iz potrebe« <strong>je</strong> na nekaterih lestvicah<br />
takoj za »ljubeznijo do samega sebe«)?<br />
Poskušamo se pač tam, k<strong>je</strong>r (po lastnem<br />
mnenju, ki se mu, če imamo srečo, pridruži<br />
še kakšno) lahko kaj prispevamo. Področ<strong>je</strong><br />
<strong>je</strong> tako široko, da ga <strong>je</strong> v bistvu nemogoče<br />
razmejiti od drugih <strong>in</strong> vsi veliki pro<strong>je</strong>kti<br />
danes potekajo v izrazi<strong>to</strong> <strong>in</strong>terdiscipl<strong>in</strong>arnih<br />
okoljih, k<strong>je</strong>r se tehnika (vedno potreben, pa<br />
nikoli zadosten pogoj!) neprestano <strong>in</strong> tudi<br />
neločljivo povezu<strong>je</strong> z vseb<strong>in</strong>ami. Kot sem<br />
zapisal v drugem delu razmišljanja, me <strong>je</strong><br />
ljubezen do dela s podatkovnimi zbirkami<br />
pripeljala tudi do sodelovan<strong>je</strong> pri Poslovnem<br />
<strong>in</strong> opremljanju delovnih mest z ustrezno<br />
zasnovano računalniško podporo ti<br />
elementarni strahovi med ljudmi niso kaj<br />
dosti bolj votli kot pred skoraj štiridesetimi<br />
leti, ko sem se prvič srečal s »čarobno škatlo«.<br />
In če <strong>je</strong> že uporaba izraza »strah« pretirana,<br />
jo bom prepros<strong>to</strong> zamenjal z »<strong>in</strong>formacijsko<br />
nediscipl<strong>in</strong>o«. Tako vsaj vidim, ko pogledam<br />
okrog sebe, tudi po dobrih pod<strong>je</strong>tjih, <strong>in</strong> se<br />
čudim nerazumevanju osnovnih strateških<br />
možnosti <strong>in</strong>formatike, neure<strong>je</strong>nosti<br />
podpore <strong>in</strong> pastem, ki pomenijo nevarnost,<br />
da bomo vedno bolj izgubljali konkurenčne<br />
prednosti pred nekaterimi sosedi, ki smo<br />
jim bili dolgo za vzor. Zelo bom vesel, če<br />
mi bo kdo (argumentirano) razložil, da se<br />
globoko motim …<br />
Izpoved starega zasvo<strong>je</strong>nca – 3. del • stran 37
Čikorja an kafe<br />
Tatjana Polanc Kolander<br />
Zapleteno izdelana<br />
preprosta zgodba<br />
o ljubezni<br />
Nit ljubezenske zgodbe <strong>je</strong> cikorija, <strong>to</strong>rej kavni nadomestek, ki ga <strong>je</strong> žena vsa<br />
leta zakona kuhala svo<strong>je</strong>mu možu, ta pa prevare ni nikoli opazil. O tem govori<br />
pesem igralca <strong>in</strong> kantav<strong>to</strong>rja Iz<strong>to</strong>ka Mlakarja <strong>in</strong> po n<strong>je</strong>m prire<strong>je</strong>ni kratki animirani<br />
film režiserja <strong>in</strong> scenarista Dušana Kastelica. Film <strong>je</strong> izdelan v tridimenzionalni<br />
računalniški animaciji. Dokončan naj bi bil do konca ok<strong>to</strong>bra, f<strong>in</strong>ancira pa ga<br />
Filmski sklad Republike Sloveni<strong>je</strong>. Zgodba <strong>je</strong> morda res preprosta, o preprostih<br />
ljudeh, ki se imajo radi, pa si tega ne znajo pokazati, <strong>je</strong> pa za<strong>to</strong> manj preprosta<br />
oziroma že fasc<strong>in</strong>antno zahtevna n<strong>je</strong>na tehnična izvedba.<br />
Ko <strong>je</strong> Dušan Kastelic po že dveh letih<br />
