Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
--'------ :- .:'-<br />
\\\‘‘
3<br />
4<br />
164<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
obstanek, na to jo tira neki notranji čut . Ali tudi vse, kar od zunaj<br />
na-njo neugodno deluje, ona živo občuti ; žival kaj tacega ne prenaša<br />
potrpežljivo, kakor rastlina , temveč se tej vnanji, njenemu<br />
obstanku protivni sili na vso moč vpira .<br />
Ta živalim lastna občutljivost je pri nekaterih za čudo razvita .<br />
Znano je, da živali , ki so zmerom v človekovi družbi , postanej o<br />
tako občutljive, da razumé popolnoma vsak mig, vsak glas , cel ó<br />
pogled svojega gospodarja ter se po tem ravnajo .<br />
Žival ima zmožnost, s katero vravnava svoje vedenje po vnanjih<br />
razmerah, po svojih potrebah in občutkih , in tej zmožnosti<br />
pravimo volja in po tem takem govorimo o samovoljnem al i<br />
prostovoljnem gibanji .<br />
Ta vidna, prostovoljna gibkost živalskega telesa je bitni znak ,<br />
po katerem se razlikuje žival od rastline , kajti ono potrebno gibanje<br />
notranjih delov, ki nij odvisno od volje, kakor je na pr . gibanje<br />
soka ali pa obtok krvi, pripada obema, rastlinstvu in živalstvu .<br />
Kako težka je pa v ostalem natančna delitev najnižih živalskih<br />
in rastlinskih oblik, povedano je vže v § . 4 v botaniki . Zival<br />
je tem popolniša , čin mnogovrstniše je število njenih organov, i n<br />
čim bolj razviti so posamezni organi . So živali, pri katerih je cel o<br />
telo en sam organ . Take živali so jako podobne rastlinski celici ,<br />
druge so pa zopet zložene iz mnogih različnih organov .<br />
Da torej razumemo živalsko telo, potrebno je pred vsem, d a<br />
poznamo vse živalske organe. Najpopolniše so vsi ti organi zbran i<br />
v človeškem telesu, in ako je natanko opazujemo , seznanimo s e<br />
z vsemi organi, ki so v enem ali druzem ozira imenitni v živalskem<br />
telesu. Ako potem primerjamo telo kake rivali s človeškim<br />
telesom, izrečemo tem lože svojo sodbo o njegovi popolnosti. Stva r<br />
je taka, kakor da bi se seznanili s posameznostimi jako dovršeneg a<br />
velicega gospodarstva ali države, ter potem brez težave pregledam o<br />
vsako manjše in enostavniše .<br />
Vrh tega nam je lastno telo najbliže . Ne samo , da je p o<br />
vnanji postavi vže od nekdaj najbolje poznamo, temveč si morem o<br />
tudi o marsikateri njegovi notranji delavnosti najpred kaj gotoveg a<br />
misliti, vsakako preje, nego o tujem živalskem telesu in njegovih<br />
organih, na katere moramo stoprv pomen in delavnost dotični h<br />
človeških organov prenašati . Ako tedaj začnemo s človeškim teleso m<br />
in potem živalska telesa primerjamo njemu, postopamo od bol j<br />
znanega do manj znanega .<br />
Ves nauk o 'Živalstvu delimo v dva razdela . V prvem raz -<br />
delu se seznanimo z organi in njihovimi opravili . V drugem bo -<br />
demo pa živali po vnanjih in notranjih znakih razdelili, imenovali<br />
in opisali .
I. Organi In njihova opravila„ 1.65<br />
Organi vri njihova opravila .<br />
(Anatomija, in fizijologija) .<br />
Razgledamo li človeško telo, zapazimo hitro v njegovih delih 5<br />
veliko razliko, toliko gleclé oblike kakor gledé snovi ali t v ari<br />
n e. Kar se tiče tvarine , vidimo, da so v telesu nekatere snovi<br />
tekoče, druge pa trde. Tekočina živalskega telesa je ali vsrkan a<br />
v trdih delih , ali pa je v njih zaprta . Tako imenovana meča ,<br />
zlasti meso ima polno tekočine v sebi. Za zaprto tekočino imam o<br />
primer v krvi, ki se pretaka po cevkastih žilah. Vsakako je v živalski<br />
tekočini največ vode, za sedaj samo povemo, da od teže<br />
človeškega trupla odpadeti skoro dve tretjini na vodo .<br />
Po natančni kemični preiskavi seznanimo se s tvarnim i<br />
p r vin a m i, to je s kemičnimi prvinami (elementi), katere sestavljajo<br />
živalsko telo . Pri nauku o hranitbi govorimo več o tej stvari .<br />
Ako razrežemo telo z nožem in potem še z mikroskopom sledim o<br />
za najmanjšimi deli, odkrijejo se nam oblične prvine, to j e<br />
drobci, na katerih nij nikakoršne sestave iz manjših delov opaziti .<br />
Ti drobci so torej temeljni ali )r v o t n i organi živalskeg a<br />
telesa .<br />
Preiskava nas uči, da rastlinski najmanjši organi, naj si imajo 6<br />
še tako različne oblike, naposled nijso nič druzega nego preobražena<br />
in prernenjena oblika enostavne mehurčaste celice, iz kater e<br />
se dado vsi drugi izvaljati.<br />
Enake razmere nahajamo tudi pri mikroskopièni anatomij i<br />
živalskega telesa. Tudi tukaj vidimo najenostavniše celice v podobi<br />
malih grudic neke belakovinaste tvarine, ki se plasma, tudi p r otoplasma<br />
ali s a r k o d a zove. Više organizovane celice so ovite s<br />
tenko kožico in imajo v sebi neko temno telesce, jedro imenovano ,<br />
v katerem se pri mladih celicah dá še neko manjše telesce , j ederee,<br />
razločiti .<br />
Vsako živalsko življenje se s prva začne v taki celici , ki s e<br />
potem pomnožava in v druge tvorine spreminja . Te tvorine so p a<br />
po obliki in po lastnosti celicam jako malo podobne, tudi se časih<br />
njihov postanek iz celic dá težko dokazati . Po tem takem razlikujemo<br />
v živalskem telesu tri različne temeljne tvorine , namreč :<br />
kanino, vlaknino in živčevino .<br />
Celice so v živalskem telesu ali proste, ali pa v tkanino 7<br />
združene. Proste celice nahajajo se v krvi v podobi malih krogljic ,<br />
Pod. I . o njih govorimo pozneje. Iz tkanine pa obstoji<br />
na pr. tenčiea (gornja kožica) našega telesa .<br />
Te celice so plošnate, okroglaste ali oglate, podoba<br />
1, in vsaka ima jedro. S Časom tem celicam<br />
postaja kožica rožena, vnanje se začnó lupiti<br />
in odpadati v podobi malih belih lusk, spodaj<br />
se pa delajo nove. Tudi tolšča je zložen a<br />
Celice gornje koži« .<br />
iz celic, ki so polne mastnih tvarin, ter je časih
8<br />
166<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
na prvi pogled jako podobna rahli rastlinski tkanini (glej v bota -<br />
niki pod. 3). Ako razgledamo kasti, prepričamo se , da obstoj é<br />
takisto iz celične tkanine, v katero se je pozneje vsélo trdno apno .<br />
Razen kožne tenČice prevlečene so tudi notranje sluznic e<br />
(epithelium) s celicami, katere so ali plošnate, pod. 2 A, ali pa n a<br />
dolgo raztegnjene, pod. 2 B. S tacimi celicami so prevlečene na<br />
pr. ustna in nosna otlina, notranja plat golta in sapnika. Jako<br />
Pod. 2.<br />
A plošnate, B podolgaste, C migetalke ; vse poveèane .<br />
lepo so nekatere take celice videti pod mikroskopom . Na konci<br />
namreč imajo čopek pretencih dlačic , ki se neprestano gibljejo,<br />
zdaj se namreč krivé, zdaj zopet zravnavajo, in tako nastane nek o<br />
posebno migljanje, pravimo jim zaradi tega : migetalk e. Lehk o<br />
jih opazuješ, ako posnameš iz žabjega jezika nekoliko sluzi ter j o<br />
deneš pod mikroskop . To isto tudi vidiš, ako volovskemu sapnik u<br />
odlupiš košček notranje tenčice . To migljanje trnje časih še dolg o<br />
po smrti živali .<br />
Dostikrat nahajamo celice, ki so polne barvanih zrnic, tak o<br />
imenovanega barvila ali pigment a. Take celice delajo pote m<br />
raznobarvene lise in pege , ki jih pogosto vidimo na živalski i n<br />
človeški koži.<br />
Prvotni postanek celice še zdaj nij dovolj razjasnjen. Ne -<br />
kateri namreč trdé , da se iz beljakovnaste tekočine živalskeg a<br />
telesa najpred izloči celiČino jedro ter se pozneje zaoden.e s ko -<br />
žico, drugi pa zopet menijo, da celica ne postane sama ob sebi, tem -<br />
več samo po tem potu, da se vže gotova celica razdeli v ve č<br />
celic, tedaj ravno tako kakor rastlinska celica (glej botaniko § . 12) .<br />
Govoriti bi nam bilo zdaj še o druzih dveh temelj-rtih živalskih<br />
tvorinah , namreč o vlaknini in ž i v e vini , no tukaj to opuščamo,<br />
ker bode pozneje najlepša prilika o teh dveh tvorinah obširniše<br />
govoriti, ko bodemo obravnavali mišice in živce .<br />
Razdelitev telesa .<br />
Ker imamo posebno človeško telo pred očmi, potrebno je z a<br />
poznejši opis , da,' si je od zunaj in znotráj razdelimo v več koso v<br />
in da te kose primerno imenujemo .<br />
Največi kos telesa imenujemo trupi o, iz katerega izviraj o<br />
štirje udje kakor veje. Od trupla odločena je tudi g l a v a, ki je<br />
pri človeku na najvišcni, pri živalih na najprednjem mestu . V tem
. Organi in njihova, opravila . 167<br />
ozira se v celem živalstvu razmere neizrečeno menjajo , in sam o<br />
pri popolniših živalih spominjajo na razmere človeškega telesa .<br />
Niže živali so pa večidel po druzem, od tega povsem različnem<br />
črteži osnovane, tako na pr . naraste število udov pri nekaterih ne -<br />
izmerno, druge zopet so brez vseh udov . Sploh razlikujemo v živalstvu<br />
tri glavne črteže, namreč somerni (simetrični) , p r a v i l n i<br />
in nepravilni . Somerna živalska oblika se dá z enim edinim<br />
rezom razpoloviti v dva popolnoma enaka in primerna dela ; pri<br />
pravilni živalski obliki je več tacih rezov mogočih, nepraviln a<br />
oblika se pa sploh z nobenim rezom ne dá na enaki polovici raz -<br />
deliti. Za primer prvega èrteŽa veljá vsak sesavec, za primer drlizeo'a<br />
morska zvezda, za primer tretjega kaka močelka .<br />
Na truplu se imenuje gornji del p r s i, spodnji trebuh . Raz -<br />
paramo li truplo, vidimo v njem otlino, ki je pa s stanovitim i<br />
organi tako napolnjena, da, nij nikjer nikakoršne praznine . Vse t e<br />
organe sploh zovemo d r o b .<br />
Močna koža, prepona ali braniea (diaphragma) imenovana ,<br />
deli telesno otlino v prsno in trebušno o t l i n o. V prsni otlin i<br />
se nahajajo pluèa, sapnik in srce z glavnimi žilami, v prostorniši<br />
trebušnji otlini pa leži Želodec s črevi, jetra , slez en a<br />
ali vranica, obisti in mehur .<br />
Razredba organov .<br />
Organi se razlikujejo po svojih opravilih in po teh jih razvrščamo<br />
v več glavnih skupin . V prvo skupino spadajo vsi oni<br />
organi, po katerih telo občuje z vnanjim svetom, pravimo jim zat o<br />
občevalni organi . To se godi po dveh potih , namreč ali p o<br />
vnanjem gibanji telesnih delov , po katerem lehko' delujemo n a<br />
stvari v naši okolici, ali pa od vnanjega sveta dobivamo razn e<br />
vtise ter jih po naših čutilih zaznavamo . Po tem takem razlikujem o<br />
občevalne organe v gibala (organi za gibanje) in čutila (organi<br />
za čut) .<br />
Druga skupina organov služi za vzdržavanje telesa spreminjajo č<br />
užito hrano, to so hranila (organi hranitve) .<br />
Več organov ene ali druge vrste, ki delajo vsi v isti namen ,<br />
ki torej stojé med seboj v potrebni vzajemnosti , imenujemo s estavo<br />
ali sistem . V teni zmislu govorimo o sestavi kosti , o<br />
sestavah prebavlj enj a, krvnega obtoka itd .<br />
L Gibala .<br />
Ti organi imajo namen gibati s posameznhni deli telesa . Semkaj<br />
spadajo : l . Ko sti, mišice, 3. živci. Ti organi nikda r<br />
ne delajo sami, temveč zmerom v medsobni zvezi in vzajemnosti .<br />
Te trojne organe skupaj tudi hnemljemo animalni sistem, ker<br />
je lasten samo živalim, rastlinam pa popolnoma manjka .<br />
9<br />
10
168<br />
<strong>Zoologija</strong>, .<br />
L Kos .<br />
11 Kosti so trdni deli telesa imajoči določeno obliko in so o b<br />
enem telesu čvrsta podloga, na katero so priraščene mišice in kože .<br />
Z druge strani pa varujejo najnežniše in najèutljiviše dele našeg a<br />
telesa, tako na pr, obdajajo in zapirajo možgane in hrbtenjačo .<br />
Vse kosti skupaj sestavljajo o g r o d i ali o k o s t n i c o (skelet) .<br />
Ker vse više živalske oblike nijso druzega nego zaogrnjene okostrilce,<br />
zato je okostnica tako rekoč temeljni črte','. za živalsko telo ,<br />
ter je ob enem zarad dolge trajnosti najimenitniši del za razpoznavanje<br />
živali . In zares, ako hočemo kako žival prav razumeti ,<br />
moramo najpred njeno okostnico pazljivo pregledati , ravno tak o<br />
kakor kakove strehe ne moremo soditi po vnanjem pokrivalu, tem -<br />
več po notranjem zlogu strešnega odra .<br />
12 Vsaka kost je s prva hrustanec . Pod mikroskopom je videti,<br />
da je hrustanec sestavljen iz debelokožnatih celic, med kojim i<br />
je obilno neke poluprozorne tvarine, glej pod . 3 . Pravi hrustan<br />
e c, kakor ga vidiš na sapniku , na nosu in na koncu sklepnih<br />
kosti, ostane zmerom enak . .A.ko ga kuhaš , spremeni se v tako<br />
imenovani koščeni klej (Chondrin) , ki se po svojih kemičnih<br />
lastnostih razlikuje od navadnega kleja .<br />
Pod. 3 . Pod. 4.<br />
13<br />
Prozorni hrustance . — Cl)ruen vopro-en rez k ) v, kosti ;<br />
oboje jako povezo .<br />
Večidel se hrustanec počasi spreminja v kost. To se zgodi s<br />
tem, da se v medcelično tvarino useda fosforovokislo apno . Pa tud i<br />
celice same se v tem nekako posebno spreminjajo. Iz vsake izhajajo<br />
namreč mnoge sem ter tje razpeljane cevčice, ki se strinjaj o<br />
in vežejo z ravno takimi cevčic ;mni izvirajočih iz sosednih celic .<br />
_no si iz poprečnega reza kake kosti obrusimo tenko trščico i n<br />
si jo ogledamo pod mikroskopom , pokažejo nam se celice in njihove<br />
cevčice kakor črni, pajkom podobni obrisi . Glej pod. t. Celice<br />
so v kolobarih razvrščene okoli podolgastih cevi a, ki se golemu<br />
očesu kažejo kakor predrobne luknjice (pore) na kosti. P o<br />
teh ce,yéh gredo fine krvne žilice, ki hranijo kost .<br />
Cim več apna se je vleglo v hrustanec, tem trša je kost .<br />
Povprek se more reči, da je v 100 funtih kosti 33 funtov tkanine .<br />
V ostanku je 58 funtov fosforovokislega apna in 9 funtov ogljen-
. Organi in njihova opravila . 169<br />
čevokislega apna, in nekaj malega nekaterih drugih soli, sosebn o<br />
fosforovokisle magnezije. Ribe hrustnice imajo v svojih kosteh prav<br />
malo apna, časih komaj za spoznanje, zato so mehke in hrustančaste.<br />
Nasproti imajo pa zobje sosebno mnogo apna in so za teg a<br />
delj tudi trši .<br />
Položimo li kost v solno kislino, rastopé se v njej vse apnen e<br />
soli in ostane hrustanéeva tkanina , ki se v vreli vodi rastopi i n<br />
v klej predela. O tem in o porabi kosti za klej , koščeni ogelj ,<br />
dobivanje fosfora in za gnoj primeri v kemiji §§ . t9, 56 in v botaniki<br />
§. 144 .<br />
Kosti so prevlečene z jako fino kožo pokostnico imeno- 1 4<br />
vano. Od te pokostnice se razprostira v kost jako malo Živcev i n<br />
pa prav mnogo, neizrečeno tencih krvnih~žilic, po katerih kost do -<br />
biva potrebno hrano. Proti sredi so kosti navadno manj goste .<br />
Dostikrat so luknjičaste, ali so podobne koščeni tkanini, ali so cel()<br />
otle. Cevaste kosti so navadno izpolnjene z neko maščobo, moze g<br />
zvano, a v njej je nekaj Živcev in krvnih Žilic . Veče otline v kosteh<br />
izpolnjene so tudi zrakom ali vodeno paro . V starosti postanejo<br />
kosti bolj krhke in lomne, ker je v njih vedno manj hrustanèevine,<br />
a zmerom več apna. Ptičje kosti so tenke in skoro vse<br />
otle, zato so v razmeri z njihovo velikostjo lahke .<br />
Razne kosti so med sebo zvezane ali trdno in nepregibno, ali<br />
pa tako, da se posamezne kosti lehko premikajo . Nepremične kosti<br />
se zraščajo na več načinov. Ali se zobčasti robovi ene kosti vrinejo<br />
med zobčaste robove druge, tako zvezo hnenujemo šiv, ker<br />
je videti, kakor bi bile kosti sešite. Ali so vezane stikom, ak o<br />
je med njimi kos hrustanca, ki jih veže . Ali pa so naposled z agozdene<br />
v posebne luknje, na pr. zobje v čeljustih .<br />
Premične kosti imajo ondi, kjer se stikajo, zmerom neko posebno<br />
obliko, da se druga z drugo vjema . V tarem sklepu se p a<br />
kost ne dotika kosti neposredno, temveč je hrustanec med njima ,<br />
sosebno so sklepne jabeléice in skledice prevlečene z neizrečeno<br />
gladkim hrustancem. Vrh tega je med obema še tak o<br />
zvana sklepna maz (synovia), ki stori, da se členi brez vsega<br />
trenja, lehko kakor je treba pregibljejo .<br />
Na površji ima kost marsikake zvišave in zdolbine, na katere<br />
so pritrjene ali vložene kite, vezi, mišice in krvne žile . Raskava<br />
mesta so posebno ugodna takim pritrditvam . Na kostéh se tu in<br />
tam tudi videvajo luknjice, skozi nje gre kaka žila ali živec, al i<br />
pa tudi zrak .<br />
Po obliki se kosti lehko razdelé v dolge, p l o š n a t e in<br />
debele, mi pa jih delimo v kosti trupla , udov in glave ter ji h<br />
opišemo v istem redu kazaje na podobo 5 .<br />
a. Kosti trupla ,<br />
Najhnenitniši del trupla je hrbtenica, katero sestavljajo ne- 1 5<br />
pravilne koščice, vretenca imenovane, in sicer pri človeku njih
170<br />
Gornja, čeljust, .<br />
Maxilla super ior<br />
Dolnja èeljust .<br />
Maxilla infelior<br />
<strong>Zoologija</strong>.<br />
Pod. 5 .<br />
Telnonica. Os parietale .<br />
7 vratnih i, lete -<br />
- Hrbtenic a<br />
Colnmna, vedebralis
T. Organi in njihova opravila, 17 1<br />
33 po številu, namreč 7 vratnih, 12 hrbtnih, 5 ledvičnih, 5 križnih ,<br />
ki so med nebo zrasli, in 4 repna vretenca .<br />
Hrbtenica, kateri tudi h r b t i š é e pravimo , je prav za pra v<br />
vzdolž telesa položena os, ki je zložena iz posamnih koščic in j e<br />
torej gibka . Vsako vretence ima, spredaj plošček, pod . 6 a, zadaj<br />
trnek b, ki je pri nekaterih živalih jako visok (glej pod . 13) .<br />
Ob stranéh sta p r e Črta odrastka c, v sredi pa predor d. Ak o<br />
Pod. 6 .<br />
A B<br />
3-<br />
,1 .
