Grška. I holool a

342
Rimska mythologija .
Vuleanus je imel enako Vesti politični po -
-men. V u l c a n a l, prostor , na kterem se j e
častil Vulkan , črez C o m i t i u m vzdigajoča s e
ravan brez svetišča, bil je enako Vestinemu svetišču
nekako državno ognjišče, zraven kterega ,
so se vršili shodi patricijev senata . liže Romulus
in Tatius sta se baje tukaj shajala, da s e
posvetujeta v javnih zadevah. Vulkanova svetišča
so se pozneje premestila iz mesta ven, ke r
so ga sčasoma vedno bolj smatrali za boga po -
žarov. Gotovo pa je bil Vulkan v starejši dob i
z Vesto v najtesnejši, morda celo v zakonski
zvezi. Ko so ga bili pojednačili z Hephaisto m
dobil je za svojo soprogo Venero .
Vulkanu na čast praznovan praznik, V u le
a n ali a, je bil dné 23 . avgusta. Tega dne s o
se mu prirejale igre v Ilaminijskem dirkališči te r
se njemu v dar metale v ogenj ribe, prebivalc i
njemu sovražnega elementa .
8 . Janus .
Janu s najimenitniši bog Rimljanov in čestokrat
imenovan poleg Jupitra, ni bil iz začetk a
nič druzega nego solnčni bog, ki povzročaje in
določuje spremembe naravnega življenja, letni iD.