<strong>in</strong>tenzivnega dela k sodelovanju pripravil<br />
še Uroša Hohkravta, <strong>in</strong>dustrijskega<br />
oblikovalca pred diplomo na Akademiji za<br />
likovno umetnost <strong>in</strong> oblikovan<strong>je</strong>, človeka<br />
s širokim spektrom potrebnega znanja <strong>in</strong><br />
dobro mero navdušenja nad pro<strong>je</strong>k<strong>to</strong>m,<br />
sta med pripravami skupaj obiskala muzej<br />
na prostem v Rogatcu. Tam sta se poučila<br />
o živl<strong>je</strong>nju <strong>in</strong> delu ljudi na začetku 20.<br />
s<strong>to</strong>letja, saj <strong>je</strong> Dušan že dl<strong>je</strong> časa nosil v sebi<br />
zgodbo, ki bi se dogajala v tistem obdobju.<br />
Uroš <strong>je</strong> ob tem polnil skicirko z osnutki<br />
številnih predme<strong>to</strong>v, značilnih za tisti čas,<br />
od petrolejke do kuh<strong>in</strong>jske mize. N<strong>je</strong>govo<br />
delo pri filmu <strong>je</strong> namreč sam označil kot<br />
»koncepiran<strong>je</strong> rekvizi<strong>to</strong>v, kulis <strong>in</strong> njihovo<br />
postavitev v sceno.« Vse stvari, tudi tiste,<br />
ki se bodo v filmu videle le hipoma, <strong>je</strong><br />
zasnoval, jih računalniško zmodeliral,<br />
opremil s teksturami <strong>in</strong> tako rekoč postavil<br />
v tridimenzionalno sceno. Tudi Dušan,<br />
ki <strong>je</strong> med drugim tudi av<strong>to</strong>r karakternih<br />
likov, se <strong>je</strong> lotil računalniškega modeliranja<br />
šele potem, ko <strong>je</strong> na papirju razrešil vse<br />
podrobnosti.<br />
Za dvajset računalniških let dela<br />
3D računalniško animiran<strong>je</strong> <strong>je</strong> v resnici<br />
časovno <strong>in</strong> pos<strong>to</strong>pkovno zelo zahtevno delo.<br />
Dejavnost <strong>je</strong> sicer aktualna <strong>in</strong> v pospešenem<br />
razvoju. Najbolj znani sve<strong>to</strong>vni animacijski<br />
studio Pixar v tej tehniki recimo danes<br />
ustvarja sve<strong>to</strong>vne filmske uspešnice kot so<br />
Svet igrač (računalniški animirani prvenec<br />
pred desetimi leti), Never<strong>je</strong>tni, Av<strong>to</strong>mobili<br />
<strong>in</strong> podobne. Ampak celo ustvarjalci teh<br />
vrhunskih uspešnic, ki imajo na razpolago<br />
zmogljivejše računalniške procesor<strong>je</strong> <strong>in</strong><br />
opremo, priznavajo, da <strong>je</strong> 3D računalniško<br />
animiran<strong>je</strong> še vedno zelo zahtevno <strong>in</strong><br />
časovno potratno opravilo.<br />
Najsodobnejša programska oprema<br />
za 3D animacijo Au<strong>to</strong>desk Maya <strong>je</strong> za<br />
posamezne ustvarjalce <strong>in</strong> manjše ekipe<br />
f<strong>in</strong>ančno velik zalogaj. Za<strong>to</strong> <strong>je</strong> Dušan za<br />
film Čikorja an kafe uporabil dos<strong>to</strong>pnejši<br />
program, imenovan Animation:Master,<br />
ki ga <strong>je</strong> do obisti naštudiral že pri izdelavi<br />
svo<strong>je</strong>ga 3D računalniško animiranega<br />
prvenca Perkmandeljc.<br />
»Delo s temi programi <strong>je</strong> bolj podobno<br />