18<br />
172 <strong>Zoologija</strong> ,<br />
V predrtjih udih nahajamo sledeče kosti : Lopatica pod . 7<br />
81) je plošènata, trivoglata, znatno široka kost , ležeča na plečih ,<br />
Pod. 7 . njen gornji konec dela ramo .<br />
Tu se ž njo stiska ključnica<br />
S, ki sega z drugim<br />
koncem do grodnice (prsnice)<br />
B, na katero je pritrjena.<br />
Ondi, kjer se lopatica i n<br />
ključnica stikate, je izdolben a<br />
okroglasta jamica ali s k l edi<br />
c a, v katero je vtaknjen a<br />
jabelèica nadlehtnice ,<br />
edine kosti v nadlehtéh . Podlehti<br />
imajo pa dve kosti, prednja<br />
ob palci ležeča je kož<br />
zadnja ob mazinc i<br />
ležeča pa po dlehtn ica.<br />
Roka, ima tri razclele, nam -<br />
reč zapestje, dlan in prste .<br />
V zapestji leži ose m<br />
majhnih, nepravilnih, oglasto -<br />
okroglih koščic, po štiri in štir i<br />
Ogrodi od spredaj . B grodnica (prsnica) : v eni vrsti. Te koščice daj o<br />
Sb lopatica : S kljuènica . roki veliko gibkost, zlasti se po<br />
njih odbije vsako naglo in nepričakovano nasilje . Ako na pr. člove k<br />
pade na roke, nij padec navadno od nikakoršnih škodljivih nasledkov .<br />
Dlan obstoji iz pet, precej enako dolgih kosti .<br />
Od petih prstov ima palec dve , vsak drugi prst pa po tri<br />
kosti, namreč v vsacem členu eno .<br />
Vsega, skupaj štejemo tedaj v obeh prednjih udih 64 posameznih<br />
koščic .<br />
Kosti zadnjih udov skladajo se po številu , obliki in položj i<br />
priliČno z onimi prednjih udov. Gornji del zavzema medenica ,<br />
Pod. 8, pod. 8, obširna, kadunjasta kost, ki<br />
je priraščena na spodnji del hrbtenice .<br />
Za led-vièrtimi vretenci L vrsté se namreč<br />
križna vretenca, ki so pa vsa skupaj<br />
zraščena v eno, tako znano križn o<br />
ali sveto kost H, ki se konča v krnjava<br />
repna -vretenca S . Križna kost<br />
ima štiri pare luknjic, skozi koje gred ó<br />
živci. Križne kosti drži se na vsaki<br />
strani velika kost kolčnica, ki im a<br />
še v otroku tri kose in se stoprv v<br />
Medenic a. Lledvrèno vretence ; mladenČi zraste v enega. Gornji kos ,<br />
H križna ali sveta kost ; Grepna b e d r e n i c a, ali črevnica (Os ilimn<br />
vretenca -D bedremea ; kolk, P D je ploščata in široka, zlasti ére -<br />
sramnica ; J sodnica : G sklepovn a<br />
ponvica . vom za podlogo služeča kost . Njen
Gibala . Kosti. 173<br />
gornji rob R zovemo k o 1 k, katerega lehko otiplješ skozi kožo .<br />
Od nje se navspred zavija sramnica (os pubis) P, navzad p a<br />
s e d n i c a (os ischii) J, ki pri sedenji telesu služi za oporo . Ondi ,<br />
kjer se te tri kosti zraščajo, v(lrta je globoka sklep ovna pon -<br />
vica G, v katero se vjema gornji del stegna z okroglo jabelčico .<br />
Te tri kosti delajo po svoji posebni obliki in zlogu dve kotanj i<br />
v medenici, namreč širjo g o r n j o in ožjo dolnjo kotanjo .<br />
Stegno je v človeškem truplu najdaljša kost, na njo se priklepate<br />
golenica in pišéa I . Na sklepu med stegnom in g o l eni<br />
c o (na kolenu) leži majhna, ploščata, trivoglata koščica, p ogaèica<br />
ali iver imenovana .<br />
V nogi razlikujemo kakor v roki tri razdele, namreč : nart ,<br />
stopalo in prste.<br />
V nartu štejemo sedem kosti.. Ona pod golenico in pisčalj o<br />
se nove s k o č n i c a, pod njo pa leži velika petnica, tik pre d<br />
njo je še ena posamezna in potem so še štiri koščice v eni vrst i<br />
ležeče . Kosti v stopalu in v nožnih prstih zlagajo se po števil u<br />
in položji popolnoma s kostmi v dlani in v prstih .<br />
Ker je medenica zraščena iz več kosti, štejemo v obeh spod -<br />
njih udih z vsem samo 61 posameznih kosti .<br />
c. Kost' glave.<br />
Kosti v človeški glavi nij tako lehko opisati in sicer zato ne, 1 9<br />
ker so nepravilne oblike in so druga v drugo potisnjene. S prva<br />
jih je veče število, toda s časom se zraščajo, a ondi, kjer se dv e<br />
kosti stikate, nastane š i v .<br />
Glava od strani. F čelo ; P temenica ; T<br />
sence ; S zagvozdnica; E sitka : N nosn a<br />
kost ; M gornja čeljustnica; M(1 dolnj a<br />
eeljustniea ; L solznica ; Z ličnica ; O za -<br />
tilnica,<br />
Glava razpade v dva dela :<br />
v lobanjo ali črepino, ki<br />
okrožava možgane, in v ob -<br />
ličje, katero je podlaga najimenitnišim<br />
čutilom.<br />
Lobanjo sestavlja osem 2 0<br />
kosti.. Dno in zadnjo steno dela<br />
zatilnica O, pod. 9, ki im a<br />
v sredi grbo, pri mnozih živalih<br />
pa greben. Na zatilnici<br />
vidimo spodaj veliko repo, skozi<br />
katero tako imenovani podaljšani<br />
mozeg prestopa v hrbtenjačo.<br />
Na lobanjo spadajo še<br />
nadalje : čelo F, obe temenici<br />
P in senci T, ki obdajajo<br />
možgane in so s šivi<br />
vezane. S temi zraščene, navznoter<br />
ležeče kosti so še : z agvo<br />
z d n i c a 8 s krilastimi od-
174<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
rastki in pa z mnogimi luknjicami, preotljena sit k a K \ pretrdi<br />
spodnji strani senca zaprte so male slušne koščice .<br />
V oblič j i je štirnajst koščic in sicer 6 parnih in dve posamezni.<br />
Parne lične kosti so : nosne k o s t i. N, g o r rt j e Čel j u s t -<br />
niceM, solzniceL, IiČniceZ, nebnice in nosne školjke .<br />
Posamezni ste : ralo in spodnja čeljustnica Md.<br />
21<br />
Te imenovane kosti zapirajo več otlin, od kojih so najznamenitiše<br />
: možganska, očesna, nosna in ustna otlina .<br />
Ako opazujemo postopni razvoj in potem še primerjamo človeško<br />
glavo z živalskimi glavami, preverimo se, da kosti v glav i<br />
nijso druzega, nego nastavljena in premenjena vretenca .<br />
Gornja in spodnja čeljust ste največi kosti v lici in<br />
zaslužite vse zarad zob, ki so v njih vsajeni, veh pozornost .<br />
Gornja čeljust je zložena iz dveh kosti:, desne in leve Čeljustnice,<br />
ki ste si v ostalem popolnoma enaki ter ste v sredi zraščeni.<br />
Spodnja čeljust je iz enega samega kosa in je podkovi podobna.<br />
Ta kost nij z nobeno drugo kostjo zraščena, temveč je sam o<br />
vklenjena v sklepne jamice pod senci . Pri pticah, amfibijah in riba h<br />
obstojé čeljusti iz več kosov, ki so pa tako rekoč le drug na druzega<br />
prilepljeni. Pri žuželkah so ti kosovi popolnoma ločeni ter s e<br />
sklepajo kakor klešče .<br />
22 Čeljusti imajo vdolbene jame, v katerih so zabiti zobje . Člove k<br />
ima 32 zob, v vsaki čeljusti 16, namreč spredaj štiri ostre dletast e<br />
Pod. 10. Pod. 11. Pod. 12 . s e k avee , pod . ,10 ; zate m<br />
na vsaki strani po en špi -<br />
Časti očnjak, pod . II ;<br />
Sekanec . Očnjak .<br />
Kolli ak .<br />
naposled navzad na vsak i<br />
strani pet široeih, grbavih<br />
ko čnjako v, pod . 12. Prva<br />
dva kočnjaka se imenujeta<br />
neprava ali vrzeljaka ,<br />
ker se pri mnogih 'Živalih<br />
mesto njih nahaja vrzel .<br />
Gornji del zoba a, ki gled a<br />
iz dlesen, imenuje se venec,<br />
spodnji b pa korenina . Prednji zobje imajo enotero, zadnj i<br />
dvojno, trojno in celo Četverno korenino, Med vencem in korenin o<br />
je zobov v r a t. Zobje so iz z o b o v i rt e , to je tvarina trša od druzi h<br />
kosti ter ima tudi manj hrustančeve tkanine nego kosti, zlasti<br />
trda je vnanja prevlaka, sklenina ali emalj zvara, katera im a<br />
komaj 1/23 hrustanèeve tkanine . Nasproti temu je pa zobova ko -<br />
renina prevlečena s plastjo, ki nij trša od navadne koščenine m<br />
se cement imenuje .<br />
'Vsak zob ima na konci korenine rupico, skozi katero pre-<br />
' I iena krvna žilica in en živec v zob , žilica hrani zob, Žive c<br />
MU pd daje čutnost . Oba, živec in žilica končata v zobni otli n<br />
Zobje se razmerno pozno razvijajo , nekateri stoprv v zreliši<br />
dobi. Sekayci, očnjaki in vrzeljaki izpadajo v G . do 10. leta, a na
Gibala. Kosti . 175<br />
njihovem mestu izrastó novi, ki sé pa več ne ponové, ako drugi č<br />
izpadejo ali se izderó .<br />
Vse živali rtemajo imenovane tri vrste zob, tudi . se zobje pri<br />
raznih živalih jako razlikujejo po obliki in po tvarini . Vsakako s o<br />
zobje najhnenitniši znaki viših Živali, po njih moremo sklepati n e<br />
samo na način življenja, temveč tudi na starost in velikost dotién e<br />
živali, kar se bo očitniše pokazalo pri opisu sesavcev .<br />
Odrasel človek ima v vsem skupaj v svojem telesu 207 po- 2 3<br />
sameznih kosti.. Pri nerazvitem detetu je število veče, ker so v<br />
njem mnogi kosovi še hrustančasti, ki pozneje okostené . Vse tolšče<br />
očiščen in posušen skelet odraslega človeka vaga 9 do 12 funtov ,<br />
to je 1/16 do 1/,, njegove teže, ki se povprek računi na 137 funtov.<br />
Samo veče in popolniše Živali imajo kosti, oklepajoče možgane 24<br />
in hrbtenjačo , ter je za nje hrbtenica ali hrbtišče bistven ali karakterističen<br />
znak. Hrbtenica je pa, kakor verno, zložena iz vretenec.<br />
Po tem bistvenem znaku torej vse živalstvo lehko delimo v<br />
dva razdela, namreč v vretenčarje in brezvretertčarje .<br />
K prvim spadajo : sesavci , ptice, amfibije in ribe ; k drugim pa :<br />
košarji, žuželke, pajkovci, drvi, mekuŽci, zvezdarji, polipi in močelke .<br />
Primerjamo li človeški skelet s skeletom kacega druzega vre- 2 5<br />
tenčarja , na pr. goveda , pod, 13, pada nam kmalu v oči velik a<br />
Pod. 13 .<br />
skladnost v celi osnovi , in brez natanénišega opisa bode vsakd o<br />
našel in spoznal dotiène kosti. Zraven pa tudi rte moremo prezreti<br />
, da se goveji skelet gledé števila, oblike in poloŽja kost i<br />
znatno razlikuje od človeškega ., Tako na pr. ste nadlehtnica in<br />
stegno v govedu, pod. 13, tako prikrajšana , da vrte nij videti nit i<br />
komolca, niti kolena ; dočim je v dlani ena sama , ali jako dolg a<br />
kost, nastavlja se z druge strani hrbtenica v dolgo vrsto repni h<br />
vretenec. Povsod se pa moremo preveriti, da ima vsaka kost on o<br />
obliko in ono položje, ki najbolj ugaja gibanju dotiéne živali, bod i<br />
si, da služi za oporo , ali za vód . ali pa za podlogo , na kojo s o<br />
mišice pričvrščene. Ozka in slaba človeška prsnica (grodnica) raz -<br />
širi se pri ptiči v širok koščen oklop z ostrini grebenom , na kateri<br />
so sosebno močne letavne mišice priraščene. Zato se dá iz
2 6<br />
I76<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
najdenih posameznih kosti nepoznanih Živali, na pr . predpotopni h<br />
s primerjanjem jako opravičeno sklepati na njihovo vrsto in nači n<br />
življenja .<br />
V e 7, i .<br />
V neposredni zvezi s kostmi so vezi. Obstojé iz neprožn e<br />
rreeiasticne) hrustančevhle, koja kakor porcelanasta prevlaka ,<br />
Pod,. 14 . pod . 14, pokriva kosti na sklepih ,<br />
ali pa kakor bela, svetla vlakna ,<br />
v podobi trakov ali venil bb, spaj a<br />
kost s kostjo . Vezi so torej sosebno<br />
imenitne za nauk o gibanji<br />
in za kirurgijo ter so pred -<br />
met posebnemu nauku o ve -<br />
z é h (syndesmologia) . Mi pa t u<br />
o tej stvari ne moremo obširniš i<br />
govoriti, naj torej zadostuje, ak o<br />
v zraven stoječi podobi predoèimo<br />
vezita medenice in kolčnega<br />
sklepa. Ta, podoba kaže, kako j e<br />
jabelčica od stegna z vezjo c v<br />
ponvici privezana nadalje vidij o<br />
se pri d in robovi prorezan e<br />
g o ž v e, katera pokriva sklep .<br />
2 . iške .<br />
27 Vse, kar se v navadnem življenji meso imenuje, zovemo v<br />
Pod. 16 anatomiji m i š i c e .<br />
Mišice obstojé iz rudeče<br />
barvane, vlaknaste<br />
tvarine, ki ima to posebno<br />
lastnost, da se<br />
more skrčiti ali skrajšati.<br />
In ravno na tej<br />
lastnosti se osniva njihova<br />
imenitnost za (ribanje.<br />
Mikroskopičn a<br />
preiskava nas uči, da<br />
so mišice dvojne, namreč<br />
gladke in prog<br />
a s t e. Nesamovoljn a<br />
gibanja , kakor so na<br />
pr. gibanja črev, krvnih<br />
Žil in kože oprav -<br />
Pod . 15. Prvi" iz ' iiee ""~° - Ijajo mišice, obstoječ e<br />
voljnega gibanja. Jako poveèane .<br />
Pod. 16. 1‘IiMea samovoljnega gi- iz<br />
jako bled 0banj'n,<br />
a 31ina vlakna : b tolsto rudečih vlaken Pod. 15 .<br />
. T q, ,<br />
eeliee, Jako<br />
vlakna imajo v seb i
Gibala . Mišice . 177<br />
valjasto jedro ter so navadno na obeh konceh zašiljena, pod . 15.<br />
Samovoljna gibanja se pa vršé po vprek progastih mišicah, pod . 16 .<br />
Te mišice so zložene iz mišičnih nitek, tertcih kakor las, imenujemo<br />
jih tudi prvo t D. e kosmiče, ki se pa dadó zopet razčihati<br />
v pretenke prvotne v l a k n i c e. Prvotni kosmiči oviti so s tenko<br />
kožico vezne tkanine. Toda tudi tukaj se najdejo izjeme , tako na<br />
pr. obstoji nesamovoljna mišica srce iz povprek črtanih vlaken .<br />
V kemičnem ozira obstoji mišica večidel iz mesne vlaknine,<br />
ki je blizu enako sestavljena kakor beljakovina . Namreč v<br />
100 utežnih delih vlaknine je 55 utežnih delov ogljenca, 7 delo v<br />
vodenca, 21 delov kisleca, 16 delov dušca in 1 del žvepla . Presna<br />
mišica ima 77 odstotkov -ode. Mišice sesavcev, ptičev in amfibij<br />
so rudeèe, ribe imajo pa bele mišice. Pri brezvretenèarjih so sice r<br />
mišice rtepopolnoma razvite, ali brez njih vendar niso, skoro pri<br />
najnižih živali se dadó še mišice zasledovati .<br />
Mišice obdajajo in pokrivajo kosti od vseh strani., tako da 2 8<br />
gole kosti, razen zob, Bij nikjer videti. Mišica je navadno v sred i<br />
debela, proti koncema se stanjšuje ter se konča s tencimi vezmi ,<br />
to so bele, neizrečeno trdne niti , kite ali tetive imenovane, s<br />
katerimi je mišica navadno na kosti priraščena . Nahajajo se pa v<br />
truplu tudi plošnate in krožaste mišice, zadnje obdajajo in zapiraj o<br />
telesne odprtine. Vsaka mišica je v posebno kožico zavita in tako<br />
od druzih sosednih mišic oddeljena. Povrh so časih še zagrnjen e<br />
s tanjšo ali debelejo tolšéeno plastjo, ali pa so neposredno s kož o<br />
pokrite. Po njih so razpletene mnogobrojne krvne žile, ki jih vzdr -<br />
Pod. 17,<br />
a Čelna mišica,<br />
b Zapornica očesne veje .<br />
c Vzdižnica gornje veje .<br />
e Vzdižnica grnj. ustnice in nosne<br />
meče .<br />
f Potezniea nosnega rta .<br />
g Posebna vzdižnica grnj . ustnice .<br />
k Ustna zapornica .<br />
Poteznica spodnje ustnice .<br />
Potezniea, ustnega kota, .<br />
o Lična mišica .<br />
-n s Dvoglavna vratna, mišica .<br />
p senčna mišica .<br />
Zatilnična mišica, .<br />
Iz Mala uzdasta mišica .<br />
i Velika nzdasta mišica.<br />
n Mišica žveènica.<br />
r Mišica jezične koščice .<br />
t Dvoglavna vratna mišica.<br />
<strong>Zoologija</strong> . 12
178<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
tavajo, in pa mnogi gibalni, pa prav malo čutnih živcev. Zato človek<br />
ne čuti posebne bolečine, ako se tudi kaka mišica proreže .<br />
Mišice so s kostmi večidel tako spete, da je mišica pritrjen a<br />
na dve kosti . Tako na, pr. je tako imenovana dvoglava mišica, z<br />
gornjem koncem prirasla na nadlehtnico in gre na notranji stran i<br />
lehti do koŽelnice, na katero je z doljnim koncem priraščena . Ak o<br />
se ta mišica skrči , morajo se podlehti vpogniti navznoter . Gledé<br />
dolgosti in moči so razne mišice jako različne .<br />
Vsaka mišica je namenjena nekemu stanovitemu gibanju, tod a<br />
za, nekatero gibanje mora, več mišic sodelovati . Prorežemo li kak o<br />
mišico, preneha stanovito gibanje popolnoma, ali je vsaj oslabljeno ,<br />
ali pa več ali manj spremenjeno. Ako je kak del telesa po delavnosti<br />
kake mišice premaknen iz svojega poloŽja, ga ista mišica<br />
ne more nazaj spraviti, temveč je za to delo v& nameščena druga<br />
mišica , ki oni prvi ravno nasprotno deluje . Zato razlikujemo na<br />
udih mišice u p o g i b n i c e, ki posamezne dele na udih upogibajo ,<br />
in pa mišice natezniee, ki jih zopet stegujejo. Prve IeŽé na notranji<br />
plati kostnih sklepov , druge pa na -vnanji . Druge mišic e<br />
imenujemo ravno tako po njihovi delavnosti : p r i t e z rt i c e, o dteznice,<br />
vrtiljke in zapornice .<br />
29 Iz vsega, kar je dosle o mišicah bilo povedanega, bode vsakd o<br />
sprevidel , da more biti število vseh mišic jako veliko, in ker s o<br />
skoro vse parne, to je enako na desni kakor na levi strani, štejej o<br />
anatomi na človeku res blizu 238 parov mišic. Tukaj nij kraj, d a<br />
bi naštevali in opisovali vse te mišice , to je posel anatomije, ko t<br />
posebne znanstvene stroke . Površne mišice se vže odkrijejo , ak o<br />
oderemo kožo. Pri opisu se v skupni namen delujoče mišice tud i<br />
zmerom skupaj imenujejo . Za primer predstavljamo v pod . 17 mišice<br />
glave in vrata .<br />
Naposled spomnimo se še onih mišic, ki se kakor koža n a<br />
široko razprostirajo, S tako mišico premika človek kožo na glavi ,<br />
konj kožo na hrbtu, in taka mišica tudi ježu stori mo goče , (la se<br />
more v klobčič zviti in bodice našopiriti .<br />
3, zli c .<br />
30 ;pivci so iz neke posebne snovi:, ki se po obliki in po sestavi<br />
od vseh druzih tvarin razlikuje. Videti je kakor neka bela sirasta<br />
stvar, ki se tu in tam nahaja v vedi množini , drugod pa je razpeljana,<br />
