Grška. I holool a

324
Rimska mythologija.
je zadela strela, si je izbral, da se mu posveti .
.Na takih prostorih je zakopal P o n t i f e x, tih o
moleč, v zemljo kamen, kot simbol bliska, pote m
je prostor obgradil ter ga previdel z altarjem .
Verovalo se je tudi, da se zamore z gotovim i
,obredi blisk zvabiti iz neba (Jrtpiter Elieius) :
N u m a je bil to večkrat storil, ali Tullus II ostilius
je izgubil pri takem poskusu svoje življenje
(Liv. I, 20. 31 . tov. Fast. III, 25 sl. ) .
-Kot dež podeljujoči bog je Jupiter dobrotljiv i
loploditelj polja, kteremu se je darovalo pri del j
časa trajajoči suši ; pri tej priliki so vlačil i
tako zvani vodeni kamen (m 'à, n is iapis )
Brez polja, mislé, da ima ta sveti kamen mo č
vodo iz nebes zvabiti (a q u i l i ei u m ) .
Ta mogočni, nebeški kralj je vladar celega
sveta, vseh bogov in ljudij. Usode posamezni h
kakor tudi narodov in držav so zavisne od volj e
najvišjega in najboljšega boga (J. O p t i m u s
aximus) ; zlasti je pa pod njegovim vodstvo m
rimska država, na kojej središči , Kapitoliji ,
je stalo njegovo najslavniše svetišče (Capit o-
*) Jupitra kot boga bliska označuje tudi ime Summanus ,
ki se je pozneje, ko je bil njegov pomen liže neznan, smatral za
IDita, ker je bil baje ponočni bog bliska.