delu s kakšnim programom za konstruiran<strong>je</strong><br />
<strong>in</strong> računan<strong>je</strong> statike visokih gradenj, kot pa<br />
ustvarjanju hecnih risank,« pravi Dušan.<br />
Poleg tega <strong>je</strong> potrebno vsako sličico za 3D<br />
film računalniško upodabljati (renderirati),<br />
kar lahko za posamezen primer traja<br />
tudi več ur. Dušan <strong>je</strong> izračunal, da bi<br />
– če bi uporabljal en sam dovolj zmogljiv<br />
računalnik (uporablja jih seveda cel kup)<br />
– za računalniško upodabljan<strong>je</strong> vseh sličic<br />
v šestm<strong>in</strong>utni risanki potreboval več kot<br />
dvajset let.<br />
Psihična <strong>in</strong> fizična <strong>to</strong>rtura<br />
Kot pojasnju<strong>je</strong>ta av<strong>to</strong>rja, <strong>je</strong> pri 3D<br />
računalniškem modeliranju precej zapleten<br />
tudi pos<strong>to</strong>pek dodajanja tekstur, sestave<br />
površ<strong>in</strong>e ob<strong>je</strong>k<strong>to</strong>v. »Najprej moraš modelu<br />
sleči plašč, raztegniti UV koord<strong>in</strong>ate, kar <strong>je</strong><br />
precej zamudno ter grozno dolgočasno, potem<br />
se šele lotiš barvanja.«<br />
Pri tem ustvarjalci uporabljajo vse<br />
mogoče trike. »Če se le da, fo<strong>to</strong>grafiram<br />
realno sliko, na primer drevesno lub<strong>je</strong>, <strong>in</strong><br />
jo potem uporabim kot osnovo za teksturo,«<br />
pravi Dušan. »Na modelih, ki sem jih izdelal<br />
sam, sem praktično vse teksture narisal<br />
ročno. Od obraza <strong>in</strong> las, pa do obleke. Čeprav<br />
ljud<strong>je</strong> na splošno mislijo, da nam računalnik<br />
precej poenostavi delo, moram reči, da v 3D<br />
animaciji že ni tako. Veliko enostavnejše bi<br />
bilo s čopičem <strong>in</strong> barvami pobarvati prave<br />
lutke kot pa računalniške modele.«<br />
Na začetku si <strong>je</strong> Dušan like sicer<br />
predstavljal kot filigransko izdelane lesene<br />
lutke, ki bi nas<strong>to</strong>pile v tehniki »s<strong>to</strong>pmotion«<br />
animaci<strong>je</strong>. »Vendar so prave lesene<br />
lutke preveč »lesene«. S <strong>to</strong> tehniko animaci<strong>je</strong><br />
namreč ne moreš tako kvalitetno upodobiti<br />
obrazne mimike, raznih subtilnih čustev, za<strong>to</strong><br />
sem se odločil za računalniško 3D animacijo,<br />
vendar tako, da bo cela risanka izgledala kot<br />
nare<strong>je</strong>na iz pravih lutk,« pojasnju<strong>je</strong> Dušan.<br />
Da bi bil vtis bolj avtentičen, si <strong>je</strong> v glavo<br />
med drugim vbil, da morajo babič<strong>in</strong>i las<strong>je</strong><br />
izgledati kot nare<strong>je</strong>ni iz volne, kar mu <strong>je</strong><br />
vzelo veliko časa <strong>in</strong> živcev: » … za babič<strong>in</strong>e<br />
volnene lase sem plačal s polovico lasmi s<br />
svo<strong>je</strong> lastne glave!«<br />
Delo za računalnikom v takem obsegu<br />
zahteva tudi fizično kondicijo ustvarjalcev.<br />
Uroš, ki dnevno za računalnikom presedi<br />
tudi po 14 ur, se ob tem nasmehne: »Med<br />
kolegi se včasih pošalimo, <strong>kako</strong> višek<br />