v tencih nitih .<br />
Zivčna snov je dvojna, Ena je zložena iz pretencih cevčic ,<br />
živčna vlakenca imenovanih , ki so polne neke bele mozkaste<br />
tvarine, (kuga pa obstoji iz okroglastih živčnih celic, ganglij e v a<br />
telesca zvarnih , ki se od prvih razlikujejo vže po posebni siv i<br />
barvi. Te dve snovi je pa samo z mikroskopom mogoče razpoznati .<br />
31 Vesoljna 'Živčna sostava ali sistem razpada po svojem namen u<br />
v dva ločena sistema, namreč v anim al ni Živčni sistem ,<br />
kateri ravna vsa prostovoljna gibacija in občutke našega telesa, in
Gibala. Živci . 179<br />
pa v vegetativni sistem, od katerega so odvisna neprostovoljna<br />
gibanja in opravila . Toda ta ločitev se ne dá str"<br />
izpeljati, kajti živci obeh sistemov so večkrat med sebo zvezani .<br />
Pri vsacem sistemu razlikujemo zopet osrednji a l i centraln i<br />
del, od katerega izhaja ob k r aj ni ali p eriferi č ni del .<br />
Animalni živčni sistem .<br />
(Animahio živčevje . )<br />
Osrednji del anhnalnega živčevja so možgani, pod. 18, in<br />
hrbte 11 j a č a . MoŽgani izpolnavajo lobanjo popolnoma, ter so razen.<br />
trdih lobanjskih kosti za boljšo obrambo še zaviti v trdo kožo .<br />
Povrh niso gladki, temveč so nagrbančeni in zgubani , zvitim čre -<br />
Pod . 18 .<br />
Vzdolžni prorez skozi možgane. «e Veliki možgan gamali i možgani : m podalj -<br />
ani mozek : it» most ; i podmol : eetotnik : 0 ži vilo drevce ; n vidni živeč .<br />
vam podobni (m o ž g -i zavoj i). ožgane, ležeče v sprednjem 3 2<br />
in gornjem delu lobanje, imenujemo velike možgane ac, ki s o<br />
po globoki, od spredaj navzad segajoči brazdi razdeljeni v dv e<br />
polut i, a takisto jih tudi globoka zareza deli od malih m ožg anov<br />
gd, ki izpolnavajo zadnji in spodnji del lobanje. Možgani s e<br />
nastavljajo v tako imenovani podaljšani mozeg m, ki skoz i<br />
zatilno rupo stopa iz lobanje in se potem v podobi palice zdaljšuj e<br />
skozi hrbtanec ter se zato hrbtenjača, imenuje .<br />
Prorežemo možgane po sredi, odkrijejo se nam nekateri noranji<br />
deli, kakor na pr . most p o dmol l, č v e t v or ni k i in<br />
češerika, mala stvarca, v kateri je nekoliko zrnastega fosforovo -<br />
12
180<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
kislega apna. Ker ta češerika leži ravno v sredi možganov , imel i<br />
so jo predi — da si brez pravega razloga — za sedež duše .<br />
Gornja ali vnanja plast možganov je siva, polna krvnih žilic ,<br />
obstoji večidel iz ganglijevih teles ter pokriva kakor lub notranji<br />
beli mozeg, ki ima malo krvnih žilic in obstoji iz vlakenc . Siva<br />
plast tu in tam globlje sega med bele možgane in na prorezu na -<br />
stanejo različni obrisi. Sosebno krasen, razcepkaneirni listu podoben<br />
obris se vidi na prorezanih malih možganih . Imenuje s e<br />
Živno drevce g, pod, 18. Sredi možganov je več praznin, m o žg<br />
otline, ki co v zvezi z necim skozi hrbtenjačo Moče m<br />
kanalom, ter so deloma izpolnjene z neko tekočino . Tudi se n a<br />
možganih opazuje neko posebno gibanje , ki je v zvezi s srčni m<br />
bitjem , in dihanjem .<br />
Cloveški možgani tehtajo povprek blizu 2 1/0 funta (1350 gramov),<br />
kar je po priliki 1/4a do '/,o cele telesne teže . Samo nekater i<br />
sesavci in ptice imajo razmerno teže možgane .<br />
Po možganih se razširjajo krvne žile, ki jih hranijo in vzdr -<br />
Žavajo .<br />
V kemičnem obziru obstojé možgani po večen] delu iz bela -<br />
kovine in tolšče, in sicer je zadnje G odstotkov. Razen tega nahaj a<br />
se v možganih neka tvarina jako zamršene sestave, imajoča v<br />
sebi ogljenca, vodenca, kisleca in fosfora . To telo se imenuje 1 ec<br />
e tirt, a preje, v manjši èistoti , znano je bilo z imenom p r otago<br />
rt. Lecetin je jako nestalen , tekoj se razkroji v gliceri ns<br />
k o fosforno kislino in v dušeénato podlogo, neurin zvarni ,<br />
katero so tudi pod imenom holen našli v žolči. Tvarina živcev<br />
podobna je možganski tvarini, samo ka ima več tolšče .<br />
33 Iz možganov in iz hrbtenjače razhajajo se živci na vse strani<br />
v podobi belih vitek, ki so s početka zvezki iz več niti, od kateri h<br />
se pa nit za nitjo odcepljuje, čim dalje so od svojega začetka ,<br />
tem tanje so, naposled so popolnoma osamljene . Po tem takem s o<br />
Pod. 19 . živci razširjeni povsod po te -<br />
b<br />
lesu, in na vsej površini te -<br />
lesa nij moči najti mesta, k i<br />
bi bilo brez živcev. In v resnici,<br />
vsi deli telesa, ki so občutljivi,<br />
ali imajo sploh kak o<br />
opravilo, dobé to zmožnost o d<br />
živcev .<br />
Pri vsem tem vendar pri<br />
najmoènejem povekšanji nij<br />
mogoče prav natanko razločiti,<br />
kje in kako končá kak žive c<br />
nesamovoljnega gibanja. Več -<br />
. bodeš opazil, da se žive c<br />
Košček žabje plavile jako povečane . Viličasto razdvoji, kakor s e<br />
a krvna žilica s krvnimi kolesci, b živec, ki vrni V plavni mrenici žabe ?<br />
je pri d rogljasto razdeljen, pod. 19, kjer se živec b pri
Gibala. živci . 18 1<br />
d rogljasto razdeli. Časih , toda redkeje, opažava se tudi, da s e<br />
živec zaobrne in vase nazaj povrne, naredivš'i zanko .<br />
Nasproti temu se pa opaža pri progastih mišicah samovoljneg a<br />
gibanja, da se živčne nitke, idoČe do teh mišičnih vlaken, končaj o<br />
in razširijo v tako imenovano gibalno pločk o. Glej pod. 20 ,<br />
e in f Po delavnosti razlikujemo vse živce animalnega sistema n a<br />
gibalne in o b èutn e . Prvi samo spodbadajo prostovoljna gibanja ,<br />
drugi pa posredujejo vnanje vtise . Obojni živci so v telesu popolnoma<br />
ločeni, no o tem še govorimo v § . 40 .<br />
Pri naštevanji in opisovanji živcev imenujemo samo poglavitne<br />
veje. Podoba 21, nam jih predstavlja, toda ne celih , temveč<br />
Pod. 20 .<br />
Dve vlakni iz povprek črtane mišice morskega<br />
prašička, jako povečani, a b živčna vlakna ;<br />
e f njihove konečne pločke .<br />
Pod. 21 .<br />
1 a<br />
blizu debla porezane. Živci izhajajo ali i z<br />
možganov a, ali iz podaljšanega mozga f',<br />
ali pa iz hrbtenjače f, iz malih možgano v<br />
e pa ne izvira nijedeú živec, Kakor mišic e<br />
so tudi živci na pare .<br />
Možganskih ali glavnih živcev je dvanajst parov, ki<br />
so v podobi 20 . z dotiènimi številkami zaznamovani : 1 . vonjalni<br />
živci; 2. vidni živci ; 3. očesni gibalni živci ; 4. očesni<br />
vrtilci ; 5. t r o c e p n i Živci, ki se delé v tri zopet razraščene<br />
11 /~<br />
,, ., .<br />
k<br />
3 4
35<br />
Zooloija .<br />
veje, med njihovimi razrastki imenujemo : solzni živec, nebni živec ,<br />
nadalje zobne in jezične Živce ; ( . potezni očesni živci ; 7„ o blični<br />
živec ; slušni živec .<br />
Ostali štirje živci, ki izvirajo iz podaljšanega razprostirajo<br />
se ne toliko v glavi, kolikor drugod. po telesu, posebno p o<br />
drobovji, zlasti po želodci in po črevih . Zanimiv je sosebno deset i<br />
ali obhodni živec (aervas vagus zato tako imenovan, ker s e<br />
jako daleko razšir;a na razne strani. njim se posebno animahii<br />
sistem veže z vegetativnim. Odtod. se razjasnjujejo marsikatere<br />
čudne prikazni, tako na, pr . da so slabosti v želodci skoro zmerom<br />
zvezane z glavobol, o, (la človeka v nosu šegeta in srbi, ako gliste<br />
po črevih gomazé in še dr .<br />
Iz hrbtenjače izhaja trideset parov živcev, med temi je ose m<br />
parov vratnih, dvanajst parov hrbtnih, pet parov ledvičnih in pe t<br />
parov križnih živcev . Ta števila se torej vjemajo s številom dotiènih,<br />
vretence v hrbtanei. Vratni živci počeni od petega (h<br />
osmega se stikajo v velik pletež', g, od katerega se odcepijo živci<br />
za roke, Takisto dela tudi pet ledvičnih živcev veliki pletež k ,<br />
kateri oddala živce za no ge.<br />
h . Vegetativni Živčni sistem .<br />
Posebni znak vseh živcev tega sistema ,je, da niso zloženi i z<br />
zvezkov vzporednih. vitek , ki se potem na, stanovitnih mesti i o d<br />
zvezka odcepijo, temveč da izhajajo iz živčnih ozlov ter se zopet<br />
v ozle shajajo ter tako delajo mrežaste pleteže . Take Živčne ozl e<br />
imenujemo ganglij e in po njih tudi ves sistem ganglijev sistem .<br />
Osrednji ali centralni del tega sistema ima podobo konopca,<br />
na kojem je kacih 24 ali 2D živčnih ozlov nanizanih ter s e<br />
simpatični živec imenuje. Ta somerni pletež sega, od glave d o<br />
konec trupla; leži na sprednji strani hrbtanea , pa, se razširja tudi<br />
njemu ob stranéh ter je v mnogi zvezi z možganskimi in hrbtenjačnimi<br />
Živci. Kot posebne dele razhkrijemo glavni oz& , gornj i<br />
in spodnji vratni ozel , ledvični in križni ozel . Od simpatičneg a<br />
živca razhajajo se kakor žarki o b k r a j n i (periferiéni) pleteži, o d<br />
kojih navajamo samo srčni in trebušni pletež. Zadnji volil<br />
pletež leži v gornji strani trebušne otline, pokrit s trebušnico (kožo )<br />
ter oddaja veje v prepono, želodec, jetra in vranico (slezenW . Ak o<br />
človeka v ta kraj krepko suneš , podereš ga teboj na tla ali g a<br />
celó omamiš za nekoliko časa. Vsi ti živci vzrokujejo gibanja i n<br />
opravila v dotiènih organih, ne da bi mi o tem kaj vedeli, popolnoma<br />
neodvisno od naše volje . Mi dihamo, prebavljamo hrano, kr i<br />
roji po našem telesu , a vse to se godi brez naše zavesti, cela v<br />
spanji . Ravno tako ti sivci ne posredujejo nikakoršnih občutko v<br />
vnanjih vtisov. I)asiravno imajo Želodec, čreva in žile mnogo živ -<br />
cev, mi vendar ne čutimo hiti prihoda jedil v želodec, niti njihove ga<br />
gibanja po črevih ; kakor tudi ne obtoka krvi po žilah ali prav nič ,<br />
ali pa le nepopolnoma , in sicer posredovanjem animaháh Živcev .
Gibala. Živei 183<br />
Kako vse drugače nam pa služijo čutni_ in gibalni živci, ki n e<br />
vršé samo naglo kakor blisk vsako opravilo po naši volji, temve č<br />
tudi vsak najnmnjši vtis vnanjega sveta hipoma naši zavesti priobčijo .<br />
Zivèni sistem je , preeej enakomerno razvit pri sesavcih, pticah ,<br />
amfibijah in ribah. Zuželke imajo vzdolž hrbta položene živčn e<br />
ozle, od katerih so živčne niti razpeljane na obe strani . Glej po -<br />
dobo 22. Pri zvezdasto -ustvarjenih morskih ježkih in morskih<br />
Pod<br />
zvezdah obdajajo živčni ozli v sredi telesa le -<br />
žeča usta v podobi kolobarja, a posamezni ozl i<br />
so med sebo zvezani z živénh-ni nitkami. Tudi<br />
meknžei imajo še viden živčni pletež: in ceh i)<br />
pri zdrizastih polipih se morejo živci še za -<br />
sledovati in bržčas nobena živalca nij popol -<br />
noma brez njih .<br />
Duševna delavnost mož , ‘ nov.<br />
V m o ž g a n ih je sedež duševne delavnosti . 37<br />
Do možganov namreč vodijo čutni živci vse<br />
vtise od vseh strani telesa, a iz možganov<br />
izvirajoči gibalni živci spodbadajo na -vse strani<br />
dele na gibanje. Možgani se dado primerjati<br />
glavnerlrrr mestu kake dežele , v katero telegratiČne žic e<br />
(dratovi) od vseh strani dežele prinašajo poročila in iz njega zope t<br />
razpošiljajo povelja in ukaze vsem krajem . Se vé da nam je p a<br />
način, kako se čutni vtisi prenašajo na dušo in kako v njej izbujajo<br />
pomisli in voljo, popolnoma, neznan in nerazjasnjen . Ako pa ,<br />
kakor se sploh misli , neka duša prebiva v človeškem telesu te r<br />
ga oživlja , potem je gotovo živčni sistem ona naprava (apparat) ,<br />
katerega se poshižuje za svoje delovanje . Kjerkoli se voditev prekine<br />
(pretrga) , ondi se dotični del odtegne dušnemu vplivu ;<br />
kateremu so podrezali živci . je hrom in brez občutka. Nadalje s e<br />
tudi potrjuje, da vsaka zmw:i'enost v teh plemenitih organih ima z a<br />
nasledek zmočeno delavnost ne samo telesno, ampak tudi duševno .<br />
Razni deli možganov so pa gledé tega jako različni . Naj s o<br />
veliki možgani tudi znatno poškodovani , naj se deloma cel() odstranijo,<br />
vendar vse to nema posebno škodljivih nasledkov. Zivali ,<br />
katerim so obe možganski poluti izrezali, Živele so še po več mesecev.<br />
Ako se pa vrazi podaljšani mozeg, iz katerega skoro vs i<br />
živci glave izhajajo in od kurjega, je tudi srčno bitje in dihanj e<br />
odvisno . je smrt hipoma gotova. ProreŽemo li podaljšani moze g<br />
ondi, kjer stopa iz glave, tedaj nad prvini vratnim vretencom, n a<br />
tako imenovanem til niku , zruši se hipoma , kakor bi ga strel a<br />
udarila, največ() in najmočnejše telo mrtvo na zemljo . Ako so v<br />
bitkah starega veka sloni v slepi togoti jeli divjati proti lastni m<br />
vojakom, zabili so jim njihovi voditelji dleto v tilnik ter jih tak o<br />
hipoma storili neškodljive. Takisto nevarni so tudi vrazi hrbtenjače ,<br />
navadna jim sledi mrtouclnost.
184<br />
<strong>Zoologija</strong>.<br />
MoŽgansko delavnost moti sosebno vsak na nje delajoči tla k<br />
(pritisk) . To se zgodi lehko po vsacem močnem vnanjem pretresu ,<br />
na pr. po udarci , sune, vsled katerega nastopi mrtoudnost in nezavednost,<br />
kar pa spet preide brez škodljivih nasledkov, ako možgani<br />
znotraj niso, ali pa le neznatno poškodovani . Tako na pr. je<br />
znano, da gluinci v Indiji in Egiptu znado strupene kače tako na<br />
tilniku stisniti, da za nekaj časa, popolnoma odrvenó . Tudi nov o<br />
rojenemu detetu ne škodi, ako mu se glava, ki je še mehka, stisne .<br />
Amerikanski Inclijani svojim otrokom glave umetno stiskajo, vsled<br />
česa dobijo taki otroci posebno čudne glave, kar pa pri njih velj a<br />
za lepoto .<br />
Najnevarniši je pa notranji tlak na možgane , ki nastane p o<br />
kaki tekočini. To se zgodi , ako vsled kacega udarca poči kak a<br />
krvna žila, ter se potem kri razlije po možganih . Toda tudi iz<br />
notranjih vzrokov lehko hipoma kri preveč pritisne v glavo, vsle d<br />
česa nastane omotica in druge nevarniše bolezni ali celó smrt .<br />
Govori se potem o tacem človeku, da ga je v možganih mrtvoúd<br />
zadel, ali pa da mu je na možgane kaplja pala . Prigodi se časih<br />
tudi, da se vodene tekočine razlij() po možganih , kar ima ravn o<br />
take nasledke. Naval krvi proti možganom se utolaži , ako se š e<br />
za časa pušča kri, to je, ako se odprè žila ter se nekoliko krvi<br />
odtoči. Razen tega delujejo na možgane tudi nekatere užite tvarine,<br />
in sicer delujejo neke vzbudno, ali ta vzbujenost se lehk o<br />
prevrže v razdraženost, vsled katere nastopi mrtvoúdnost , drug e<br />
pa naravnost slabé do popolne nemoči. Vzbudno deluje čaj, kava ,<br />
vinski cvet (alkohol), opilim, strihnin, in sploh vsi narkotični strupi ,<br />
v drugo vrsto pa spada višnjav strup . Omotica, vrtoglavost, besnost ,<br />
nemoč, nezavest , otrpnenost in naposled smrt so razne stopinje ,<br />
ki lehko nastanejo po zaužitih teh strupovih .<br />
Čudovito pa delujejo vsopljene é tr o ve ,/in kl or o fo rm ov c<br />
pare na živce. (Glej v kemiji §. 168., 172.) Clovek kmalu izgubi<br />
zavest in tudi občutnost na toliko, da ne čuti tudi najhujših vrazov,<br />
ki se godé na njegovem truplu. Zato služi eter in klorofor m<br />
pri kirurgiénih operacijah , toda treba je pri tem znati prav o<br />
mero, odveč vsopljeni kloroform človeka umori .<br />
38 Tesna zveza med našim dušnim in Živčnim življenjem razodeva<br />
se tudi v vplivu , ki ga imajo zgolj dušni vtisi na živčni<br />
sistem, Presiljeno dušno delo vzrokuje inlitavost ali glavobol, siln o<br />
in nepričakovano veselje ali strah deluje na možgane in njihov o<br />
delavnost ravno tako , kakor udarec na glavo . Nezavest, topost ,<br />
blaznost in časih celó nagla smrt so mogoči nasledki silnih dušnih<br />
pretresov,<br />
Po tem takem se sama po sebi narine misel, čim popolniši<br />
so možgani pri človeku razviti , tem popolniša mora biti tudi njegova<br />
duševna delavnost , in razločki , ki jih najdemo primerjavš i<br />
več možganov gledé njihove velikosti, zavojev, grb in brazd , vjemajo<br />
se z različnostimi duševnih sposobnosti onih ljudi , čegave r<br />
so bili ti možgani . Sploh je ta izrek resničen in veljaven , in po
Gibala, Živel . 185<br />
tem takem nam je mogoče po smrti kacega moža iz njegovi)a možganov<br />
sklepati na njegovo dušno zmožnost. Ker pa tudi lobanja<br />
(črepina) od zvunaj kaže marsikake grbe in globine , od kojih s e<br />
je mislilo, da odgovarjajo grbam in brazdam pod èrepino ležečih<br />
možganov , skušali so nekateri po stanovitni oblikah lobanje določevati<br />
dušne zmožnosti tudi na živih ljudeh . To idejo je Gal i<br />
razsnoval v poseben nauk o či r e p i n i (phrenologia), ki je o svojem<br />
času naredil velik hrum . Angleži temu nauku še zdaj pripisujejo<br />
neko vrednost , na Nemškem in drugod si pa nij pridobil a<br />
nikakoršne veljavnosti in to po pravici, kajti naličilo je misliti, d a<br />
je vnanja oblika Črepine v oni tesni zvezi z obliko možganov, kako r<br />
si domišljujejo Gallovi éestilci . Ravno tako je čista samovolja i n<br />
se ne dá nikakor znanstveno vtemeljiti, ako se stanoviti deli možganov<br />
smatrajo za sedeže stanovitih dušnih zmožnosti .<br />
Pokoj in sen ne dajeta samo vtrujenemu telesu novo moč ,<br />
