Grška. I holool a

3 4 o Rimska mythologija.
ki je imel nadzorstvo nad svetim ognjiščem države
ter njenimi svečenicami. To javno Vestino bogočastje
se je od strani Rimljanov kaj sveto opravljalo.
Za to službo je bilo odločenih šest svečenic,
Vestalk (:[4iv. I, 20.), ktere so moral e
kot služabnice čiste deviške boginje ostati neomožene
ter so kot posveéenice vživale visok o
čast. One so stanovale v Vestalinem svetišči ter
imele skrbeti, da ne ugasne ogenj na ognjišči ;
kajti, ako bi ugasnil ogenj, smatralo bi se to za
veliko nesrečo države. Ako se je taka nesreč a
pripetila, bičal je Pontifex maximus on o
Vestalko, vsled koje nesk‘rbnosti je ugasnil ogenj .
Ogenj pa se v novič ni prižigal pri takem ognji ,
ki je bil oskrunjen vsled človeške rabe, ampak s è
užigalnim zrcalom ali pa z iskro, ki je nastala
vsled vrtanja kake deske. Dné 1. marca, s katerim
mescem je pričelo v starejši dobi leto, se je ožiga l
Vesten ogenj na kateri način, to ni znano . Vestine
podobe ni bilo v svetišči (Ov. Fast. VI ,
292 .), ampak ogenj sam se je smatral za njeno
podobo ; nasprotno pa se je mislilo, da so v najskrivnišem
delu svetišča ohranjene različne svete
stvari, posebno podobe državnih Penatov, ktere
so bile znane samo Pontifiku in Vestalkam. Kakor