razgibavanja telesa doživimo pri umivanju<br />
zob.« Nasprotno pa se Dušan zaradi že<br />
siceršnjih težav s hrbtenico bolj posveča<br />
telesu. »Vsako jutro moram pol ure do uro<br />
delati va<strong>je</strong> iz joge, da čez dan sploh lahko<br />
funkcioniram,« pravi. »Poleg tega grem<br />
Zapleteno izdelana preprosta zgodba o ljubezni • stran 38
vsak večer še s psom na <strong>in</strong>tenziven sprehod<br />
v naravo. Zadn<strong>je</strong> mesece sicer hodim na<br />
»sprehod s psom« brez psa, ker <strong>je</strong> naša psička<br />
<strong>postal</strong>a že tako stara <strong>in</strong> betežna, da se ji ne<br />
ljubi več veliko hoditi. Človek ne bi pričakoval,<br />
ampak za tako delo moraš biti dobro telesno<br />
pripravl<strong>je</strong>n.«<br />
Prvo le<strong>to</strong> bo film krožil po festivalih<br />
Čeprav <strong>je</strong> zasedba ustvarjalcev filma,<br />
predstavl<strong>je</strong>na tudi na spletnih straneh,<br />
pestra, pa sta glavn<strong>in</strong>o del vendarle opravila<br />
le dva ustvarjalca. Uroš <strong>je</strong> svo<strong>je</strong> delo zdaj že<br />
zaključil, Dušanu pa ga <strong>je</strong> ostalo še precej.<br />
Zdaj <strong>je</strong> treba vse nare<strong>je</strong>ne like še animirati,<br />
osvetliti scene, jih zrenderirati. Pred njim <strong>je</strong><br />
praktično še polovico dela, pravi, tako da<br />
film – trudu navklub – do konca ok<strong>to</strong>bra<br />
še ne bo nared. »Čez čas začneš opažati tudi<br />
razne napake, ki ti gredo čedal<strong>je</strong> bolj na živce.<br />
Veliko predme<strong>to</strong>v smo za<strong>to</strong> naredili na novo.<br />
V glavnem predmete v stanovanju. Zelo rad<br />
bi spremenil tudi like, a žal <strong>to</strong> ne bo mogoče,<br />
saj bi mi <strong>to</strong> vzelo še dodatno le<strong>to</strong> dela,« pravi<br />
Dušan, ki se <strong>je</strong> po odhodu producentke<br />
moral lotiti še n<strong>je</strong>nega dela, povezanega z<br />
gorami papir<strong>je</strong>v, računi, potrdili. »Iskreno<br />
upam, da mi tega ne bo treba več početi. Sem<br />
pa vesel, da sem sebi dokazal, <strong>kako</strong> zmorem<br />
tudi <strong>to</strong>. Doslej sem namreč mislil, da sem<br />
cepl<strong>je</strong>n proti takim birokratskim poslom.«<br />
Film Čikorja an kafe <strong>je</strong> prvenstveno<br />
namen<strong>je</strong>n festivalom, k<strong>je</strong>r se bo predstavljal<br />
približno le<strong>to</strong> dni. »Po tem ga nameravam<br />
ponuditi televizijskim postajam. Ko se ga<br />
bodo tudi tam naveličali, ga bom dal v pros<strong>to</strong><br />
distribucijo na <strong>in</strong>ternet,« se nasmehne Dušan,<br />
»vse<strong>kako</strong>r mislim, da ga bo lahko videl vsak,<br />
ki si bo <strong>to</strong> želel. Še siti ga boste.«<br />
Naraščajoča moč računalnikov ter<br />
<strong>in</strong>formacijsko-tehnološko znan<strong>je</strong> pospešu<strong>je</strong>ta<br />
razvoj 3D računalniškega animiranja, ki <strong>je</strong><br />
– po Dušanovem mnenju – danes še vedno<br />
v povojih. Čeprav kdo dvomi v smiselnost<br />
ustvarjanja virtualnih sve<strong>to</strong>v, simulaci<strong>je</strong><br />