temveč oživljata in krepita tudi duh . Kakor pa v snu notranji or -<br />
gani neprenehoma delajo, tako tudi dušna delavngst popolnoma ne<br />
preneha, temveč se javlja v sanjskih prikaznih . Se več! V necem<br />
čudnem stanji, ki je med budnostjo in, snom ter se mesečnos t<br />
ali s o m n a m b u l i z eni imenuje , - hodi človek po noči okoli , del a<br />
to in ono ter ser si izvoli časih nenavadne in celó nevarne pote ,<br />
a ne da bi se tega dejanja zavedal ali se ga pozneje spominjal .<br />
Tudi se nahajajo sem ter tje osobe, zlasti ženske , jako razdražljivih<br />
in sosebno za nekatere vtise občutljivih živcev. Take osobe<br />
so jako občutljive ne samo za telesne tvarine, temveč tudi za fizikalne<br />
vplive, na pr. za elektriko in magnetizem , in še celó za<br />
vtis, katerega druge osobe na nje delajo . Iz tacih bolehavih primerljejev<br />
se je razvil nauk o živalskem magnetizmu, ki s e<br />
po svojem začetniku tudi NI esmeriz eni imenuje . Nekateri privrženiki<br />
tega nauka varajo sami sebe, drugi varajo s premislekom ,<br />
in dobička iščoče sleparstvo polotilo se je tudi te temne strani ,<br />
kakor se to sploh najrajše godi pri onih natornih prikaznih, ki se<br />
natančni preiskavi popolnoma odtegujejo ali pa vsaj neizmerne zapreke<br />
in težave nasproti stavijo .<br />
Gibanje .<br />
Pri. veliki večini vseh gibanj na našem telesu sodelujejo trij e<br />
faktorji : živci, mišice in kosti. No kosti se pri tem vdeležujejo l e<br />
na toliko , kolikor so podlaga mišicam in kitam . Prava gibala so<br />
mišice, ki imajo to zmožnost, da se lehko skrčijo , to je skrajšaj o<br />
in s tem skrajšanjem vzrokujejo gibanje. Te zmožnosti pa nema»<br />
mišice same ob sebi, temveč jo dobé po vplivu kacega živca . Ako<br />
je ta živec mrtvouden ali ako je prorezan, mrtva ali hroma je tud i<br />
najmočnejša mišica . Zivci torej spodbadajo na gibanje , mišice j e<br />
izvršé, in povlekó kosti za sebo .<br />
Razne strani živčnega sistema sodelujejo pri gibanji na raz -<br />
lični način. Sploh velja za nje sledeče pravilo :<br />
39<br />
40
186<br />
Iz moŽga rt o v in hrbtenjače izvirajo Živci , ki ravnaj o<br />
prostovoljno gibanje in Čutnost. Nekateri izmed njih, na pr . 3 ., =L ,<br />
k, 7 : in II . par mo'z'aganskih živcev pospešujejo samo gibanje ,<br />
ostali pa služijo ravno tako gibanju kakor čutnosti . Toda natančn a<br />
preiskava nas poduči . da co dvojno nalogo izvršujejo tali dvojni<br />
opravmki . Vsak živčni zvezek namreč, ki izhaja iz hrbtenjače, je<br />
zložen iz več, vitek „ a vsaka je naravnost izpeljamt iz svojega iz -<br />
vira, ne da bi metlpotoma se srasla s kako drugo . Nekatere teh<br />
nitck posredujejo samo ,èufnost, druge pa samo gibanje, in če tud i<br />
se v zvezku ne more razločiti, ka -<br />
Pod. 2 :';.<br />
tera je za ta ali za oni posel, je to<br />
vendar mogoče na izvirku. Vsi i z<br />
hrbtenjače izhajajoči živci izviraj o<br />
iz dveh korenin, pod. 23., in sice r<br />
prihajajo iz zadnje korenine Ra<br />
živci za čutnost, iz prednje _k)<br />
živci za gibanje, oboji se pa pote m<br />
združijo v en zvezek in teko skupaj<br />
naprej po telesu. To se lehk o<br />
,<br />
prav očitno dokaže, alko na kaeem<br />
koli mestu prorežemo zadnjo korenino,<br />
izgubi dotični del telesa , n a<br />
pr. noga . popolnoma ves občutek ,<br />
dasiravno se more ,:e gibati. Pro -<br />
režemo pa prednjo korenino, ohrom i<br />
(lotièni ud, Čutnosti pa ne izgubi .<br />
I((»; llrbtenja z živčnhni kol<br />
.Rp prednja ; Razadnjaživčnia kol or ;<br />
iali možgan 'i in sosedni del i<br />
velieih možganov nemajo toliko na-<br />
Ma Ines o odtrgane korenine ; Fma mena izvrševati kaka posebna O-vzdolžna<br />
brazda . banja, kolikor gibajočemu se teles u<br />
dajati pravo mér. Izkunja je namreč potrdila . da so se živali, katerbn<br />
so se spodrezali dotični živci, gibale nerodno, omahlo in ne -<br />
primerno,. Nekatere so mogle hoditi samo naprej, druge samo nazaj ,<br />
druge zopet vrtne so se vedno v eno stran .<br />
Podaljšani m o z ek je sosebno imeniten zara d tega , ke r<br />
deluje na srčno bitje in na dihanje ter tako vpliva na življenj e<br />
in smrt več, neko kateri koli del osrednega Živč evja . Drobo v i<br />
41<br />
ivei ali ganglijev s i s t e ni naposled vravnava delavnost oni h<br />
mišic, katerim človek ne more prav nič zapovedati, ki so torej o d<br />
njegove volje popolnoma neodvisne, .<br />
Kako pa živci morejo spodbujati mišice, da, se začn ó<br />
to je še popolnoma nejasno in negotovo. Leta 1789 našel je Gal -<br />
v a ni, da se mišice krčijo, ako električni tok na nje deluje, d a<br />
ima, električni tok torej isti vpliv na mišice, kakor živci . (Glej v<br />
fiziki 204) . .oko privzamemo k tej resnici še ono pomisel, katero<br />
smo izrekli v . 37, da namreč na si živci vse občutke i n<br />
banja kakor blisk naglo vodijo od vseh strani in na vse stran i<br />
telesa, enako žicam (dratom) električnega telegrafa , ako nadalj e
Gibanje . 187<br />
še tudi pomislimo , da, imajo nekatere ribe z obilnimi živci prepletene<br />
organe, koji razvijajo jako krepko delujočo elektriko, po -<br />
tem bi človeka skoro obhajala misel , da vsa, živčna delavnost ni j<br />
druzega , nego neko titranje elektrike. 1_n v resnici se tladó na<br />
vsaki mišici v navadnem, nerazdraženem stanji proste elektrik e<br />
pokazati, in sicer je stanovita stran mišice pozitivno, druga stra n<br />
pa negativno električna . A pri vsem teni za gotovo ne moremo<br />
elektriki odmeriti določene naloge v življenji , akoprem se ne d á<br />
tajiti, da ima enako toploti in drugim fizikalnim močem velik in .<br />
bistven vpliv na življenje. Ako so vsled mrtvoudnosti ali vsle d<br />
clolzcga ležanja mišice kacega tula dalj časa nedelavne, nastanej o<br />
lehko bolehave prikazni , na pr . nlésa ali pa tudi rane , pravimo :<br />
meso je preležano . T taeih slučajih se je vže večkrat elektrik a<br />
z vspehom rabila. Mišice se namreč po večkratnem elektriziranj i<br />
umetno prisilijo na krčenje, in s tem se ubranijo onim škodljivi m<br />
nasledkom .<br />
Razen nekaterih mišic zaporni e, ki so zmerom stisnene, 4 2<br />
nobena druga mišica ne more biti dalj časa skrčena , da se ne b i<br />
vtrudila ter se sama po sebi vrnila v svoj naravni položaj . Neprestana<br />
delavnost je nemogoča, temveč smo prisiljeni za spremembo<br />
po delu zopet mirovati ter tako mišicam dati časa za po -<br />
Činek. Kedarkoli se kaka mišica skrči, razkroji se nekako kemičn o<br />
ali kakor pravimo obrabi se, toda to se zopet iz hranilne tekočin e<br />
hitro nadmnesti in popravi. Po tem takem je človeško telo najpopolniši<br />
gibalni stroj (mašina), ker se vedno sam v tečaji vzdrž i<br />
in se tudi sam popravlja .<br />
Nenaravno, silno stiskanje mišic hnermjemo krč, a če dolg o<br />
trnje odrvenelost, ki konča s smrtjo. Odrvenelost ne nastan e<br />
samo po silnih telesnih dražilih , po strihninu in elektrizovanji ,<br />
temveč tudi po pretresu čudi. Po smrti se vse mišice skrčijo i n<br />
vsled tega telo otrpne .<br />
Dostikrat hoče naše telo ubraniti vnanjim vtisom s stanovithni<br />
gibanji, pri katerih pa volja, ne sodeluje, mi se jih še cel ó<br />
rte zavedamo, to so tako imenovana g i a n j a p o refleks u . Tak o<br />
na pr. se oko hitro zapre samo po sebi , ako mu se kaj, približa, .<br />
Speč človek se brani z roko , ako ga, kaj vznemiruje, še eeló p o<br />
smrti taka gibanja popolnoma ne prenehajo . baba z odrezano glav o<br />
se še brani in brca z nogami, ako jo zbadaš ali sploh dražiš ,<br />
Naši udje so v svojih gibanjih večidel podobni enoramnemu vódu, 4 3<br />
in sicer taeemu, kakor je narisan v pod . 24. Pri c se vód vrti'., na<br />
drugem konci pri a ga breme w vleče navzdol, v sredi med obem a<br />
točkama je pa pritrjena mišica, ki ga vleče navzgor .<br />
Tako na pr. so podlehti, pod . 2, tak vód, ki se vrti v sklep u<br />
pri a, na konci ga breme w vleče navzdol , pri 1 je pa pritrjen a<br />
navzgor vlekoča mišica. Po zakonih, razvitih v 45 . §. fizike , no -<br />
simo breme tem laže, čim Bliže vrtišča a je nastavljeno . Denimo ,<br />
da daljava od sklepa do sredi roke meri 30 centimetrov , potem
44<br />
188<br />
<strong>Zoologija</strong> ,<br />
breme, ki 2 centimetra od vrtišča vleče roko navzdol s silo 2 funtov,<br />
položeno na roko tišči s silo 30 X 2 = 60 funtov .<br />
Pod. 24 .<br />
Kjer se v mehaniki rabi vód , deluje skoro zmerom kako r<br />
v ó d sile, to je, zmerom se namerava s pomočjo dolge vodov e<br />
rame ac, pod. 26, delovati kolikor mogoče na upor, ki tišči n a<br />
mali vodovi rami bc . Kakor vemo iz fizike , se imajo pri valovih<br />
Pod. 26 .<br />
gibanjih pota, ki jih napravite grobišči<br />
sil a in b, a to sta loka ad in bc ,<br />
obratno kakor sile . Torej bode na krajši<br />
vodovi rami bc delujoča sila, oko kren e<br />
daljšo ramo ac, točki a podelila hitrost ,<br />
ki je v razmeri k njeneniu lastnemu gibanju<br />
velika . Vódi, ki v tem zmislu delajo,<br />
hnenujejo se vódi hitrosti, in<br />
volove naprave na, naših udih spadaj o<br />
večidel v to vrsto, delujejo namreč kakor vódi hitrosti. In v resnici<br />
zadostuje samo lahen potez na gornji strani, in noga ali rok a<br />
se jame gibati z veliko hitrostjo .<br />
Neizmerno olajšuje udom °gibanje zračni tlak s teni, da z<br />
veliko silo pritiska sklepovo jabelčico a (pod . 27) v brezzračn o<br />
ponvico ter tako nosi težo dotiènega uda. Stegno odraslega človeka<br />
tehta okoli 17 funtov. Mož, ki stoječ na levi nogi pusti desn o<br />
prosto doli viseti in jo navsprecl in navzad ziblje , pri vsem teni<br />
nema občutka, da giblje kako znatno težo. Hodeč ali bežeč pože-
Gibanje. l 89<br />
Pod. 27,<br />
nemo noge , da nihajo sem ter<br />
tje, njihova teža pa nam ne del a<br />
nikakoršne težave. Prorežem o<br />
na visečem mrtveci okoli kolčnega<br />
sklepa vse mišice , vendar<br />
ostane noga v isti visini z drugo<br />
nenačeto. Ako pa navrtamo pr i<br />
tej od zvunaj ponvico ter naredimo<br />
vanjo še tako majhn o<br />
luknjico, èujemo , kako piskaj e<br />
zrak pritiska v sklep ter vidimo ,<br />
kako se noga poobesi. Ziv človek<br />
bi moral tako nogo z velik o<br />
težavo za sobo vlačiti .<br />
Sila ali moč , ki jo razvija 45<br />
kaka mišica, je sploh primern a<br />
njeni velikosti, vendar ima tudi<br />
močna volja tu velik vpliv , ker<br />
je znano, da človek v nevarnosti, v jezi ali v blaznosti večkra t<br />
pokaže neizmerno in čudovito moč . Vendar je neizrečeno težavno<br />
v tem obziru določiti zmožnost kacega živega organizma , ker e n<br />
del telesne moči se porabi na nošnjo in gibanje lastnega telesa ,<br />
in ker se pogoji , pod kojimi se ima kako delo storiti , zmero m<br />
menjajo . Mehanično delo merimo z enoto, ki se zone m e t e r k i l o -<br />
gram ( Ink), to je namreč sila, ki 1 kilogram v eni sekundi vzdign e<br />
1 meter visoko . Delavna moška moč računa se na 9", konjska pa<br />
na 75' .<br />
Poskušnje v Belgiji so dokazale, da en mož z obema rokama<br />
tlači z močjo od 112 do 178 funtov, vleči pa more 200 do 30 0<br />
funtov. Enake poskušaje na Angleškem so podale veče številke .<br />
Močan konj je za malo Časa vlekel 96 centov na navadnem potu ,<br />
na gladki cesti 216 , na železnici 2640 centov , priračunajoč tež o<br />
voza. Močan mož je vzdignil 330 funtov dva Črevlja visoko . Ak o<br />
120 funtov težak človek hodi na dan 8 ur ter v vsaki minuti naredi<br />
125 korakov , vsak korak po 0'75 metra dolg , storil je mehanično<br />
delo 3000 do 4000 meterkilogramov.<br />
Čutni vtisi se lehko neznansko hitro prenašajo na zavest in<br />
ravno tako hitro se tudi izvrši po takem vtisu izbujeno gibanje .<br />
Izurjen igralec na glasoviru je mogel svoj kazalec v pol minut e<br />
200krat skrčiti in zopet stegniti ; vrstica imajoča v sebi 45 črk<br />
izgovori se lehko v 2 sekundah . V prvem slučaji traje vsako gibanje<br />
1 3, v drugem pa -'/,, sekunde . V tem , ko v temi preskoči elektriČna<br />
iskra — kar traje komaj ~/, 000000 sekunde --, moreš tiskano<br />
besedo ujeti, l/s sekunde pa potrebuješ, da jo v duhu prebaviš, i n<br />
'h sekunde ti je treba, da roka dobro spozna in občuti toplot o<br />
kaeega, telesa .
190<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
II. Čutila .<br />
Organi čutov ali (~utila ne obstojé samo iz ~terc snovi, cm -<br />
več iz mnogoteri zato je mogoče . da se v kaeem čutilu združij o<br />
kosti, mišice, 'ivci in krvne poseakn<br />
Kakor je znano, ima človek et čutov in primerno temu tud i<br />
petero čutil, namreč : kožo, jezik, nos . uho in oko .<br />
i . K za .<br />
47 Koža je organ opip a. ali t i p a. Ob enem pa tudi pokriva<br />
vse vnanje površje telesa in varuje neŽniše spodnje organe. Na<br />
nekaterih mestih , na pr. na ustih , na očesnih vejicah, prehaja v<br />
sluznico, ki zastira notranje telesne delo . Sluznica je vedno<br />
vlažna (sluzna) in nij sposobna za natančni opip . Vnanja telesna<br />
koza je pa še posebno imenitna kot izločevalni organ ter obstoj i<br />
z dveh popolnoma različnih plasti , iz spodnje usnjiee in i z<br />
z ,tornje tenčice, zraven so še nekatere postranske tvorim, , n a<br />
pr. lasje, nohti itd .<br />
Tenčica ali gornja kožica je prozorna in brezčutna<br />
kožica, katero z iglo lahko probodeš in privzdigneš. Na mestih,<br />
kjer se ta kožica, pogostoma tare in tlači . odebeli in ond i<br />
P,) ,<br />
Koa prorezana, 20krnt IiovN"a p 2 . Rit'~.oaal lonč-ie, 2 shizlii(al ; :3 ta'adaviiee ;<br />
4 iisnjiea ; 5 mezdi-a : (; znojni i'Pflor ; 7 kio},', asta žleza 8 prorezaa a<br />
nastanejo tako imenovani Žulji in kurja očesc Znojne luknjice<br />
ali preboji (pore) so brezštevilne in fin livkaste jamic e<br />
v tenèici , tudi lasje rastá iz enacih globelie. O obeh govorim o<br />
pozneje še obširniše. Anatomična preiskava nam pokaže, da je
Čutila . Koža . 19 1<br />
tenèica pod. 28, zložena iz plošnate tkanine (glej §. 7), v kateri<br />
nij niti žil niti živcev. Njena vnanja plast ima samo posušene celice,<br />
ki se v podobi belih lúskin otarejo in odpadajo . Nasproti tej<br />
gornji plasti je pa njena najdol .jnja plast mehka in vlažna, odlupljena<br />
je videti mrežasta, ker tipalne bradavičice delajo v njej vtise .<br />
Imenujemo jo s hi z n o mrenico, a zanimiva je zarad tega, ke r<br />
so v njej vložena barvila (pigment), od katerih dobi koža raznih človeških<br />
plemen različno barvo. Pri Zamurcih je črna, pri Amerikanci h<br />
rudečkasta, pri Malajih rjava , pri Kinezih rumenkasta , pri tak o<br />
imenovanih belcih pa brez barve . Zato pri belcih sijejo rudeč e<br />
krvne žilice spodnje plasti skozi gornjo in to daje koži rudečkasto<br />
(poltno) barvo .<br />
U s nji c a je najdebelejša kožna plast in je poglavitni del 4 8<br />
človeške, pa tudi živalske kože. Ta debela in žilava plast je spolstena<br />
iz vezne tkanine, prožilih vlaken , žil in živcev . Ogoljena<br />
in očiščena dlak se stroji in daje usnje , dolgo kuhana spremen i<br />
se v klej .<br />
Pogledamo H to kožo s povekšalnim steklom , opazimo n a<br />
njej neizmerno mnogo malih sršečih bradavičie, tako imenovan e<br />
tipalne b r a da viéice , v kojih se končajo pretenke živčne nitke ,<br />
zato se misli, da je v teh bradavičicah sedež tip a. S prostim<br />
očesom jih lehko vidiš na konci prstov, kjer so nanizane v slo -<br />
kaste poteze . Koža pa nij povsodi enako občutljiva za opip . tem -<br />
več je na raznih mestih jako različna. Največa je občutljivos t<br />
konci jezika in prstov, najslabša pa na hrbtu . Ako si na hrbet<br />
staviš nekoliko razprto šestilo (eirkelj), bodeš od obéh njegovih koni c<br />
imel občutek enega samega vtisa .<br />
Na notranji plati prehaja usnjica malo po malo v rahlej o<br />
tkanino, mezdro zvano, v kateri leži vse polno tolstih mehureev ,<br />
zato se ta plast tudi imenuje t olstniea ali s al o v n i c a, ter im a<br />
namen varovati nekatere organe . Zato je nekdo sosebno debela ,<br />
na pip na trebuhu , drugde je pa sporo nič nij , na pr. na uhlji .<br />
Pri debelih osobah je ta plast po več prstov debela .<br />
Kakor postranske tvorine spadajo k koži tudi lasje, nohti, 4 9<br />
luske, perje in rogovi .<br />
Lasje tiéé s korenino, tako imenovanim lasnim mešičko m<br />
v jamicah gornje kožice. Rastó pa samo na dolnjem kraji, kajti<br />
v nje ne prihaja nobeden živec niti kaka žila , zato se lehko bre z<br />
vse bolečine strižejo. Lasje so otli in enako sluzni mrenici na -<br />
polnjeni z neko tekočino, od kuje dobivajo barvo . Ob stranéh im a<br />
vsak las l o j n i c e, to so namreč grozdaste žlezice, iz kojih s e<br />
neki loj cedi v las. Toda ^samo lasje, temveč vsa koža dobiva<br />
iz onih tolščenih žlez potrebno mast, ki vzdrži kožo voljno in<br />
gladko .<br />
Nohti , luske in perje prav za prav niso nič druzega, neg o<br />
močno razviti, razploščeni ali razČehani lasje, rastó torej takist o<br />
samo na dnu in so tudi brez čuta . To isto velja tudi za roge, in na pr .
