Roman

naprave za mehansko čiščenje vode. Nova
elektrarna bo vključena v obstoječe 110-
kilovoltno stikališče, kamor je vključen že
sedanji elektrarniški objekt.
Zasnovana elektrarna izpolnjuje zahteve
glede izkoristka in ekologije. Namen
projekta je ohraniti in razvijati energetsko
dejavnost v Zasavju, dvigniti konkurenčnost
proizvodnje električne energije na
tem prostoru, zagotoviti nove količine
električne energije ter ohraniti delovna
mesta. Alternativni projekt predstavlja
termoelektrarna na trda goriva.
Projekt bi omogočil stabilno, zanesljivo
in cenovno sprejemljivo proizvodnjo
električne energije ob izpolnjevanju vseh
okoljevarstvenih zahtev. Omogočil bi
nadaljevanje proizvodnje električne energije
na lokaciji termoelekrarne po letu 2010
ter zadovoljeval naraščajoče potrebe po
električni energiji v Sloveniji.
foto Roman Rozina
Njegova okvirna vrednost je blizu 280
milijonov evrov. V tej fazi še niso dokončno
opredeljeni viri financiranja, v skrajnem
primeru pa naj bi bila sredstva zagotovljena
s strani Termoelektrarne Trbovlje.
Sanacija degradiranih površin
Ekološko-prostorska sanacija zaradi
rudarjenja degradiranih površin pomeni
vzpostavitev takšnega stanja, kakršno je
bilo pred začetkom eksploatacije. Kjer to
ni možno, bo prostor urejen na način, ki je
za določeno območje primerno, pri čemer
bodo upoštevane tudi zahteve po izboljšanju
stabilnosti.
Začasna in dokončna sanacija površin
znotraj pridobivalnega prostora Rudnika
Trbovlje-Hrastnik je razdeljena na ekološko
in prostorsko. Pri prvi gre predvsem
za sanacijo degradiranih rudniških
površin v rušnem in vplivnem območju
odkopavanja, prostorska sanacija pa pomeni
vzpostavljanje v preteklosti obstoječe ali
primerne infrastrukture. Sanacija že poteka
na površinah prve in druge sanacijske faze,
območja nad odkopi, gre za rušna in vplivna
območja, pa se bodo začela dokončno
sanirati po letu 2009.
Z uresničitvijo projekta bodo zagotovljene
nove lokacije za širitev proizvodnih in
storitvenih dejavnosti v regiji: v prvi fazi je
bilo saniranih 45 hektarov, najobsežnejši
sta druga in tretja faza z 288 oziroma 170
hektarji, v četrti fazi pa bo saniranih še 40
hektarjev. Projekt je ocenjen na nekaj manj
kot osem milijonov evrov, sredstva pa bodo
zagotovljena na osnovi zakona o postopnem
zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik.
Urejanje stanovanjskih razmer
Številna stanovanja in stanovanjski
objekti, ki so se gradili v obdobju razcveta
industrije in rudarstva, se niso obnavljali,
število novogradenj pa je bilo zaradi
industrijskega zatona majhno. Zato veliko
ljudi živi v dotrajanih in neprimernih
stanovanjih, kakršna so predvsem v
rudarskih kolonijah. Večino jih je potrebno
prenoviti, nekatere pa porušiti. Projekt tako
predvideva adaptacijo dotrajanih stanovanj
in kolonij v regiji, rušenje dotrajanih
stanovanj in zagotovitev nadomestnih.
Posodobljena in nova stanovanja bodo
zagotavljala času primerne bivanjske
pogoje, njihova lastniška struktura pa bo
odvisna od povpraševanja po najemnih in
lastniških stanovanjih.
Ker se zasavsko prebivalstvo stara,
se povečujejo potrebe po oskrbi in negi
starejših občanov, pri čemer si ti želijo
čim dlje neodvisno bivati v svojih domovih
in v okolju, ki ga poznajo. Zanje bi bila
najboljša rešitev gradnja tako imenovanih
oskrbovanih stanovanj.
Veliko starih stanovanjskih kolonij in
stanovanj je uvrščenih v kulturno dediščino,
zato projekt pomeni tudi njeno ohranjanje.
Okvirna vrednost urejanja razmer na
stanovanjskem področju je 3,7 milijona
evrov. Projekt je vključen v Načrt razvojnih
programov občine Trbovlje, sredstva za
njegovo uresničevanje pa naj bi pridobili
tudi iz evropskega sklada za regionalni
razvoj.
Nova bolnišnica
Zaradi prostorskih težav in zastarelosti
obstoječih objektov potrebuje bolnišnica
investicijska vlaganja, ki bodo pozitivno
vplivala tudi na poslovanja bolnišnice.
Projekt v grobem zajema novogradnjo
bolnišnice v občini Trbovlje in kakovostno
zdravniško oskrbo vseh prebivalcev
zasavske regije. Cilj projekta je ohranitev
specialistične bolnišnične dejavnosti na
sekundarnem nivoju v zasavski regiji ter
ustanovitev nove, dodatne dejavnosti na
področju zdravstvene in paliativne nege.
Projekt bo v veliki meri financiran iz
prihodkov, ki bodo izšli iz njegove rabe, zato
mora biti zasnovan tako, da bo zagotovljena
standardizirana in kontrolirana storitev za
najboljšo ceno. Povezovanjem zasebnega
in javnega sektorja pomeni v konkretnem
primeru razbremenitev javnih financ, pri
čemer bo zasebni sektor opravljal vrsto
nemedicinskih del, svojo poslovno uspešnost
pa zagotavljal z dobrim upravljanjem
stavbe, opreme in nekaterih stroškov. Prilivi
so zagotovljeni, a odvisni od vrste in obsega
storitev, ki jih bo opravljal javni zavod.
Viri financiranja projekta, katerega
vrednost je slabih dvajset milijonov evrov,
še niso natančno opredeljeni. Sredstva
naj bi bila zagotovljena z javno-zasebnim
partnerstvom, nosilec projekta pa bo
Ministrstvo za zdravje.
Našteti in opisani večji projekti so bili
identificirani v času priprave zasavskega
regionalnega razvojnega programa in v
posameznih odborih opredeljeni kot ključni
večji regionalni projekti. Program pa v
svojem izvedbenem delu ne bo vseboval
vseh projektov, ki se bodo izvajali v Zasavju
v obdobju med letoma 2007 in 2013. To
še posebej velja za posamezne podjetniške
projekte, katerih glavni vir financiranja
so zasebna sredstva oziroma morebitna
sredstva države in Evropske unije iz
nacionalnih horizontalnih politik.
Veliki projekti zasavske sedemletke • stran 5