resničnosti <strong>in</strong> kar <strong>je</strong> še podobnih izrazov, se<br />
moramo zavedati, da so <strong>to</strong>vrstne simulaci<strong>je</strong><br />
lahko izvrsten pripomoček, na primer<br />
pri izobraževanju. Tistim, ki se bojijo, da<br />
razvoj te dejavnosti ogroža človeka ali vsaj<br />
določeno vrs<strong>to</strong> poklicev, kot so denimo<br />
igralci ali televizijski voditelji, pa Uroš<br />
odgovarja, da razvoja človeštva nima smisla<br />
zavirati zaradi neutemel<strong>je</strong>nih bojazni. »Če<br />
bo čas pokazal, da nekaj ni več potrebno, se<br />
bomo pač preusmerili v pomembnejše stvari,<br />
manj pomembne pa prepustili računalnikom.«<br />
Ob tem, da <strong>je</strong> Uroš – čeprav preživi <strong>to</strong>liko<br />
časa pred računalnikom – prepričan, <strong>kako</strong><br />
<strong>je</strong> pomembno početi le tis<strong>to</strong>, kar <strong>je</strong> dobro<br />
<strong>in</strong> koristno za ljudi <strong>in</strong> ob tem spoš<strong>to</strong>vati<br />
naravo, ki <strong>je</strong> naš vir <strong>in</strong> izvir.<br />
Čeprav se vprašan<strong>je</strong>, čemu <strong>to</strong>liko<br />
truda <strong>in</strong> časa vložiti v tridimenzionalno<br />
računalniško modeliran<strong>je</strong>, včasih zdi na<br />
mestu – nenazadn<strong>je</strong> bosta Dušan <strong>in</strong> Uroš<br />
v šestm<strong>in</strong>utni film vložila dve leti svo<strong>je</strong>ga<br />
dela <strong>in</strong> časa – se velja spomniti na <strong>to</strong>, da<br />
so bili vselej umetniki <strong>in</strong> ustvarjalci tisti,<br />
ki so sprem<strong>in</strong>jali človekov pogled na svet<br />
<strong>in</strong> živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>. Tako kot so v času Leonarda<br />
da V<strong>in</strong>cija ljud<strong>je</strong> odkrili lepote <strong>in</strong> pomen<br />
slikarske perspektive, bomo morda tudi<br />
navadni laiki ob »računalniških obsedencih«<br />
Dušan Kastelic<br />
Grafični oblikovalec, ilustra<strong>to</strong>r, av<strong>to</strong>r<br />
stripov <strong>in</strong> programer računalniških iger<br />
Dušan Kastelic se zadnja leta v okviru<br />
svo<strong>je</strong>ga Inštituta za animacijo, Bugbra<strong>in</strong>,<br />
s sedežem v Zagorju, ukvarja predvsem<br />
s 3D računalniško animacijo. N<strong>je</strong>gov<br />
<strong>to</strong>vrstni prvenec <strong>je</strong> ver<strong>je</strong>tno vsem dobro<br />
znani Perk, izdelan kot videospot za<br />
skup<strong>in</strong>o Orlek.<br />
Prizor iz filma: Nono na grobu svo<strong>je</strong> none<br />
v začetku 21. s<strong>to</strong>letja sčasoma doživeli<br />
preporod vizualnega zaznavanja oblik <strong>in</strong><br />
pros<strong>to</strong>ra v tako imenovani 3D računalniško<br />
animirani perspektivi. In tudi s tega<br />
zornega kota smo lahko več kot navdušeni,<br />
da v Sloveniji <strong>in</strong> <strong>to</strong> celo v Zasavju živijo<br />
<strong>in</strong> ustvarjajo tako ustvarjalno plodni <strong>in</strong><br />
napredni posamezniki, kot sta Dušan<br />