192<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
nosorožcev rog je v resnici videti, kakor bi bil zlepljen iz samih<br />
dlak. Pa tudi gledé kemične sostave se te kožne tvorine strinjajo ,<br />
V 100 delih je 50 delov ogljenca, 7 vodenca, 18 dušca, 2,5 kislec a<br />
in žvepla, katerega je v laseh 5 odstotkov . Zarad obilnega dušc a<br />
rabijo se rožene tvarine sosebno za izdelovanje berlinskega modril a<br />
(glej v kemiji str. 426) .<br />
50 V koži se nahaja obilo jako drobnih, kakor las tcncih žilic ,<br />
a po njih tekoča kri je po vsem telesnem površji v bližnji dotik i<br />
z zrakom, kajti jo od vnanjega zraka ločijo samo stene krvnih posodic<br />
in kožna tenčica. Skozi te tenke kožice pa morejo v Žilica h<br />
zaprte tekočine nekoliko prodirati in sicer v podobi pare , ki po -<br />
tem skozi male proboje na tenčici stopa kakor znoj ali pot na<br />
površje. To se godi v znojnicah ali znojnih žlezah, obstoječih<br />
iz klopčasto zvitih cevk, ki ležé na dnu usnjice ali pa v<br />
mezdri. Od vsake znojne žleze vodi polžasto zvit znojni predor,<br />
pod, 28, na površje .<br />
Znoj je nekoliko kisel in ima v sebi 98 odstotkov vode , po -<br />
tem kuhinjske soli, tolšče in hlapne tolšéene kisline, od trojih dobiva<br />
znoj neki poseben duh. Množava izparjenega znoja je znatn a<br />
in iznaša znamenit del vseh od trupla izločenih tekočin, Za vsak o<br />
uro pride na 1 funt telesne teže po priliki 1 gram znoja in z a<br />
vsak četvorni centimeter površja 0.007 grama. Izhlapevanje skozi<br />
kdo je za zdravje potrebno, in telesi' škodi, ako koža v tem delovanji<br />
zaostane, in celó smrt more biti nasledek premajhnega izhlapivanja,<br />
v ako se na, pr, pri človeku vsled opeklin zniža na en o<br />
tretjino. Zivali , katerim so s kacim povlakorn kožo namazali i n<br />
tako zabrtvili kožne proboje (pore), umrle so za nekaj časa . Znojenj e<br />
pospešujejo vsa sredstva , ki več krvi v kožo priganjajo , na pr .<br />
vnanja toplota , hitro gibanje , tople pijače , pa tudi duševne raz- -<br />
dražbe ; človeka na pro oblije pot v veliki dušni tesnoti , britkosti<br />
ali ako ga zona popade. Koža mesojedih sesaveev (psa, mačka itd . )<br />
nema nič probojev, zato se tudi ne poté in potrebujejo manj vode .<br />
51 .<br />
Jezik .<br />
Jezik je organ okus a. Po večen' delu ga sostavljajo mišice,<br />
ki mu dajó veliko gibkost . Jezik razdelajo , meša in potiska po d<br />
zobe jedila, jih potem požira in tudi pomaga uravnati in spreminjati<br />
ustno otliuo, kar je neobhodno potrebno za izgovor neki h<br />
glasov. Pokriva ga sluznica, ki je spodaj gladka, zgoraj pa posuta<br />
z mnogimi malimi grbicami , okusnimi b r a davi èic am i . Jezik<br />
je nadalje organ, opipa in okusa, sosebno občutljiv za opip je konec<br />
jezika , dočim je jezikova korenina in njegova spodnja plat<br />
posebno občutljiva za okus .<br />
Stvari samo takrat delujejo na organ okusa , ako so na vod i<br />
razproščene (raztopljene) . Popolnoma nerazprostne stvari so tud i<br />
brez vsega okusa, kakor na pr. oglje in kremen . Pri okušanji podpirajo<br />
jezik bližnje slinavke, to so žleze, izločujoče vodeno slino,
Čutila. Nos . 193<br />
ki deloma raztopi v usta vnesene stvari in s tem pripomore njiho v<br />
okus Spoznati. Viden jezik imajo vretenčarji, pa tudi nekateri brez -<br />
vretenčarji. Pa tudi nitim živalim se okus ne more odreči, da-s i<br />
nemajo jezika, to se vidi ve iz tega, da si mnoge skrbno izbiraj o<br />
hrano, za primer nam morejo služiti nekatere o.osenice, ki ne Žró<br />
druze ,Ya listja, nego od kake stanovite rastline .<br />
3. Nos .<br />
N o s je organ vonja ali voha . Vnanjo obliko in trdnoto 52<br />
ima od nosnih kosti in nosnih hrustancev . Znotraj pa vidimo iz<br />
mnogih tencih in zvitih listov obstoječo vonjajočo koščic o ,<br />
ki je prevlečena z nosno zluznico ali vonjajočo kožico, v kateri s e<br />
razprostira vonjajoči živec . Ta kožica izločuje neko sluz (smrkelj)<br />
in je torej vedno mokra, a ta mokrota je potrebna k zaznavanj u<br />
vonja, kajti suh nos izgubi vonj . To isto se pa tudi zgodi, ako s e<br />
preveč sluzi cedi iz vonjajoče kožice, na pr. ako je človek náhoden .<br />
Da-si v tesnem prostoru zaprta, ima vonjajoča kožica vendar ve č<br />
četvornih decimetrov površja, podobna je poli papirja, ki, akoravn o<br />
mnogotero zložena in zganeva , ima vendar isto površje kakor prej .<br />
Vonj more samo take stvari zaznati, ki so hlapne ali hlapljive .<br />
Vse drugo ne vonja. Za, čudo je pa, kako majhne telesne tvarin e<br />
se dadó po vohu še zaznati . Položimo li v sobo zrnce moška, takoj<br />
ga čutimo v vsej sobi in kmalu po vsej hiši, a vendar najnatančniša<br />
vaga ne more dokazati , da bi bilo nekoliko moška izhlapilo .<br />
Množina moška, ki se dá še z vonjem zaznati, se ceni na 1 /200000 0<br />
del miligrama ; vodeni žveplec se še ovoha , če ga je zraku l e<br />
1 /40000L O del zrakove prostornine primešanega. Nos je po tem ta -<br />
kem jako imenitno čutilo, ki nam marsikaj pové, kar drugim čutom<br />
uide. Znano je, da divjaki dim več milj daleč ovohajo, da<br />
tovorna živina v brezvodnih puščavah na velike daljave zavoha<br />
vodo in naravnost proti njej hiti., takisto se tudi zna , da psi p o<br />
dan in še več sledé divjačino ali pa svojega gospodarja .<br />
Nosna otlina se odpira zadaj z dvema predoroma v golt, ter<br />
zato moremo tudi dihati skoz nos, kar se v miru navadno tud i<br />
godi. Isto napravo nahajamo tudi pri sesavcih, ptičih in amfibijah ,<br />
pri ribah pa ne .<br />
Akoravno 'pri nižih živalih nij najti vidnega organa za vonj ,<br />
vendar tudi one niso brez tega čuta, kajti vidimo , da se mrhojed e<br />
žuželke (grobarji) Moče za vohom zbirajo okoli crknetine in da<br />
jako dišeče stvari odganjajo mNje .<br />
4. Uho.<br />
Uho je organ sluha . Po dvoje je in obstoji iz vnanjega in 5 3<br />
notranjega uha. Vnanje uho, uhelj a, pod. 29. imenovan, je z<br />
kožo oblečen hrustanec ter se sožuje v cevasto zvočnico al i<br />
sluhovod b, ki je zastrt z žlezasto kožico, izločujočo iz seb e<br />
neko rumeno in dišečo tvar, tako zvano ušesno masi o. Zvočnic o<br />
zoologija . 1'a
194 <strong>Zoologija</strong> .<br />
zapira navznoter prožna kožica bobnič imenovana, a za njo s e<br />
razprostira bob nič e v a o t l i n a . Ta Willa je po neki cevi v zvezi<br />
Pod . 29 . Pod . 30 .<br />
Pod. 31 .<br />
z usti in po njej prihaj a<br />
vnanji zrak v bobničev o<br />
otlino. Tej cevi pravim o<br />
ušesna troblja al i<br />
Evstahova cev. Ta zvez a<br />
ust z notranjim ušesom<br />
nam tudi razjasnuje, za -<br />
kaj nagluhi ali pazljiv o<br />
poslušajoči Ljudje ust a<br />
odpirajo. Mogoče tudi ,<br />
da po tej Evstahovi trob -<br />
lji svoje lastne besed e<br />
laže razumevamo. V bob -<br />
ničevi otlini leži poredoma<br />
več koščič, kateri m<br />
so po njihovi obliki na -<br />
Pod . 29 . Vnanje uho in deli notranjega uha . a uhelj ; deta priMerrta Imena ,<br />
b zvočnica ali sluhovod ; n slušni ži-vee ; s polž . — namreč batič m, pod. 30 ,<br />
Pod . 30 . q) batič, o nakovalo ; t stremen. — Pod . nakovalce o in stre -<br />
31. labirint, n slušni živec ; s polž ; v podolgovato<br />
okence. m e n Nasproti bob -<br />
niča ste v steni dve luknji,<br />
tako zvona okroglo in podolgovato okence v, pod. 29,<br />
a za njima se širi druga nepravilna otlina, imenovana labirint ,<br />
pod. 31, v katerem se razlikuje p r e dv or , tri polukrožn e<br />
cevi in polž s, ki so napolnjeni z neko vodeno tekočino, labi -<br />
rintno vodo, v troji se razprostirajo zadnje nitke slu g rte g a<br />
Živca n .<br />
Akoprern si ne moremo natanko raztolmačiti, čemu je vsaka<br />
posamezna koščica ali kožica, toliko v obče vendar verno, da uhel j<br />
zajema zvočne valove ter jih skozi sluhovod vodi do bobniča, k i<br />
se vsled tega začne tresti ali nihati , ž njim vred tudi slušne koščice<br />
in mrenica na podolgovatem okenci. Ta nihajoča mrenic a<br />
zaziblje tudi labirintno vodo in v njej plavajoče nitke slušneg a<br />
živca .<br />
Najimenitniši del slušnega organa je slušni živec . Naj si b o<br />
bobnièeva mrena prodrta ali vrsta slušnih koščic pretrgana , zato<br />
vendar človek še ne ogluši popolnoma. Pri nekaterih Živalih, na<br />
pr. pri rakih, je slušni organ z tekočino napolnjen mehurčič, na<br />
kojem se razprostira slušni živec .<br />
Vidno vnanje uho imajo samo sesavci . Ribam in amfibijam<br />
je uho navzven zaprto z neko kožico , pri pticah je pa odprto.<br />
Pri nižih živalih se le redkokedaj dá opaziti poseben slušn i<br />
organ .
Čutila . Oko . 195<br />
6. Oko .<br />
Oko je organ v i da . Oglejmo si najpred njegove posamezne 5 4<br />
dele, potem pa, govorimo o njihovi službi . Oko samo brez postranskih<br />
organov zovemo zrklo in pod . 32 predstavlja nam isto o d<br />
strani prorezano. ZačenM od znotraj in idoè na ven vidimo v sredi<br />
Pod. 32 .<br />
e r<br />
Pod. 33 .<br />
Pod. 32. 0(1 strani razpravo zrklo : v steklovina ; v mrežnica ; It vidni živec :<br />
eh žilnica : i dožiea : p zenica ; pc obstret : s' beločnica ; c roženica ; ca prednj i<br />
očesni prekat : ci~ kristalna leča .<br />
zrkla prozorno, zdrizasto oblico, tako imenovano steklovino v .<br />
To oblico obdajajo tri kožice in sicer prva, steklovini najbliŽa j e<br />
mrežnica (retina), v kateri se razprostira vidni Živec n. Mrežnico<br />
ovija druga kožica, žilnica ch (choroidea) , tako imenovana<br />
po mnogobrojnih, po njej ražpletenih krvnih žilicah, od kojih tud i<br />
dobiva rudečo barvo. Spredaj se stika z d o ž i c o ali mavrico i<br />
(iris), ki je pri raznih ljudeh tudi različno barvana, namreč rjavo ,<br />
ali sivo, ali modro . V sredi je mavrica predrta in predor se ime -<br />
nuje zenica ali punčica p, ki se vidi sredi očesa kakor črna<br />
pika. Pod Božico leži tako zvana obstrt pc . V zenici se nahajaj o<br />
tudi tenka mišična vlakna, morejo zenico po potrebi razširit i<br />
ali stisniti. V veliki svetlobi se namreč stisne, v mraku pa razširi .<br />
Mrežnica je znotraj vsa prevlečena z nechn črnilom (pigmentum) ,<br />
tako da je oko znotraj podobno tako rekoč temni izbici (camer a<br />
obscura), v katero svetloba prihaja samo skozi zenico . Primeri se pa<br />
časih tudi, da omenjenega črnila na mrežnici nij, potem pa presevajo<br />
skoz njo krvne žilice in take oči so zato rudeče. Ljudi s<br />
tacimi očmi imenujemo beline (albinos) , za svetlobo so jako občutljivi<br />
; ravno taki so tudi beli kunci (domači zajci) in bele miši ,<br />
ki imajo rudeče oči .<br />
Tretja ali vnanja očesna koža zove se beločnica s (sclerotica) .<br />
Bela je, porcelanasta in toliko trda , da dobršno varuje notranj e<br />
nežniše dele. Njen prednji del , roženica c (cornea) imenovan, j e<br />
13*
196<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
nekoliko bolj zbočen, na pr . kakor steklo na žepni uri in popolnoma<br />
prozoren. In tako nastane med mavrico (dožico) in zbočen o<br />
roženico polumesečasti prostor , sprednji očesni prekat ca, k i<br />
je izpolnjen z neko prozorno vodeno tekočino . Naposled ne smem o<br />
pozabiti kristalne leče er, ki leži tekoj za zenico ter obstaja iz<br />
zdrizaste, popolnoma prozorne tvarine , samo ka je nekoliko trš a<br />
od s te k l o v i n e v, ki izpolnjava zadnji očesni prekat .<br />
Kakor vže nekatera imena naznanjajo , sestavljeno je oko i z<br />
raznega optičnega orodja. In res! ako v temni sobi majhno goreč o<br />
svečo držiš komu pred oko, opaziš v njem podobe treh plamenov ,<br />
pod. 33 ; prva a stoji po konci in prihaja od roženice, ki je podobna<br />
zboklemu zrcalu , takisto tudi druga slabša podoba b o d<br />
prednje zbočene strani kristalne leče, in naposled tretja obratn a<br />
podoba c prihajajoča od zadnje leèine plohe, ki deluje kakor vbokl o<br />
zrcalo .<br />
55 Vse v prejšnjem paragrafu imenovane očesne dele lehko natanko<br />
razločiš in opazuješ, ako prorežeš volovsko oko . Lehko tud i<br />
iztisneš kristalno lečo, prepričal se bodeš, da ima vse lastnosti i z<br />
stekla brušene leče zbiralke, kakor sploh oko in njegova delavnos t<br />
popolnoma odgovarja splošnim optičnim zakonom, tako da smo<br />
v fizikalnem delu (glej § . 174 do 179) oko in vid popolnoma samostalno<br />
obravnavali in tolmačili .<br />
Zato je mogoče, da marsikacim hibam vidnega organa umetnim<br />
načinom v okom pridemo in njegovi zmožnosti pripomoremo ,<br />
kar se pri nobenem drugem čutnem organu ne dá v tej meri sto -<br />
riti. Celó z anatomiénim nožem se dadó nekatere napake odpra -<br />
viti, tako na pr.<br />
Pod. 34 .<br />
je znano, da se more<br />
škilenje (gledanje na križ) in očesn a<br />
bél (mrena na očesu) odstraniti (operirati)<br />
.<br />
S k i l e D. j e ima vzrok v tem , d a<br />
eno oko ne more svoje vidne osi (gle j<br />
v fiziki §. 178) enako uravnati kako r<br />
drugo zdravo oko. Kriva je pa temu<br />
navadno notranja préma očesna mišica<br />
, ki je ali prekratka ali preve č<br />
skrčena . Ako se pa ta mišica mal o<br />
vreže, odpravljena je ta hiba.<br />
Neke čudne niti, podobne nanizanim<br />
biserom, pod . 34, opažavamo več -<br />
krat po napetem gledanji, ko Dam kri preveč sili v oko ali ak o<br />
kaj na-nje pritiska . Te niti so tvorine spadajoče k očesu samem u<br />
in se gibljejo navadno navzdol po roženici. Tako imenovane leteč e<br />
mušice (mouehes volantes) so temne, pomične lise , ki prihajaj o<br />
odtod, da mrežnica tu in tam na nekaterih mestih otrpne ter po -<br />
stane neobčutljiva za svetlobne vtise .<br />
Oko leži v očesni otlini, a oškodovanja varujejo je koščeni<br />
Za obrambo očem služijo nadalje obrv e, ki imajo
Hranila. Prebava . 19 7<br />
sosebno namen pot s čela odvajati proti sencem, in pa s t r e p a v n icami<br />
obrobljene veje, ki čuvajo, da prah in druge majhne stvarce<br />
v oko ne padajo, zato se tudi veje bliskoma hitro zapró , ako s e<br />
očesu kaj tacega bliža. Oko je čisto, ker ga vedno opirajo solze ,<br />
ki pritekajo iz solznih žlez, ležečih na vnanji strani zrkla . Solze<br />
iz solznih žlez se odcejajo v nosnice , kedar tekó obilno , na pr .<br />
pri plakanji , vlijó se tudi èrez vejo niz lice. Pri vretenčarji h<br />
ustvarjeno je oko v bitnosti enako človeškemu . Tudi žužki in košarji<br />
imajo še precej razvit vidni organ , doèim pri nižih živalih mal o<br />
po malo gine poseben organ za vid . No tudi najniže živalice morejo<br />
ločiti svetlobo in temo .<br />
CII, Hranila.<br />
K hranilom spadajo organi prebavljanj a, krvnega o h- 6<br />
toka in dihanja . Ti organi so pri nižih živalih izraženi v najenostavniših<br />
oblikah . Mešiček in nekoliko cevk zadostuje prebavljanju<br />
in krvnemu obtoku., a neke kožnate prikrpine obskrbujej o<br />
dihanje. Še več! Pri polipih in morskih klobukih more vsa notranja<br />
ali pa tudi vnanja koža izvrševati vsa opravila . Pri viših<br />
živalih je pa vse to jako zapleteno, vidimo namreč, da pri vsace m<br />
od omenjenih opravil sodelujejo cele vrste najrazliČniših organov .<br />
Zato govorimo o prebavnem sistemu in o druzih .<br />
Hranitev imenujemo tudi in sicer prav pripravno presnov o<br />
ali izmeno snovi, ker nas izkušnja uči, da se po tej poti v<br />
telesu obrabljene ali izločene snovi z novimi nadomeščajo .<br />
Organi prebavljanja .<br />
(Prebavila .)<br />
Prebavo ali p r e b a vl j e n j e imenujemo ono delavnost dotiče 5 7<br />
nih organov, katera vse, telesu kakor hrana privedene snovi tak o<br />
spreminja, da jih more telo sebi upodobiti (asimilirati), to je rabiti<br />
jih za tvorbo svojih novih delov. Vsi organi, kateri v ta namen<br />
neposredno sodelujejo, so prebavila. Njihova naloga nij toliko jedila<br />
takó rekoč pripravljati, temveč jih razdrobiti in razprostit i<br />
(raztopiti), kar bode pozneje pri opisu hranitve bolj razjasnjeno .<br />
Prebavila imajo nadalje tudi to opravilo, da one snovi, kater e<br />
je truplo va-se sprejelo, ki pa niso za nobeno rabo , zopet i z<br />
telesa odpravijo .<br />
V najenostavniši obliki je prebavni organ podoben valjastem 5 8<br />
mehu imenujemo ga črevo —, ki je na obeh koncéh odprt. Spredaj<br />
pri ustih se hrana sprejema, zadaj na zadnjici se neporabn i<br />
ostanki iz telesa odpravljajo . V sredi med usti in zadnjico je črev o<br />
razširjeno v želodec. Temu mehu pridružuje se pri viših živalih<br />
še cela vrsta postranskih organov, kakor nam jih z glavnim organom<br />
vred predstavlja pod . 35, samo da organi tukaj nekoliko dru-
198<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
gače ležé nego v naravi. Tako na pr. je tukaj prednjo krilo jete r<br />
prit dignena , kajti bi sicer pokrilo Žolčni mehur in skoro ves želodec.<br />
59 V ustih se jed najpred razkosa. Tukaj so namreč zobje, kateri<br />
jo nekaj razrežejo, nekaj pa zrnelejo . V zobéh ima, človek ne- -<br />
Žolcni mehur<br />
Pod. 35 .<br />
Jetra . Vratar. Golt, Treh . blinovka . Želodec .<br />
iti \<br />
Tenko črev o . 11a5.tnik .<br />
Slezena<br />
a i.<br />
Tenko toren o<br />
izmerno veliko moč, ker spodnja čeljust deluje navzgor kakor kri v<br />
vód. Jezik meša jedi po ustih in jih kakor je treba, potiska pod<br />
zobe. Nadalje se tukaj sežveèena hrana pomeša s slino, ki s e<br />
cedi iz žlez, imenovanih slinovke, katerih ima človek tri pare ,<br />
namreč na spodnji čeljusti, pod jezikom in blizu -ušesa, povsod p o<br />
en par .<br />
Slina je brezbarvena vodena tekočina in bila nekoliko črez<br />
1 odstotek trdih tvari v sebi razproščenih. Slina ima namen<br />
jedila, zlasti suha , zmočiti ter jih razdeliti v opolzle grižljeje , ki<br />
