Grška. I holool a

328
Rimska mythologija.
sorodno bitje, primerno sabinskemu polubog u
Semonu Sanku (Semo Sancus, Ov. Fast,
VI, 213 . od sancire, s prisego se zavezati) .
So staroitalski narodi v najstarejši dob i
Jupitru pripisovali stariše ali ne, ni znano ; v
poznejši dobi, ko so se seznanili z grškim bajeslovjem,
smatrali so ga za sina S a tur n o v e g a
in boginje O p s , ki sta se poistovetila s Krono m
in Rhejo. J u n o in Min er v a, kteri ste bili z
njim na Kapitoliji združeni v njegovem glavne m
svetišči, smatrali ste se za njegovo soprogo in
hčer ; vendar se zdi, da v najstarejši dobi ni bilo
te rodbinske razmere mej temi tremi božanstvi .
Najvišji bog je sam in vzvišen stal tukaj v svoj i
krasoti, ne da bi bil vsled kake zveze, kako r
grški Zen, stopil v kroge posvetnih razmer in
človeških slabostij .
Na Kapitoliji je stalo na prostoru, ki se je
bil zval mej dve m. a gajema (inter duos lueos),
svetišče Vej e v o (Vejovis) ali Ved jov o
(Vedjovis) z božjo podobo, ki je držala v roki
puščice in imela poleg sebe kozo . Ovid (Fast.
CII, 429. sl.) pravi, da je Romulus obgradil ga j
z zidom ter prostor napravil utočišču ; bog, kojega
podoba tukaj stoji, je baje mladi J u p i-