Kastelic <strong>in</strong> Uroš Hohkravt.<br />
Uroš Hohkravt<br />
Industrijski oblikovalec <strong>in</strong> ustvarjalec<br />
tridimenzionalnih računalniških<br />
animacij Uroš Hohkravt <strong>je</strong> tik pred<br />
diplomo na ljubljanski Akademiji za<br />
likovno umetnost <strong>in</strong> oblikovan<strong>je</strong>, živi<br />
v Zidanem Mostu, za svo<strong>je</strong> zamisli s<br />
področja <strong>in</strong>dustrijskega oblikovanja pa<br />
<strong>je</strong> bil že večkrat nagra<strong>je</strong>n.<br />
Zapleteno izdelana preprosta zgodba o ljubezni • stran 39
Barve Zasavja<br />
20<br />
08 <strong>je</strong> mati vseh naših barv. Na<br />
črnem zlatu so pognali črni revirji.<br />
Premogov prah <strong>je</strong> črno umazal roke <strong>in</strong><br />
obraze, ki so na beli dan zvlekli črno<br />
podzeml<strong>je</strong>. Črna <strong>je</strong> za dolgo požrla vse<br />
barve: posedla <strong>je</strong> zelene trave, zakrila<br />
modro nebo <strong>in</strong> prebarvala bele hiše.<br />
Črna <strong>je</strong> konec barv; <strong>in</strong> tudi n<strong>je</strong>n<br />
začetek, <strong>kako</strong>r se dogaja v vseh<br />
večnostnih krogih.<br />
Ko so se na koledarju listali črni dnevi<br />
<strong>in</strong> so nad črnimi dol<strong>in</strong>ami jadrali črni<br />
V rumeno pego so se zbili vroči<br />
oblaki, so morali za<br />
žarki rumenega<br />
preživet<strong>je</strong><br />
poletja. Žgoče<br />
garati<br />
rumena <strong>je</strong> izsesala travnike <strong>in</strong> prst<br />
20<br />
zbila v kamen, pozlatila klase,<br />
kot črna živ<strong>in</strong>a. Kdaj drugič so 08<br />
strgala obleko s koruznih s<strong>to</strong>ržev <strong>in</strong> bili<br />
uročila težke glave rumenih sončnic,<br />
da ji sledijo kot pes gospodarju.<br />
tepeni, da so bili črni.<br />
Črna <strong>je</strong> tista, ki z nočjo zavi<strong>je</strong> bel<strong>in</strong>o<br />
dne v nič, v mir <strong>in</strong> počivan<strong>je</strong>. Črne so<br />
Rumena se <strong>je</strong> zasejala po pomladnih Rumene hiše <strong>in</strong> razžar<strong>je</strong>n zrak,<br />
travnikih. S slehernim cve<strong>to</strong>m se rumeni nabiralniki <strong>in</strong> v rumene<br />
bezgove jagode, črn razpira <strong>je</strong> rumena sajasti plodnost: regra<strong>to</strong>vi dimnikar,<br />
ploskve u<strong>je</strong>ta imena kra<strong>je</strong>v,<br />
cve<strong>to</strong>vi <strong>in</strong> opojne zlatice, trobentice<br />
<strong>in</strong> rumene narcise, mokre kalužnice zasavskih godb.<br />
<strong>in</strong> prašni lapuhi. Z rumenim<br />
ki pr<strong>in</strong>aša srečo, črna <strong>je</strong> mačka, ki<br />
prahom preobložene čebele se pijano<br />
zaletavajo v rumene pan<strong>je</strong>.<br />
jo odnaša, če prekriža pot. Včasih so<br />
črna drevesa <strong>in</strong> njihove sence, črn <strong>je</strong> bil<br />
07 Julij<br />
predpasnik stare mame <strong>in</strong> črni so bili<br />
08<br />
vlaki, ki so vozili Avgust drugam <strong>in</strong> stran.<br />
In <strong>je</strong> še vonj črne kuh<strong>in</strong><strong>je</strong>, grenka črna<br />