se lehko dadó pogoltniti. Da,-si slina ne more skoro nič več stvar i<br />
v sebi razprostiti, nego voda , se je vendar izskušnjami dokazalo ,<br />
da se žvečene jedi laže prebavljajo, nego nežveèene. Ravnokar<br />
izcejena slina deluje na rastlinske barve alkalično (glej v kemij i<br />
§. 20). Našli so v slini ušesne slinavke neko posebno kemičn o<br />
spojino, p t i al i n (ptyalin) imenovano, ki je zmožna skrob prece j<br />
hitro spreminjati v slaclor. Izločevanje sline se pa ne izbuja sam o<br />
mehanično z donašanjem hrane v -usta in z žvekanjem, temveč tud i<br />
po razdraženih živcih, na, pr . po vohu, po vidu, še celó s spominom
Hranila. Prebava . 1 9<br />
na nekatere jedi. Pravimo : sline mi se cedé po tej in tej stvari .<br />
Človek vsak dan iz svojih šesterih slivovk izcedi. 2 do blizu 3<br />
funte sline .<br />
Iz ust zdrknejo prežvečena jedila skozi p o žir a v nik, tudi<br />
golt imenovan, v želodec. Želodec je kožnata vreča, skoro podoben<br />
sločeni lovski torbi ter leži povprek v trebušni otlini tikoma<br />
pod prepono, spredaj ga pa pokrivajo jetra . Po vrhu ga odev a<br />
plast vezne tkanine in ta ga veže s trebušnico, to je namreč<br />
nežna sluzava kožica, ki zastira vso trebušno otlino. Kakor vsak<br />
drug kos drobovja leži tudi želodec v posebni gubi kože trebušnice ,<br />
v kateri se pa tu in tam nahajajo tolščene vloge. Ta kožnati obvoj<br />
z ene strani, z druge pa neka sluzava mokrota dela drobovje<br />
gladko in opolzlo, da se lehko kos ob kosu porniče , ne da bi s e<br />
pri tem gibanji kaj ogulilo ali otrlo . Tolsta guba omenjene trebušnice<br />
pokriva tudi želodec in čreva, imenuje se pečica ali<br />
plenica, takisto so čreva nabrana na tolsti mreni, katero zategadelj<br />
nabor rt j a k zavemo .<br />
Po dolgem meri želodec 25 do 30 centimetrov, v visokost<br />
kacih 14 centimetrov. Na ustji, to je na levi strani ondi, kjer<br />
požiravnik neha, je Miji, na desnem kraji se pa zožuje. Ono mesto ,<br />
kjer želodec prehaja v čreva, zave se vratar . Obe želodčevi odprtini,<br />
ustje namreč in vratar, zapirajo krožaste mišice , ki ostanejo<br />
tako dolgo skrčene, dokler želodec jedi ne prebavi .<br />
Na notranji plati se razprostira plast mišičnih vlaken, k i<br />
morejo želodec mestoma krčiti ter tako napraviti neko valovit o<br />
gibanje, s katerim se prebavljena jedila iz želodca dalje pomikajo .<br />
Nekatere Živali, na pr. kure imajo jako debelo , mišičnato kožo ,<br />
torej morejo trde stvari v želodci zmleti. Prazen želodec je ohlapen<br />
in gubast, ako se napolni , izgladijo se zopet gube . Njegova<br />
notranja stena je zastrta s sluznico, a v tej sluznici je polno mali h<br />
žlezic, ki izločujejo neki poseben sok .<br />
Žel odeé rti sok je kisla tekočina , v njej je blizu 98 odstotkov<br />
vode, nekaj organske snovi in solij . Kisle lastnosti te tekočine<br />
pripisujejo prosti solni kislini. Prej se je mislilo, da se želodèeve<br />
stene teró in da s tem zmelejo jedila, toda natančne po -<br />
skušnje so dostojno dokazale , da to nij res . Resnica je, da želodečni<br />
sok jedila razprosti, in to se zgodi celó zunaj želodca , ak o<br />
namreč vzamemo ta sok iz živalskega želodca ter ga v pristojni<br />
toploti primešamo razdrobljenim jedilom. Se več! Z umetno sestavljenimi<br />
prebavnimi tekočinami se je doseglo ravno to , kar s<br />
sokom iz želodca, samo to se je opaževalo, da primešan želodèev so k<br />
razprost pospešuje. To pa zarad tega, ker je v želodečnem soku<br />
neka posebna prebavna snov, p e p s i n imenovana , ki baje tak o<br />
deluje, kakor snovatelj (ferment) pri vrveži, ter zadostuje jak o<br />
malo te snovi, da se velike množine beljakovinastih tvarin razprosté<br />
in spremené v tako zvano pe p to n o. (Glej v kemiji § . 207) .<br />
Po primerjalnih izkušnjah, ki so se delale na raznih Živalih, ceni<br />
61
62<br />
63<br />
200<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
se množina vsaki dan izločenega želodečnega soka na 12 funtov.<br />
Ta sok posebno vspešno deluje na belakovnate in klejevnate snovi<br />
v jedilih .<br />
Odzad na levi strani drži: se želodca slezena ali vranica ,<br />
to je neka žilnata žleza, v koji se razširjajo najtanjše vejice nek e<br />
žile odvodnice. Čemu je prav za prav ta organ, nij še dognano ;<br />
toliko je gotovo, da življenju nij potreben, kajti izrezali so ga vž e<br />
manjšim in večine živalim, a nij se opazilo, da bi jim to škodilo .<br />
Želodčevi sok tedaj spremeni vsa jedila v gosto kašo, gri z<br />
(chymus) imenovano , ki se potem iz želodca pomakne v črevo .<br />
Celo črevo je blizu 9 metrov dolgo in torej leži jako zamotano v<br />
trebuhu. Črevo nij skozi enako, temveč na raznih mestih različn o<br />
ter se njegovim posameznim delom tudi razna imena nadevajo.<br />
Začetek Črevesa, kamor se griz najpred pomakne, je dobil im e<br />
dvanajstnik ali prav za dva na j st opr stn i. k (duodenum), ke r<br />
je dolg za širokost dvanajstih prstov .<br />
V dvanajstniku nadaljuje se v želodci začeta prebava . Tu se<br />
grizu najpred primeša nekoliko trebušne sline, ki se cedi iz bližnje<br />
trebušne slino v k e (pancreas) pod . 35, ter je jako podobna<br />
slini v ustih . Kakor- voda čista, sluzava , alkalična tekočina im a<br />
v sebi 98 odstotkov vode, neko beljakasto snov, malo kuhinjske i n<br />
še nekaj druzih solij. Trebušna slina deluje prebavno na vsakoršna<br />
jedila, kajti hipoma spreminja skrob v slador, belakovine presnuj e<br />
v levcin in t i r o s i n, in tolšče razkraja v glicerin in prost e<br />
tolščene kisline.<br />
Ob enem se tukaj v dvanajstnik izliva 'Žolč iz Žolčneg a<br />
mehurja ter se primeša grizu. Zolč je čista, zelena tekočina<br />
jako grencega okusa . Pod prsti se čuti kakor tekoče milo ter s e<br />
tudi v resnici rabi za pranje kacega finega sukna . Njena kemična<br />
sestava nam to tudi razjasnjuje. Zolč je namreč spojina dveh kislin ,<br />
tako imenovane g I koholove taur oh ol o v e kisline z natronom<br />
, tedaj pravo pravcato naravno milo, ter je kakor vsako<br />
drugo milo ali neutralno ali slabo alkalično . V žolči je 82 do 9 2<br />
odstotkov vode in neka kristalizovna, tolščnata snov, holesteri n<br />
(Cholesterin) zvana, ki se časih v tako imenovane Žolčne k amence<br />
strjuje. Človek na dan izloči kake 3 funte žolči .<br />
Tudi gleclé žolči si še nismo popolnoma na Čistem, kako s e<br />
udeležuje pri prebavljanji . Pri psih so umetnim načinom odvračal i<br />
žolč, da se nij mogla v črevo izlivati, a psi so bili tudi brez žolči<br />
dobrega zdravja, samo obllnišo hrano so morali dobivati. Bržča s<br />
deluje žolč sosebno na tolšče, na drugi plati pa morebiti brani ,<br />
da to, kar je v črevesu, ne začne gnjiti .<br />
Jetra so organ , ki izločuje žolč ter jo zbira v posebne m<br />
zolčnem mehurji . Jetra imajo dve krili in so največi kos človekovega<br />
drobovja, odvagajo namreč 1/ 40 telesne teže in tehtajo 3<br />
do 4 funte. Zložena so iz drobnih trdih zrnc, med njimi je razpeljano<br />
vse polno krvnih žilic, a iz njih izvirajo cevčice, v k* se<br />
izločuje žolč iz krvi. Jetra so po tem takem jako kronat organ m
Hranila . Prebava. 20 1<br />
so temne rjavo ruclečkaste barve. Vso to kri privaja v jetra posebno<br />
ena žila , vratnica (vena portae) imenovana , ki zbira<br />
temnorudeèo kri iz vsega drobovja ter jo vodi v jetra , kjer se i z<br />
nje pripravlja žolč . Znamenito je pa vsikako , da je v žolči tud i<br />
1 do 2 odstotka slador a . Nekatere živali, na pr . konj, jelen, s o<br />
brez žolčnega mehurja, (la-si ravno jim žolči ne manjka .<br />
Ko se je v dvajstniku prebavljeni hrani primešala Žolč, ob- 64<br />
stoji griz iz trdih in tekočih snovi . Trde snovi se v telo ne morej o<br />
sprejeti, niso tedaj za nobeno rabo in se zato pozneje iz teles a<br />
iztrebijo. V tekočini so pa, iz jedil vse one snovi izločene in razproščene,<br />
ki so za vzdržavanje telesa potrebne in sposobne . Zat o<br />
se ta tekočina tudi imenuje hraneči ali mlečni sok, tudi mezg a<br />
(chylus) . Ta sok je brezbarven ter ima — ne gledé na barvo -<br />
--največ() srodnost s krvjo , zato govorimo o njegovi sestavi poznej e<br />
v poglavji o krvi obširniše .<br />
Griz prestopa iz dvanajstnika polagoma v tenko črevo, 65<br />
ki je ozko, dolgo in jako zmotano, zato trnje precej dolgo, predn o<br />
ga griz prepotuje. Prvi kos tega črevesa imenuje se lačno črev o<br />
(jejunum), naslednji pa sukano črevo (ileum). Črevo nij mirn o<br />
temveč se vedno krivi in zvija kakor črv in s tem zvijanjem po -<br />
tiska se griz naprej ; to čudovito, črevom lastno gibanje imenuje<br />
se č r v o v i t o ali peristaltično gibanje. Prebava nadaljuje se p a<br />
tudi še v tem delu črevesa, ker tudi črevesna sluznica poceja tak o<br />
imenovani črevesni sok, ki je podoben želodečnemu soku, posebno<br />
velja kakor raztopilo za beljakovine.<br />
Ob enem, kakor začne želodec prevbavljati , vsrkavajo se<br />
tudi vže razproščene snovi . To vsrkavanje osnovano je v bistrosti<br />
na zakonih vpojnosti ali endosmoze (glej v fiziki § . 31 in v botaniki<br />
§. 89). Dve tekočini različne gostosti namreč , kateri st e<br />
ločeni po tenki, ali za nji predorni kožici, prizadevati se svoj e<br />
gostosti izenačiti, to je , med sebe napraviti ravnotežje, Po tem<br />
takem se povsod , kjer pridejo krvne žilice v dotiko s hranečim<br />
sokom, lehko zgodi, da nekoliko tega soka prestopi v kri . To biva<br />
vže lehko v želodci , toda največ se ga izsrka iz griza na pot u<br />
skozi tenko črevo . Črevesna notranja plat je namreč posuta z neizrečeno<br />
mnogimi gobastimi tvarinami, tako imenovanimi čr e v e snimi<br />
resami ali kosmiči, v kojih se razprostirajo najtanjš e<br />
vejice srkajočih Žilic. Te s r k alie e, tudi mlečnice imenovane ,<br />
torej sesajo hraneči ali ml ec n i sok iz črevesa , se potem zbirajo<br />
v veče veje in vodijo ta sok v prsi, kjer se vse veje zedinij o<br />
v eno glavno deblo , katero potem prehaja v krvne žile ter se v<br />
njih mlečni sok pomeša s krvjo . Čim dalje tedaj pride griz p o<br />
črevih, tem več hranečega soka izgublja, in ko dospe v široko<br />
črevo, zvano črn a r (colon) pod . 35, odvzeto mu je skoro vse, kar<br />
je bilo za rabo. Griz je po tem takem zmerom gošči in trši te r<br />
se naposled kakor blato ali lajno iztrebi iz telesa .<br />
Jedila se pa na potu skozi želodec in čreva ne prebavljaj o<br />
vsa enako hitro , temveč je glede tega med njimi velika razlika .
202<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
Sploh se more reči , da se goste snovi teže prebavljajo , neg o<br />
redke in rahle od iste vrste. Ce se kaka stvar v nekem stanovi- -<br />
tem času ne prebavi, potuje z drugimi prebavljenimi stvarmi dalj e<br />
in tako gré mnogo snovi popolnoma nespremenjenih iz telesa . Te<br />
snovi ne samo da telo prav nič ne hranijo , temveč mu dostikra t<br />
vzrokujejo težave in sitnosti . Tri ure, najdalj pet ur po zaužite m<br />
obedu je želodec zopet prazen .<br />
Prebavnost kacega jedila je odvisna od snovi, iz kojih je se -<br />
stavljeno, nadalje od tega, kako je bilo pripravljeno in pa tudi o d<br />
jedil in pijač, ki so bile ob enem ližite . Se vé da ima tudi več a<br />
ali manjša živnost in pa zdravje dotiénega človeka na to veli k<br />
vpliv. Iz tega se lehko razvidi , kako težko, ali celó nemogoče j e<br />
prebavnost jedil natanko določiti . Po storjenih poskusih in vsakdanjih<br />
izkušnjah veljajo za lehko prebavna sledeča jedila : šparga ,<br />
hmelj, špinača, zelena, raznovrstno kuhano sadje (čežane) močniki ,<br />
rež, ječmen., rajž, turščica (koruza), grah , feŽol , kostanj , nadalj e<br />
kruh drugi dan po peki , pecivo (pečena testenina) brez tolšče ,<br />
repa, krompir, teletina , jagnjetina, in kuretina, v mehko kuhan a<br />
jajca, mleko in na vodi kuhana riba . Teže prebavna jedila , ki se<br />
v istem času le, na pol v griz spremené , so : vsakovrstna surova<br />
salata, zelje (kapus), surova in kuhana Čebulja, hren, pesa in koreni<br />
(rnrkva), krhlji (suho sadje), kruh po peki , smokve , pastete ,<br />
svinjina v vsaki obliki, kuhana kri, sir , v trdo kuhana in ocvrt a<br />
jajca . Jedi, ki se v navadnem času ne prebavijo in se torej moraj o<br />
zaznamovati kakor težko prebavna ali celó neprebavna , so : gobe ,<br />
orehi in jedrca, olja in tolšče, bodi si rastlinske ali živalske, suh e<br />
rozine, semenske kože graha, fežola, leče, rdi , lupine fežolove hi<br />
grahove, koža Črešen in sploh vsacega sadja lupine, kože in kit e<br />
pri mesu, hrustanci in kosti .<br />
Tople jedi se laglje prebavljajo nego mrzle , ker te želode c<br />
ohladé , a želodČeva toplota hitro prebavo jako pospešuje .<br />
2. Organi krvnega obtoka.<br />
Organi krvnega obtoka zovejo se tudi posodice ter so valjaste<br />
cevi, napolnjene vedno z neko tekočino . Med sebó so te<br />
cevi zvezane v tako imenovani cevni sistem .<br />
Po tein, kakava se tekočina v teh cevéh pretaka , nadevaj o<br />
se jim razna imena, namreč : žile o d v o d n i c e ako je tekočina,<br />
jasno rodeča, žile dovodnice ali privoclnice, ako je temnorudeéa<br />
, in naposled ?z' i l e s r k ali c e, ako je tekočina brezbarvena .<br />
Rudeéo tekočino imenujemo k r i .<br />
Krvni obtok ima trojno nalogo . Prvič razvaža kri vse , p o<br />
prebavi dobljene snovi na vse strani, k vsem posameznim organom .<br />
Drugič sprejema iz raznih organov vse, kar je obrabljeno in kar<br />
dotičnim organom ne more več služiti, in naposled tretjič razširj a<br />
kri toploto po vem telesu .
Hranila. Kri. 203<br />
Kri .<br />
Nij lehko natančno določiti, koliko krvi je v človeškem. telesu .<br />
Povprek se ceni na dvanajstino telesne teže, po tein takem bi ime l<br />
odrasel človek 12 do 15 funtov krvi .<br />
Kri je neprozorna, živo rodeče barvana tekočina imajoča pri- 6 9<br />
merno težino = 1 .06, in toplino 30 0 R. ali 37.5{' C. Najve č<br />
je v krvi vode, a v njej naslednje snovi v sledečih razmerah :<br />
Krvne sestavine V 100 delih j e<br />
Vode . . 77. 9 9<br />
Krvnih_ kolesec<br />
11. 1 1<br />
Vlaknine 0. 2 2<br />
Beljakovine<br />
6 . 94<br />
Sofij in izleèkov 0 . 6 8<br />
0 . 16<br />
100 .0 0<br />
Ta števila izrazujejo pa samo povprečne razmere, kajti p o<br />
starosti, načinu življenja in zdravstvenem stanji spreminjajo se te<br />
razmere več ali manj . Razen zgoraj omenjenih sestavin je v krv i<br />
tudi nekaj malo s l a d o r a, toda še ne prav enega odstotka ;<br />
nahajajo se še druge organske snovi v še manjših razmerah, tak o<br />
na pr. scanina, kreatin, holesterin in še dr . Tolšča plava v ohlajeni<br />
krvi v podobi malih kapljic, nekoliko je je pa tudi v podob i<br />
mila v njej razproščene. Od solij odpade 3/, na kuhinjsko sol, po -<br />
tem so še nekatere druge natronove soli in pa fosforovokislo apn o<br />
in fosf. kisla magnezija . Z e l e z n i o k i s je sestavina krvnih kolesec ,<br />
v vpepeljeni krvi ga nahajamo 8 (Jo 9 odstotkov . Razen évr-<br />
Pod. 36 . stih in tekočih sestavin so v krvi tudi .<br />
še nekatere plinave, na pr . kisle c ,<br />
Glušec in ogljenčeva kislina .<br />
Pod mikroskopmn je kri videti ka- 7 0<br />
kor čista, bledo-rumena tekočina, v<br />
kateri plava neizmerna množim-t rudečih,<br />
majhnih telesce, od kojih do -<br />
biva kri rodečo barvo. Ta telesca imenujemo<br />
po njihovi podobi krvna kolesca<br />
. Krvna telesca človekova s o<br />
Krvna kolesca, jako povečana podobna majhnhn ploščatim, na straod<br />
Ž abe<br />
. A<br />
: B od rjoveka, « od zgo_ néh nekoliko vdrtim (vboklim) krožraj<br />
, b od strani : C ko]es,,a /jo 'zena ceni ali kolescem , glej pod. 36 B, a .<br />
kot denar . Ako kri zakrkne, položé se dostikrat
204<br />
<strong>Zoologija</strong> ,<br />
kolesca eno vrh druzega ter so potem podobna zloženim denarje m<br />
C. Krvna telesca iz žabje krvi so mnogo veča, podolgovato-okrogla<br />
in v sredi odebljana A, največa krvna kolesca bila pa in očarile c<br />
ali človeška ribica (Proteus anguineus), Srednji proiner eneg a<br />
krvnega kolesca človekovega ceni se na '/",, milimetra, a v 1 kubični<br />
milimeter jih grč 5 milijonov . Ako si pa človek dá puščati<br />
kri, zmanjša se to število znatno .<br />
Glavna sestavina krvnih kolesce je neka kristalasta spojina ,<br />
zvana h oglobin, ki ima 0 .4 odstotka železa v sebi. Razkro -<br />
jivši to spojino, dob'mo medeče barvilo, h~matin, se odlikuje p o<br />
veliki množini železa , namreč 8 .8 odstotkov. Solnokisli himatin<br />
nastane, ako h~timaglobinu dodamo kuhinjske soli in ocetne kisline ,<br />
ter se krajše imenuje h ~ m in, Njegovi mikroskopični kristali s o<br />
jako karakteristični in ker se dadó lehko in točno izvesti, razpoznajo<br />
se z njihovo pomočjo lehko krvavi madeži od druzih podobni h<br />
mrlj. V izpuščeni krvi nahajamo za nekoliko časa enake kristal e<br />
rumenkaste ali ru(lečkaste barve (H~matoiden) .<br />
Poleg rodečih krvnih kolesce nahajajo se v krvi tudi brezbarvena,<br />
tako imenovana i-n ezgina telesca in sicer pride en o<br />
mez o.ino na 350 do 400 rodečih .<br />
Ker mezga (mlečni sok) neprestano prinaša nova telesca v<br />
kri, (glej §, 75 moralo bi njihovo število vedno rasti, kajti žiln e<br />
stene so za nje nepredorne. Torej se morajo v isti razmeri star a<br />
telesca raztapljati, v koji nova dohajajo .<br />
71 Ako kri, ravnokar iz Žile izpuščena , nekoliko časa stoji pr i<br />
miru, zakrkne, to je razdeli se v dva dela, namreč v bledo rumen -<br />
kasto sirotko in v trdo, na sirotki plavajočo krvno grud o .<br />
To pa se riniva na to , da se vl a k n i n a krvi (glej v kemiji<br />