kava <strong>in</strong> Črni Peter, ki si ga podtikajo<br />
otroci …<br />
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31<br />
<strong>to</strong>rek<br />
sreda<br />
četrtek<br />
petek<br />
sobota<br />
rumena koraka s svetlečimi glasbili<br />
nedelja<br />
ponedel<strong>je</strong>k<br />
<strong>to</strong>rek<br />
sreda<br />
četrtek<br />
petek<br />
sobota<br />
In <strong>je</strong> še rumena, <strong>to</strong>pla kot<br />
knapovsko sonce <strong>in</strong> čista kot<br />
rumene zvezde v jasn<strong>in</strong>i noči. In<br />
<strong>je</strong>sensko list<strong>je</strong> <strong>in</strong> po polju razmetane<br />
rumene buče, ki izg<strong>in</strong>jajo v megleno<br />
neskončnost.<br />
nedelja<br />
ponedel<strong>je</strong>k<br />
<strong>to</strong>rek<br />
sreda<br />
četrtek<br />
petek<br />
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29<br />
sobota<br />
nedelja<br />
Zelena se <strong>je</strong> razgrnila med In še zelena vzdolžna črta na<br />
20<br />
količki kolonijski vr<strong>to</strong>v gumijastih knapovskih škornjih,<br />
08 Od prvega brstenja do Z zeleno so poplavl<strong>je</strong>ni naši<br />
– solata, peteršilj <strong>in</strong> zel<strong>je</strong>, zelene polknice <strong>in</strong> zelena jabolka,<br />
mraza kratkih dni smo zaviti hribi, zeleni so tukajšnji<br />
ob robu pa dišeča melisa. ki zorijo na okenski polici.<br />
v zeleno: zelena rosa pomladnih gozdovi, zelena <strong>je</strong> obrasla<br />
Zelen bršljan, ki <strong>je</strong> prerasel<br />
trav, div<strong>je</strong> zelena rast na pragu tudi po<strong>to</strong>ke na skrajnem dnu<br />
zapuščeno hišo, <strong>in</strong> mah,<br />
poletja <strong>in</strong> temni, zamolkli <strong>to</strong>ni dol<strong>in</strong>. Kamorkoli se nameriš,<br />
kamor <strong>je</strong> zašel curek svetlobe.<br />
slovesa pozne <strong>je</strong>seni. Kot bi iz so s<strong>to</strong>p<strong>in</strong><strong>je</strong> zelene. Vesol<strong>je</strong> <strong>je</strong><br />
Vipotnikovi krokarji na<br />
ciganske Andaluzi<strong>je</strong> zelen veter svetlo zelene barve.<br />
zelenem grobku zobajo čiste<br />
med zelene ve<strong>je</strong> zanesel željo:<br />
solze.<br />
Zeleno, ki te hočem zeleno.<br />
Zeleni krog rasti <strong>in</strong> rodnosti z<br />
ozkim snežnim pasom spokoja.<br />
03 Merec 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31<br />
04 April<br />
01 Januar<br />
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31<br />
<strong>to</strong>rek<br />
sreda<br />
četrtek<br />
petek<br />
sobota<br />
nedelja<br />
ponedel<strong>je</strong>k<br />
<strong>to</strong>rek<br />
sreda<br />
četrtek<br />
petek<br />
sobota<br />
nedelja<br />
ponedel<strong>je</strong>k<br />
<strong>to</strong>rek<br />
sreda<br />
četrtek<br />
petek<br />
sobota<br />
nedelja<br />
ponedel<strong>je</strong>k<br />
<strong>to</strong>rek<br />
sreda<br />
četrtek<br />
petek<br />
sobota<br />
nedelja<br />
ponedel<strong>je</strong>k<br />
<strong>to</strong>rek<br />
sreda<br />
četrtek<br />
petek<br />
ponedel<strong>je</strong>k<br />
<strong>to</strong>rek<br />
sreda<br />
četrtek<br />
petek<br />
sobota<br />
nedelja<br />
ponedel<strong>je</strong>k<br />
<strong>to</strong>rek<br />
sreda<br />
četrtek<br />
petek<br />
sobota<br />
nedelja<br />
30 <br />
sobota<br />
nedelja<br />
ponedel<strong>je</strong>k<br />
<strong>to</strong>rek<br />
sreda<br />
četrtek<br />
petek<br />
sobota<br />
nedelja<br />
ponedel<strong>je</strong>k<br />
<strong>to</strong>rek<br />
sreda<br />
četrtek<br />
petek<br />
sobota<br />
nedelja<br />
ponedel<strong>je</strong>k<br />
<strong>to</strong>rek<br />
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30<br />
sreda<br />
četrtek<br />
petek<br />
sobota<br />
nedelja<br />
ponedel<strong>je</strong>k<br />
<strong>to</strong>rek<br />
sreda<br />
četrtek<br />
petek<br />
sobota<br />
nedelja<br />
ponedel<strong>je</strong>k<br />
<strong>to</strong>rek<br />
sreda<br />
petek<br />
20<br />
08<br />
nam <strong>je</strong> bila dodel<strong>je</strong>na.<br />
Ko <strong>je</strong> <strong>hlapec</strong> Jernej v gospodar<strong>je</strong>vo<br />
vžgal rdeč ogenj, ko <strong>je</strong> garan<strong>je</strong><br />
od zore do mraka v gumbnico<br />
zataknilo rdeč nagelj, <strong>in</strong> ko so iz<br />
brazd tankovskih gosenic pognale<br />
rdeče zvezde.<br />
Takrat so pesniki v verze kovali<br />
rdeča morja, rdeče a<strong>to</strong>me <strong>in</strong> rdeče<br />
zar<strong>je</strong>.<br />
Revir<strong>je</strong> <strong>je</strong> rdečila vrela puntarska<br />
kri. Rdeča <strong>je</strong> ogenj <strong>in</strong> revolucija,<br />
<strong>je</strong> kri <strong>in</strong> strast. Rdeče so ustnice<br />
Rdeče se zasvetijo opeč<br />
<strong>in</strong> ljubezen, rdeče <strong>je</strong> domoljub<strong>je</strong> <strong>in</strong><br />
knapovskih hiš, ko ča<br />
anarhija. Rdeča <strong>je</strong> z žarečim res<strong>je</strong>m<br />
postrga lup<strong>in</strong>o umazan<br />
pretkana reber.<br />
ometa. Rdeče so strehe<br />
dol<strong>in</strong>ah nagnetenih hiš<br />
bršljanke na oknu <strong>in</strong><br />
na vrtu. Veliki sončni<br />
mladih deklic izzivajo<br />
kot klobuki mušnic.<br />
05 Maj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 1<br />
četrtek<br />
petek<br />
sobota<br />
nedelja<br />
ponedel<strong>je</strong>k<br />
<strong>to</strong>rek<br />
sreda<br />
četrtek<br />
petek<br />
sobota<br />
nedelja<br />
ponedel<strong>je</strong>k<br />
<strong>to</strong>rek<br />
sreda<br />
četrtek<br />
petek<br />
sobota<br />
06 Junij<br />
1 2 3 4 5 6<br />
7 8 9 10 11 12 13<br />
14 1<br />
2<br />
Februar<br />
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29<br />
Stenski koledar za le<strong>to</strong> 2008<br />
z a s a v s k i i n b a r v i t<br />
Zasav<strong>je</strong><br />
v č r n i , v z e l e n i , v r d e č i , v r u m e n i , v m o d r i , v b e l i<br />
prednaročila <strong>in</strong> <strong>in</strong>formaci<strong>je</strong>:<br />
Nataša Gala<br />
tel.: 03-56-60-508 ali 03-56-60-500<br />
mail: natasa.gala@rcr-zasav<strong>je</strong>.si<br />
20<br />
08
Change language