§. 199) pri ohlajenji skrkne v kosmih in pri tem zajame va-s e<br />
krvna kolesca, in tako se iz obeh , namreč izkrknjene vlaknine i n<br />
krvnih telesce, naredi krvna gruda, ki plava na brezbarveni sirotki .<br />
Ako pa presno kri dobro mešaš, skrkne sicer vlaknina ravno tako ,<br />
toda krvnih telesec ne more va-se sprejeti. Zato taka mešana kr i<br />
ostane redeča in več ne zakrkne . Vlaknina sama ob sebi je bel a<br />
ter se obesi v belih nitkah na metlico , s katero blodiš po presn i<br />
krvi. Alkalije in soli, zlasti ogljenèevokisli ali Žveplenokisli natron ,<br />
zadržujejo, da kri tako hitro ne zakrkne .<br />
Ako se čista sirotka zavre, skrkne se v njej beljakovin a<br />
(glej v kemiji §. 198) . Zato se vsaka skuhana kri strdi , na pr . v<br />
klobasah krvavicah . Primešamo 1i krvi kako motno tekočino , v kateri<br />
plavajo majhna telesca , in to mešanico pustimo zavreti , za -<br />
jame zakrknivša beljakovina vse one moteče dele va-se in teko -<br />
čina se s tem popolnoma očisti . Zato se v sladornicah večkrat<br />
rabi kri za čistilo .<br />
72 Iz tega torej razvidhno, da so v krvi zastopane vse snovi ,<br />
iz trojih so sostavljeni razni deli človeškega telesa, , namreč vlaknina<br />
in beljakovina za mišice in koŽe, fosforovokislo apno za kosti ,<br />
tolšča in ostale snovi v manjši množini, ker sestavljajo samo manjše
Hranila . Krvni obtok . 205<br />
dele našega telesa. Zato je kri prava hranilna tekočina našem u<br />
telesu, in odločno moremo trditi , da je sleherni del na njem po -<br />
stal iz krvi, da je predi bil tekočen .<br />
Da pa more kri izvrševati svojo nalogo in povsod stvarjat i<br />
nove dele, mora se neprenehoma gibati in vsikarnor po telesu prihajati.<br />
To se vrši po raznih žilah, a vse žile skupaj delajo žilni<br />
sistem .<br />
l. Žile odvodnice ali arterije .<br />
Odvodnice so jako prožne (elastične) , ki zategadelj tudi ne 7 3<br />
vpadejo, ako so prazne. Te žile izvirajo iz srca (glej pod. 38) ,<br />
ki je otla, v prsih ležeča mišica imajoča več predalov .<br />
Po odvodnicah se pretaka lepo jasno rudeča kri, katero t e<br />
Žile razvajajo po vsem telesu. Zato se iz levega srčnega prekata<br />
izvirajoča glavna žila , velika odvodnica ali aorta (glej<br />
pod. 38 in 41) imenovana, tekoj razdeli v več glavnih vej . Tako<br />
na pr, odcepite se dve žili ter greste ob vratu v glavo , namre č<br />
desna in leva vratna odvodnic a ; takisto dve drugi, desna in<br />
leva ključna odvodnica Moči v roke. Ondi , kjer se te štiri<br />
veje za gornje telo odcepijo od velike odvodnice, naredi ist a<br />
ovinek, obrne se navzdol in na dalnjem potu oddaja več ali manj<br />
močne veje raznim organom drobovja, naposled se blizu kolko v<br />
razcepi v dve bedreni odvodnici .<br />
Vsaka teh imenovanih žil se zopet razdeli v veje , a vsak a<br />
veja spet v vejice, tako da se odvodnice naposled razgubé v mrež o<br />
najtanjših, kakor las finih cevčic, ki se dadó samo s povečevalni m<br />
steklom razločiti. Imenujemo jih la skoviee (vasa capillaria) .<br />
Laskovice prehajajo neposredno v dovodnice .<br />
Največe odvodnice ležé na notranji plati udov , precej globoko<br />
pod kožo v mišicah in so tako dobršno obvarovane . Ondukaj ,<br />
kjer ležé bliže površja, more se vže od zunaj opaziti, kako se kr i<br />
sunoma potiska po njih , koža na onem kraji se namreč polahk o<br />
stresa, kar se sosebno na vratnih odvodnicah opaža . Še razloèniše<br />
čutiš to krvno gibanje, ako s prstom polahko pritisneš na odvodnico<br />
ondi, kjer leži tekoj pod kožo, na pr . na zapestji. Tu čutiš ,<br />
kako žila bije ali vtriplje, in tukaj se tudi navadno „žila tiplje.”<br />
Poškodovanja večih odvodnic so jako nevarna, ker srce z<br />
veliko silo goni kri v eno mér po tež' žilah in je po tem mogoče ,<br />
da kri odteče. Ako si kdo po nesreči proreže tako žilo , naj m u<br />
se, predno pride zdravniška pomoč, žila nad rano podveže , da kr i<br />
ne more uhajati .<br />
2. Žile dovodnice ali vene .<br />
Tudi dovodnice so cevi, samo ka niso tako napete, temveč<br />
ohlapne ter zato vpadejo, ako so prazne . Dovodnice izvirajo v zadnjih<br />
razrastkih odvodnic kakor neštevilne lasovite cevčice . Odvod-<br />
74
75<br />
206<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
nice torej neposredno prehajajo v dovodnice. S konca kakor lasj e<br />
tenke dovodnice strinjajo se kmalu v debelejše vejice, in te se zopet<br />
zbirajo v veče veje in se naposled zlij() v dve glavni Žili, v eliki<br />
dovodnici hnenovani, po katerih se kri skozi desni pri- -<br />
dvor vrača nazaj v srce (glej pod . 38) .<br />
Kri v dovodnicah je temnejša nego v odvodnicah . Pa akoravno<br />
je dokazano, da ima kri v odvodnicah ves drug fiziologiČen<br />
pomen nego ona v dovodnicah , vendar se dosle nij mogel najti<br />
razloček v sestavi ene in druge. Kri v odvodnicah, ki prihaja sam o<br />
iz srca, je torej po vsem telesu enake lastnosti, doČim se kri v<br />
raznih dovodnicah znatno razlikuje, kakoršni so namreč organi, p o<br />
katerih se pretaka. Kri v odvodnicah ima več kisleca in njen a<br />
vlaknina prej zakrkne, nego v krvi dovodnic . Tudi ima prva ve č<br />
vlaknine, vode, izlečkov, sladora in solij, manj pa krvnih kolesec i n<br />
scanine. Ono utripanje, katero v odvodnicah vzrokuje bijoče srce, izgub i<br />
se v l a s k o v i c a h ter se zato v dovodnicah več ne čuti. Na ve č<br />
krajih ležé tekoj pod kožo, in veče med njimi bliščijo se plavkast o<br />
skozi kožo. Ako kri v njih ustavljaš in zadržuješ v teku prot i<br />
srcu, nabreknejo te žile neizmerno , kar se sosebno lehko vidi pri<br />
dovodnicah na roki .<br />
Ako katerokoli dovodnico po dolgem nekoliko narežeš, zacel i<br />
se ta rana, lehko in precej hitro . Redar se torej hoče človeku p -uš<br />
č a t i kri, vreže se z ostrim špiéastim nožičem (lanceto) ona<br />
velika dovodnica na notranji strani komolčnega sklepa in pote m<br />
se pusti iz -nje teči krvi, kolikor je potrebno. Ranica se potem<br />
lehko oveže in je kmalu zaceljena .<br />
3. Ž ile mezgovnice in srkalice .<br />
Skoro po vsem telesu., in sicer pod kožo kakor tudi globokej<br />
e, nahajamo m e z g o v n i c e. Tako namreč imenujemo siste m<br />
jako tenkokožnatih, prosojnih cevi , ki z neizmerno tencimi vejicami<br />
izvirajo v raznih organih . Te cevi so med sebó mnogoter o<br />
prepletene ter se — čim dalje od njihovega izvira — shajajo v<br />
debelejše veje, ki se naposled tu in tam izlivajo v žile dovodnice .<br />
Posebne zaklopnice v mezgovnicah branijo, da ne more tekočin a<br />
nego na eno stran, namreč proti srcu odtekati .<br />
Po mezgovnicah se pretaka mezga, to je rumenkasta, prozorna<br />
tekočina, a v njej plavajo brezbarvena, okrogla me z g o v n a<br />
telesca, pod. 37, ki se pa morejo samo z mikroskopom razločiti .<br />
Ta telesca so podobna krvnim kolescem, toda so še nekoliko<br />
manjša. Mezga ima posebno težino 1,01, je torej bolj vodena neg o<br />
kri ; tudi zakrkne, ker ima v sebi beljakovine, razen te tudi ne -<br />
koliko solij. Ta mezga prešinja vso mečo našega telesa in dela ,<br />
da je polna in napeta . Bržčas se tudi vse snovi , katere oddaja<br />
kri raznim organom za nove tvorine , dovajajo na dotična mest a<br />
po mezgovnicah , katerim zadnjih vejic zarad prevelike tenkosti
Hranila. Krvni obtok . 207<br />
ni' mogoče slediti . Pretvorine in snovi, ki nijso za rabo , vračaj o<br />
se z mezgo zopet v kri .<br />
Posebno nalogo imajo pa one mezgovnice, ki izvirajo v črevih .<br />
le v §. 65 je bilo rečena, da je vzdolž tencega črevesa vse poln o<br />
Pod. 37 . gobastih resic ali kosmičev, v katerih izvirajo<br />
mnogoštevilne mezgovnice , ki so v<br />
7 2 najožji zvezi s prebavljanjem. Dokler nam -<br />
reč traje prebava, nahajamo v teh cevči-<br />
s cah belkast, moten sok , ki so naposled i z<br />
ú vseh posameznih cevi zbira v eno glavn o<br />
deblo , v tako imenovani prsni mezg o -<br />
v o d, ker se ob hrbtanci spenja v prsi ter<br />
C • se vprav ondi , kjer se leva vratna dovod -<br />
la<br />
12<br />
nica pridruži ključni dovodnici, izliva v žil e<br />
Mezgovna telesca 1 4 jako in se tu mlečnata mezga 'primeša krvi .<br />
pove 'oana, 5—13 ista telesca, Te mezgovnice posrkajo v prebavili h<br />
spremenjena Po dodani vodi . napravljeni hranilni sok (chylus) , zato s e<br />
te žilice imenujejo s r k a l i c e . Razhajajo se najprej po n a b o rnjaku,<br />
na trojem je črevo nabrano, a iz njega se zopet zbiraj o<br />
v prsni inezgovod .<br />
Od mezgovnic posrkani mlečnati sok razlikuje se od druge<br />
mezge zlasti po obilni tolšči. Cini dalje prihaja po mezgovodu, tem<br />
podobniši je krvi. Predno se izlije v krvne žile, je vže bledo-rudečkast,<br />
na zraku pa še bolj zarudi, in ravno tako kakor kri zakrkne<br />
tudi mlečnata mezga, ako se ohladi . Po vsej pravici moremo<br />
torej ta mlečnati sok imenovati kri brez barve. In večina<br />
brezvretenéarjev ima v resnici bledo ali rumenkasto kri.<br />
Krvni obtok .<br />
Srce je središče, iz kojega izhaja vsako gibanje krvi . 76<br />
Podoba 38 predstavlja nam prorez srca, ki je zarad laglj e<br />
razvidnosti nekoliko enostavniše napravljen . Kakor kaže podoba, razpolovljeno<br />
je srce s steno s v desni in levi prekat d p in lp ,<br />
a pred vsacim prekatom je pri dvor in lpr . Zaklopnica zk<br />
loči pridvor od dotičnega prekata , a vendar tako , da se kri i z<br />
pridvora lehko izliva v prekat, ležeči pod njim .<br />
Srce je otla, kakor pest debela mišica , ležeča sredi prsn e<br />
otline. Zaprto je v belem kitastem mehurji, s r č n i k zvanem, ter<br />
ima zmožnost skrčiti se in s tem zmanjšati obseg notranje otline .<br />
Denimo, da je srčna otlina polna krvi, onda se pri krčenji srčn e<br />
mišice kri silama potiska v cevi, ki izhajajo iz srca. Teh cevi j e<br />
pa, ako se nekatere manjše izpusté, nič manj nego osem . Toda<br />
pri krčenji srca kri ne stopa v vseh osem , temveč samo v dve .<br />
Vzrok teinu so tako imenovane zaklopnice, ki se nahaja n a<br />
ustji glavnih odvodnic in dovodnic . Te zaklopnice delajo ravn o<br />
tako, kakor ventili na pumpah . Ako pritiska tekočina od ene strani ,<br />
glej pod . 39, odpre se zaklopnica, pritisne pa od dru g e strani. ,
208<br />
<strong>Zoologija</strong>.<br />
pod. 40, zapre se in ne dá tekočini dalje teči . Kedar se srce skrči ,<br />
odpró se samo zaklopnice v odvodnicah v od in p. od, dočim se dru-<br />
'aé obrnjene zaklopnice v dovodnicah v do in p. do zapró. Kako r<br />
Pod. 38 . vsaka druga mišica, krči se tud i<br />
p . od<br />
srce samo nekaj časa , potem s e<br />
mora zopet raztegniti. Kakor hitr o<br />
b, se to zgodi, zapró se zaklopnice v<br />
odvodnicah , in ob enem se odpr ó<br />
dovodnice , po kojih kri zopet v<br />
srce priteka. V pod. 41 vidimo člo-<br />
-zk veško srce vpodobljeno od zadnj e<br />
strani v 3/, naravne velikosti. Ista<br />
podoba nam kaže tudi okoli src a<br />
s vo d<br />
Srce vzdolž porezano . d p desni, lp levi<br />
srčni prekat, (1 Iv desni, pr levi pri -<br />
dvor ; s stena ; zli zaklopnice ; v od ve -<br />
lika odvodnica ; v do velika dovodnica ;<br />
p od plučna, odvodnica; p do ld.nèn a<br />
dovodnica .<br />
Pod. 39 . Pod. 40 .<br />
se vijočo odvodnic o v e n č a n i c o no , ki opravlja hranitev srca<br />
samega .<br />
Z ozirom na razmere krvnega obtoka bi se dalo sklepati, (l a<br />
vsak od štirih srčnih predalov more isto množino krvi va-se spre -<br />
jeti, a ta množina se ceni na blizu 125 gramov .<br />
Sila, s katero krčeče se srce goni kri v velike odvodnice, j e<br />
znatna. Poskušnje pri Živalih, po kojih se dá sklepati na enak o<br />
moč pri človeku, so dokazale, da tlak krvi more stebru živega<br />
srebra, 150 do 160 milimetrov visocemu , ravnotežje držati . Na -<br />
dalje so tudi proračunih , da je vsakdanje delo 60.000 meter -<br />
kilogramov, to je, srce razvije v 24 urah toliko moči, da bi mogl a<br />
60.000 kilogramov 1 meter visoko vzdigniti .<br />
77 Po tem takem se srce neprestano krči in potem zopet širi ;<br />
krčenje (systole) in širenje (diastole) se vrsti neprenehoma, in ak o<br />
uho položiš na prsi ali nastaviš na slušalo (stetoskop), čuješ nek e<br />
posebne s r č,n e glas e, to je neko hlipanje, katero vzrokujej o<br />
gibajoče se zaklopnice. Izurjeno uho zaznava tudi nerednosti v<br />
tem hlipanji, po katerih se dá soditi na srčno hibo ali bolehavost .<br />
Tudi srčno u tripanje ali bitje je nasledek gibanja srčne mišice .<br />
Povprek udari srce 70krat v eni minuti . Ti udarci čutijo se lehk o<br />
od zunaj na prsih proti levi strani ali pa tudi na zapestji, kje r<br />
na žili odvodnici štejemo ravno toliko t r i p o v kolikor udarce v<br />
na srci. Pri otrocih, potem pri odraslem človeku v razburkanosti<br />
ali v nekaterih boleznih , sosebn.o v vročicah naredi. žila po 10 0<br />
e<br />
h p<br />
,/',„\
Hranila. Krvni obtok . 209<br />
tripov in še črez v eni minuti . Po petdesetem letu bije Žila ne -<br />
koliko Živahneje, v visoki starosti utriplje 75- do 79krat v minuti .<br />
Pod. 41 .<br />
Člov4ko srce v % prave velikosti .<br />
a desni, b levi prekat ; e desni, d levi<br />
pridvor ; g spodnja, h zgornja velik a<br />
dovodnica z vejami i in k ; s velik a<br />
odvodnica z vejami p, q, t : l in m<br />
phlèna dovodnica ; dovodnica venčanica<br />
; o odvodnica venčanica .<br />
Pod. 42.<br />
p. od v. od p. od<br />
. do<br />
Srce opravlja ob enem dve 7 8<br />
opravili. Prvič namreč pošilj a<br />
za hranitev sposobno kri po vsem<br />
telesu in iz telesa zopet sprejema<br />
temno rudečo kri, drugič<br />
pa to temno rudečo kri goni v<br />
pluča, kjer pride v dotiko z zrakom<br />
ter se zopet ujasni . Prvo opravilo<br />
imenuje se veliki, drug o<br />
pa mali obtok .<br />
Leva srčna plat opravlja veliki obtok . Kakor se namre č<br />
srce skrči, stopi jasno r u d e č a kri iz levega prekata v veliko<br />
odvodnico v . od pod. 42 ter se po njenih razrastkih razširi na vs e<br />
strani, po vsem telesu . Ko se pa srce razširi, vrača se na svojem<br />
potu po dovodnicah otemnela kri skozi obe veliki, dovodnic i<br />
v . do v desni pridvor, ter se izlije v desni prekat .<br />
Mali obtok vrši se ob enem z velikim in sicer med srcem 7 9<br />
in pluèom. Začenja se v desnem prekatu, iz katerega se t emn .orudeč<br />
a kri po pluèrd odvodnici p. od , ki se kmalu zunaj src a<br />
razcepi, požene v obe plačni krili . Ko se srce z nova razširi, teče<br />
jasno r u d e č a kri po plučnih dovodnicah p . do nazaj v levi pridvor<br />
ter se izlije v levi, pod njun ležeči prekat, od koder pri prvem<br />
krčenji zopet nastopi veliki obtok po telesu. V podobah 3 8<br />
in 42 so oni predali in one Žile , po katerih se pretaka, jasno rudeča<br />
kri, prevlečene z rudečo, one pa, ki vodijo temno rudečo kri ,<br />
s plava barvo. Za razjasnenje pridéta je še pod. 43, ki v glavnem<br />
Uteži predstavlja dvojni obtok krvi .<br />
Pri obtoku krvi je treba zmerom imeti pred očmi, da on e<br />
cevi, koje kri iz srca odvajajo, imen.ujemo odvodnice ali arterij<br />
e , one pa, ki jo vodijo k srcu nazaj, d o v o d n i c e ali v eD .e .<br />
<strong>Zoologija</strong> .
80<br />
21.0<br />
<strong>Zoologija</strong>.<br />
Mrežici pri h in l predstavljate nam prelaz lasovitih odvodnic v<br />
dovodnice .<br />
Le v §. 63 smo omenili, da se vse laskovice , vodeče kri i z<br />
Želodca in iz ostalega drobovja , zedinijo v eno dovodnico, v r a t -<br />
ni c o imenovano, ki ima neke posebnosti. Ne da bi se izlila na -<br />
ravnost v veliko dovodnico, temveč se obrne v jetra ter se ond i<br />
z jetrno odvodnico vred razplete v mrežico najtanjših lasoviti h<br />
cevčic. Namen tega tako hnenovanega v r a t i č n e g a obtoka je ,<br />
da se pripravlja in izločuje žolč iz krvi , katera se potem veči -<br />
del temno rodeča po jeterni dovodnici vrača v veliko dovodnico .<br />
Pod. 43 .<br />
Iz vsega tega je razvidno, da je vsa kri<br />
našega telesa v neprestanem kroženji, gibajoéa<br />
se zdaj v velikem, zdaj v malem obtoku .<br />
Hitrost, s kojo kri teka po žilah, je odvisn a<br />
od mnogoterih vplivov, ki so pa vsi pokorn i<br />
zakonom o gibanji tekočin po cevéh. Po -<br />
sebno je pa treba ozir jemati na to, ali<br />
more povprečni prorez neke žile zajeti ve č<br />
ali manj tekočine, nego skupaj vzeti pro -<br />
rezi vseh vej, vejic in laskovic, v kater e<br />
se ona žila razdeli, ali iz kojih je postala .<br />
Tekočina, ki prihaja iz tesne struge v širjo ,<br />
pojema v hitrosti , ako pa zastaja v tesn i<br />
Pod. 44 .<br />
Čl-tež krvnega obtoka :a desn i<br />
pridvor s srčnim ušescem b ;<br />
d levi pridvor s srčnim ukscem<br />
e ; c desni, f levi srčn i<br />
prekat ; g plečna odvodnica ;<br />
h Iasovita mrežica v plačah ;<br />
i plačna dovodnica ; k velik a<br />
odvodnica ; lasovita mre -<br />
žica v telesu ; m velika do -<br />
vodnica .<br />
".' ----'<br />
Košček žabje plavile mrenice jako povečane .<br />
a krvna žilica s krvnimi kolesci ; b živec, k i<br />
jo pri d rogljasto razdeljen .<br />
cevi, giblje se hitreje. Na podlagi poskusov pri živalih ceni s e<br />
hitrost krvnega gibanja v veliki odvodnici (aorti) % metra v sekundi,<br />
v ožjih žilah je hitrost manjša , a v laskovicah pomaknej o<br />
se v istem času krvna telesca samo 'h o do % enega milimetr a<br />
dalje. V dovodnicah raste hitrost krvnega, gibanja od vejic prot i<br />
deblu. Nekaj s poskusi na živalih, nekaj z računanjem dognali s o<br />
učenjaki, da po priliki v 23 sekundah vsa kri človeškega teles a<br />
enkrat obide krog in krog po vsem telesu .
Hranila . Dihala . 21 1<br />
Imenitno iznajdbo o krvnem obtoku, ki je gotovo ena izme d<br />
n.ajvažnejsih prikazni našega življenja , imamo zahvaliti Anglež u<br />
Ha rv e y-u (1619 .<br />
Na tenki plavni kožici, ki se nahaja med Žabinimi prsti, mor e<br />
se pod mikroskopom opazovati neposredni prelaz najtanjših od -<br />
vodnic v isto tako tenke dovodnice . (Glej pod . 44). V istini vidimo,<br />
kako se krvna kolesca potiskajo skozi laskovice in kako iz odvodnic<br />
prihajajo v dovodnice. Krvni obtok pri sesavcih in ptica h<br />
se popolnoma strinja z opisanim človeškim . Nekoliko euostavniš i<br />
je obtok pri amfibijah, ribah in nižih živalih .<br />
3. Organi dihanja.<br />
(Dihala .)<br />
Organi dihanja so pluèa in zraven spadajoče cevi, ki vodijo 8 1<br />
va-nja in iz njih, pod. 45 .<br />
P l u č a so spletena iz najtanjših vejic trojnih cevi ; prva cev<br />
je sapnik ali dušnik, druga je plačna odvodnica in tretja<br />
plačna dovodnica. Plača so jako obširen, nekaj črez 2 funta težek<br />
organ, ter obstojé iz dveh precej enacih kril, ki obdajate srce od<br />
obeh strani in z njim vred izpolnite prsno otlino .<br />
Pod. 45.<br />
Srce in iz njega izvirajoče krvne cevi s<br />
plači vred.<br />
v . od velika vodnica .<br />
ait v . do velika dovodnica .<br />
d.p desni prekat.<br />
LI) levi prekat.<br />
d.pr desni pridvor .<br />
b ročna dovodnica .<br />
c ročna odvodnica .<br />
d vratna dovodnica.<br />
e vratna, odvodnica .<br />
f vratna odvodnica .<br />
g vratna dovodnica .<br />
i ročna odvodnica .<br />
s sapnik.<br />
m ročna dovodnica.<br />
d pr. v . do dp v . od lp<br />
Plača imajo namen , da se v njih temno rudeèa , po plučn i<br />
odvodnici iz srca dospela kri shaja z zrakom.<br />
Sapnik s je ziden iz kacih dvajset trdih hrustančastih ob- 82<br />
ročkov, ki so s kdo vezani drug na druzega . Zgoraj se odpira v<br />
usta in je posredno tudi v zvezi z nosom . Gornji del sapnika imenuje<br />
se jabelko, in tu se sapnik v golt odpira s poko, glasilk a<br />
zvano. Tekoj za sapnikom je pa požiravuik , tli bi se mogl o<br />
14*
212<br />
<strong>Zoologija</strong>, .<br />
zgoditi , da bi pri požiranji jedi ali pijače skozi omenjeno pok o<br />
uhajale v sapnik namesto v požiravnik. Zato je nad glasilko nek a<br />
hrustančasta loputa, j a b e l èna zaklopnica imenovana , ki pr i<br />
goltanji zapre glasilko. Odprta je pa pri dihanji, govorjenji, smejanji<br />
itd., zato se večkrat pripeti, da pri govorjenji med jedjo kak a<br />
drobtina uide v sapnik, vsled tega, nastane kašelj, ki pred ne po -<br />
leže, dokler se iz pravega pota zašla stvarca ne vrže iz sapnika.<br />
V prsih se sapnik razcepi v dve glavni veji , a te se v pluČi h<br />
razraščate zmerom bolj in bolj in se naposled končate v majhne ,<br />
zrakom napolnjene mehurce, ki so opleteni z najtanjšimi vejicam i<br />
pluénih Žil. Pluča so po tem takem jako zračen organ, in. ako iz<br />
Živali vzeta tudi vpadejo, teko] se zopet napihnejo, ako skozi sapnik<br />
va-nje dihamo .<br />
83 Pri dihanji najpred posebne mišice razširijo prsno otlino ,<br />
vslecl tega se zrak v njej zredči in od zunaj nekoliko novega<br />
zraka skozi sapnik stopi v prsišče. Ako se prsne mišice skrčijo ,<br />
mora po istem potu zopet izstopiti toliko zraka , za kolikor se j e<br />
prsna otlina stisnila . Učenjaki so si dosti prizadevali natanko do -<br />
ločiti, koliko zraka morejo plača va-se sprejeti. Ali po starosti ,<br />
spolu, telesnem vzrastu in načinu življenja se to jako menja, i n<br />
le povprek se more reči, da moška pluča zajemajo 3 ,360 kubičnih<br />
centimetrov zraka, ženska pa ah, manj .<br />
Mogoče je pa meriti tlak zraka, ki pri izdihanji uhaja iz pluč ,<br />
ako namreč ta zrak v prikladni napravi deluje na steber Živeg a<br />
srebra. Po tacem poskusu izvemo , da ta tlak pri mirnem dihanj i<br />
vzdigne živo srebro samo I do 3 milimetre , globokejši izdihi p a<br />
5 do 10 milimetrov. Ako pa dahnemo rta vso moč, vzdigne se živo<br />
srebro 200 do 300 milimetrov.<br />
Pri izdihanji se pa ne izpraznijo pluča popolnoma , nekolik o<br />
zraka še zmerom ostane v njih (r esidualni zrak}, in sicer j e<br />
tega zraka povprek 1500—2000 kubičnih centimetrov . Odrase l<br />
mož zajame v svoja pluča poprek 5000 centimetrov , a pri<br />
navadnem dihanji dá od sebe samo 500 kub . centimetrov , tedaj<br />
se stoprv s desetimi izdihljaji zrak popolnoma obnovi, Dorasel človek<br />
dihne v 1 minuti 12- do 18kratov, otroci pa večkrat. Na 3 ali<br />
4 srčne udarce pride 1 izdihljaj .<br />
Zrak, ki pri dihanji prihaja iz pluč in zopet vhaja v pluča ,<br />
dela neki šum, dehtenje ali hropenje, in po tem glasu, ako položi<br />
uho na prsi ali ako trka po prsih, lehko spozná vešč zdravnik ,<br />
kakova so pluča, in še marsikaj druzega lehko sklepa iz teh glasov .<br />
Kako se kri spreminja po dihanji.<br />
84 V §. 78 smo videli, da se kri , vrnivša se z velicega obtoka<br />
po veliki dovodnici v desni pridvor in od tod izlivši se v desn i<br />
prekat , pri prvem udarci srca potisne v plačno odvodnico , se<br />
zunaj srca rogljasto ra zdeli , in to kri odpelje v obe plučni krili .
Hranila . Dihala . 213<br />
V plučih se kri bistveno spremeni , in sicer po dotiki z zrakom.<br />
Vendar se tu kri in zrak ne dotikujeta neposrednje, ker j u<br />
ločijo pretenke kožice phiénih rnelrureev in lasovitih cevčic, toda<br />
te kožice za zrak in druge plinave snovi niso neprodorne . Ze v<br />
botaniki v §. 89 smo se soznanili s to prikaznijo in jo imenoval i<br />
vpojnost ali endosmozo, ter smo dokazali, da po tein potu<br />
prihaja sok v rastlinske celice .<br />
Ako primerjamo vsopljeni zrak z izsopljenim , razjasni s e<br />
nam najbolj delovanje zraka v plučih .<br />
Vsoplje rt i zrak ima temperaturo ozračja, povprek 15 ° C . ,<br />
in njegovo vodeno paro . I z s o p l j e zrak ima pa temperaturo<br />
telesa blizu 37 ° C . in tej temparaturi pristojno mero vodene pare ,<br />
namreč 0 .068 -0 .098 grama, v vsakem izdihljaji . Telo tedaj pr i<br />
vsacem dihu izgubi toliko vode, kolikor je več vodene pare v izsopljenem,<br />
nego v vsopljenem zraku . Iz sledečih števil je najbolj e<br />
razvidno, kako se zrak z dihanjem kemično spreminja .<br />
V zraku je<br />
Pred vdihanjem Po izdihanji<br />
00 bokalih v 100 utežni v 100 bokalih v 100 utežni h<br />
delih delih<br />
Kisleea . 20,96 23,18 16,38 17,8 2<br />
Dušea . 79,00 76,76 79,55 76,07<br />
Ogljenčeve kisline 0 .04 0,06 4,07 6,11<br />
100,00 loo,00 100,Uo 100,00<br />
Iz teh, po mnogobrojnih poskusih in opažanjih ustanovljeni h<br />
števil se tckoj razvidi, da se dušec pri dihanji skoro prav nič n e<br />
spremeni. Ravno tolik() se ga vrže nazaj v ozračje, kolikor se g a<br />
je poprej odvzelo .<br />
Vse drugače je pa s kislecem . V izdihanem zraku ga je za<br />
% njegove prostornine manj , a rta njegovo mesto stopi o gl j enčeva<br />
kislina . (Glej v kemiji §. 58). Pri dihanji torej zrak izgubi<br />
stanovito množavo kisleca , zato pa dobi ravno toliko ogljenèev e<br />
kisline. Kani je tedaj izginil kislec ?<br />
Mislec nij izginil, temveč se v dotiki s temno rudečo krvj o<br />
med obtokom po telesu zvezal s stanovitimi ogljenčnatimi sostavinarni<br />
v ogljenČevo kislino , ki se izsopljuje . Kislečevemu vpliv u<br />
se ima tudi pripisati., [la se je kri ujasnila in da se jasno r udeča<br />
po plečnih dovodnicah vrača v levi pridvor , iz pridvora p a<br />
v levi prekat, od koder se zopet napoti na veliki obtok .<br />
Po tem takem oddaja odrasel človek pri vsakem izdihljaj i<br />
neko stanovito množino ogljenéeve kisline od sebe, in sicer v en i<br />
uri 30 do 50 gramov. Denimo , da jo oddaja povprek vsako uro<br />
8 5
214 <strong>Zoologija</strong>,<br />
40 gramov, v kojih je 11 gramov ogljenca. Tedaj telo vsacih 24<br />
ur z dihanjem izdaja 264 gramov, to je nekoliko srez '/, funta<br />
ogljenca .<br />
Naravni nasledek te resnice je, da mora telo potrebno množino<br />
ogljenca dobivati , ker sicer ne more dihanja vzdržavati. Irt<br />
res ga dobiva, in sicer mu ga dajemo v podobi jedil , ki, naj si<br />
vže bodo vzeta iz rastlinstva ali živalstva , imajo v sebi ogljenca .<br />
Velik del jedila, ki ga človek vsaki dan povŽije , porabi se sam o<br />
za vzdržavaRje dihanja. Z vsacim dihom izgubi človek nekolik o<br />
svoje teže, in to mora nadomestiti , ako ne , občuti telo kmal u<br />
izgubo. Od glada umirajoč človek iztroši se sosebno dihanjem .<br />
Ko bi mogli na več tednov ali mesecev ustaviti dihanje , prebil i<br />
bi lehko ves čas brez vseh jedi. Nekatere živali, na pr. kače in<br />
žabe več tednov v letu skoro nič ne dihajo , in od teh 'Živali j e<br />
tudi znano, da ravno tako dolgo ali še dalj hrane ne potrebujejo .<br />
zivali, ki črez zimo otrpnejo, nič ne dihajo in tudi nič ne jedó .<br />
Živali, ki zimo prespé, na pr . medved , jazbec , polh , svizec<br />
in še mnogo druge , sicer dihajo toda po malem . Zato pa tud i<br />
v tem času potrošijo znaten del svojega telesa, kajti te živali s o<br />
jeseni, prodno zaspé, zalite s tolščo, na pomlad pa suhe in medl e<br />
pridejo na dan. Da bi to spanje še dalje trajalo, morale bi poginoti .<br />
87 Kemija nas uči (§ . 26) , da kedarkoli se kislec spaja z drugimi<br />
tvarinami , razvija se pri tem toplina , in sicer toliko veča ,<br />
kolikor veče so množine, ki se v istem času spajajo . Vsakdo vé ,<br />
da košček oglja, ki izgori na zraku , clá neko stanovito množin o<br />
topline, katero lehko mnogotero rabimo .<br />
Kakor smo pa prej videli, obstoji dihanje v bitnosti v tem ,<br />
da telesu neprestano privaja kislec ter ga z ogljencem spojeneg a<br />
zopet iz telesa oddaja. Kaj je bilo torej bliže, nego dihanje primerjati<br />
gorenju in pluča prispodobiti peči, ki se neprenehoma net i<br />
zrakom, da greje telo. Toda ta prispodoba je laglje razumljiva ,<br />
nego je pravilna , kajti v plučah nič ne izgori, temveč se v nji h<br />
samo izmenjajo vsopljeni plini z onimi iz krvi . V plučih se krvi<br />
primeša kislec, ki jo potem spremlja po vsem potu po telesu i n<br />
povsod pokazuje svojo okisovalno moč. Okisati pa se vé da more<br />
samo take snovi, ki še niso okisane . Skrob in iz njega pretvoreni<br />
slador, kakor tudi tolšče imajo v sebi še mnogo ne okisaneg a<br />
ogljenca , zato je najenostavniše in bržčas tudi resnici najbliže ,<br />
ako vzamemo, da sosebno ogljen.ee v imenovanih tvarinah po okisatvi<br />
pribavlja krvi stalno toplino . S tem pa še nij rečeno , d a<br />
zraven tega v posebnih razmerah tudi vodenec ne izgori, ali d a<br />
se ne godé še bolj zapletene presnove , vsled kojih se konečno<br />
izločuje ogljenčeva kislina .<br />
Človeška kri, in po krvi vse telo , ima stalno toploto 30 R .<br />
ali 37 ° C. Otroška kri je nekoliko toplejša, starčeva nekaj hladnejša.<br />
Drugi sesavei imajo skoro isto telesno toploto , samo pri<br />
živalih zivečih v polarnih pokrajinah in pri vseh ptičih je nekolika
lfratdtba. 215<br />
viša, namreč 34' R. Ribe, amfibije in. brezvretenéarji imajo toploto<br />
svoje okolice .<br />
Sesavci, ptice in z večino tudi amfibije so glede dihanj a<br />
ravno tako ustvarjene, kakor človek . Pri nekaterih amfibijah in<br />
pri ribah se pa krvne žile razširjajo v zunanja dihala , pile ali<br />
s k r g e imenovane. Pri nižih živalih pa služi obnovi zraka zlast i<br />
koža, bodi si vnanja, bodi si notranja. Zivalim. dihajočim z notranjo<br />
kožo je telo premreženo z zraènicimi cevkami .<br />
Hranitba .<br />
Iz dosedanjega opisa Životnih organov, namreč organov pre- 8 8<br />
bavljanja, krvnega-t, obtoka in dihanja , dadó se pa izpeljavati š e<br />
marsikateri splošni sklepi, ki nam razjasnjujejo razne prikazni<br />
v našem življenji. Sosebno imenitna je hranitb a, kajti od rešitv e<br />
te naloge je odvisno ne samo vzdržavanje, temveč tudi kulturn o<br />
stanje človečanstva.<br />
Primerjamo li hranitbo človekovo in živalsko s hranitbo rastlinsko,<br />
zapazimo tekoj , da je med njhna, velik razloček, in sicer<br />
ne samo v načinu, kako se hrana sprejema , temveč tudi kaj<br />
se sprejema,. Vidimo namreč, da hranitba pri rastlini nij omejen a<br />
na en sam organ, kakor pri Živali, ampak da je skoro vsa njen a<br />
površina, namreč korenina in listje , sposobna hrano sprejemati ,<br />
doèim živali z malimi izjemami uživajo hrano samo z eno odprtino ,<br />
z usti.. Se veči in bitniši so razločki med živalsko in rastlinsko hranitbo,<br />
ako se oziramo na to , kaj se za hrano sprejema . Rastlina s e<br />
hrani samo z neorganskimi snovmi. Voda, ogljenčeva kislin a<br />
in arnonijak so glavni živež rastlinski (glej v botaniki § . 80 in 92) .<br />
Te snovi se pa narejajo z vplivom splošnih natornih moči na sostavine<br />
naše zemlje, torej so neorganske tvarine, ravno tako mrtv e<br />
kakor rudnine ; z eno besedo popolnoma so različne od rastlinskih<br />
snovi., ki se iz njih delajo .<br />
Rastlina ima tedaj zmožnost sprejemati iz zemlje neorgansk e<br />
snovi, jih vpodabljati in iz njih stvarjati organske tvorine . Iz vode ,<br />
ogljenčeve kisline in amonijaka naredi moševino (vlaknino), skrob ,<br />
slador, rastlinsko beljakovino in množino druzih snovi, ki smo ji h<br />
omenili (glej v kemiji §. 145 i. m. dr.) kakor rastlinske sestavine .<br />
Te zmožnosti žival nema . Iz onih treh rastlinskih živežev, 8 9<br />
namreč vode, ogljenčeve kisline in amonjaka , si žival ne mor e<br />
ustvariti niti beljakovine , niti vlaknine, niti tolšče . Neposredno<br />
materi zemlji položena na trde prsi, mora medleti in poginoti . Za<br />
svoj obstanek potrebuje necega posrednika, ki mu neogibno potrebne<br />
snovi sklada v organske tvorine, a ta posrednik je rastlina .<br />
In res, ako prhnerjamo kemično sostavo rastlinske beljakovirte,<br />
sirovine , vlaknine in tolšče (glej v kemiji § . 152 in 195) s<br />
snovmi istega imena, ki se nahajajo v živalskem telesu, more nam
216<br />
<strong>Zoologija</strong>.<br />
biti jasno, da žival jedoča rastline, najde v njih vže gotove vs e<br />
one sestavljene snovi, ki so jej potrebne za; stavbo svojega telesa .<br />
90 Cela prebava pri živali je torej bolj enostavna, in laglje raz -<br />
umljiva, kakor pri rastlini. Živali nij treba, da bi si iz danih elementov<br />
napravljala mišično vlaknino , tolščo itd ., njej zadostuje ,<br />
da vž'e gotove rastlinske snovi v svojih prebavnih organih razprosti ,<br />
jih- potem po krvnem obtoku odpelje na potrebno mesto ter ji h<br />
ondi porabi .<br />
Se bolj očitno je to pri živalih , ki jedó meso ali celó pij ó<br />
kri druzih živali. Gotovo je, da mesojede vživijo iste snovi, iz katerih<br />
je tudi njihovo telo , njim torej nij treba v prebavilih hrane<br />
kemično presnovah, ampak jo samo nekoliko predelati .<br />
In res si prebavo zlajšamo, ako vživamo jedi, imajoče v sebi<br />
mnogo tacih snovi., iz kojih obstoji naše telo. Prebavni organi<br />
travojedih prežvekalcev so v mnogem ozira drugače ustvarjeni ,<br />
nego oni mesojedih živali . Te uživajo v mesu skoro same porabn e<br />
snovi, zato hitreje prebavljajo , jedó razmerno malo in izločujej o<br />
manj blata , nego travojede .<br />
Vol povžije v senu neizmerno malo beljakovin in tolšče, kar<br />
more njegovo telo rabiti, prav veliko pa lesne vlaknine , ki zanj<br />
nema nobene vrednosti. Ta žival zato silno veliko na enkrat pojé ,<br />
toda veči del tega zopet neporabljeno dá od sebe. Nadalje potrebuje<br />
za razproščenje teh snovi in za ločitev od lesne vlaknin e<br />
mnogo več časa , nego kakav mesojedec za prebavo hrane , ki j e<br />
njegovemu telesu tako podobna. Pri pravem travojedci torej ostane<br />
hrana jako dolgo v želodci , da še več, ista hrana namoèivši se v<br />
posebnem predalu želodca povrne se zopet v gobec , tu se še enkrat<br />
prežveka in s slino pomeša, da se potem laglje prebavi. P o<br />
tem dvojnem žvekanji te živali tudi imenujemo preŽvekalc e .<br />
Roparske tke in zveri , zlasti mačke, imajo nerazmerno kratko<br />
črevo. Natančn.iše preiskave so pokazale očeviden razloček gled é<br />
potrebne hrane pri različnih živalih. Konj potrebava vsak dan<br />
trde in tekoče (vode) hrane '/, o , krava % svoje telesne teže. V<br />
kunčevih (domačega zajca) črevih našli so jedilnih ostankov '/~ , v<br />
mački pa samo %, telesne teže . Odrasel človek potrebava vsak<br />
dan jela in pila za % o do '/,, svoje telesne teže. Lahkoživci sice r<br />
to mero večkrat prekoračijo, ali to je potrata, kajti vse, kar je odveč ,<br />
ne udeležuje se pri hranitvi, temveč gre neporabljeno iz telesa .<br />
91 Res je pa, da telo, ki se še razvija in raste, potrebuje razmern o<br />
več hrane. Iz sledeče tablice je razvidno, kako raste telesna teža z leti .<br />
Leto 2 . 7 . 14. 20 .<br />
Telesna teža, v funtih ,<br />
vsak po 500 gramov<br />
Razmer prirasti . .<br />
6 do 7 18 clo 20 36 clo 40 80 120 clo 140<br />
1 3 6 14 : 2 0<br />
S štirdesetim letom dospe telo na vrhunec svojega razvitka ,<br />
odsle telesna teta navadno ne raste, pa tudi ne gré na, martie .
Ilrardtb a . 217<br />
Samo izjemoma telo izredno odebeli ali vsled kake bolehnost i<br />
hujša. Odsihdob torej, ko je telo doraslo, vse užite jedi ne služij o<br />
več za povečanje, temveč samo za vzdržavaiije telesa . Težina vsega<br />
tega, kar tekom enega leta v jedilih in pijačah použijemo, mora biti<br />
enaka težini vseh odsebkov , kar jih telo v istem času dá od sebe ,<br />
Pod odsebki se pa ne razumeva samo to , kar neporabljen o<br />
potuje skozi čreva in se potem nekaj v trdi , nekaj v tekočni ob -<br />
liki izloči iz telesa, temveč mora se semkaj vračuniti tudi vse ono ,<br />
kar se skozi kožo izpariva in iz pluč izsopljuje .<br />
No vse jedi , katere uživamo , ne izpolnavajo v telesu ist o 92<br />
nalogo. Skrob, slador, gumo, vinski cvet in tolščo pogosto uzivamo ,<br />
ali nobena teh snovi nema v sebi dušca . Iz teh snovi se tedaj<br />
ne more v telesu narediti niti koža, niti mišična vlaknina, in sploh<br />
noben del telesa, za èegar sestavo je treba dušica . Niti človek niti<br />
žival ne more živeti samo ob zgoraj imenovanih stvaréh . Že v<br />
§. 87 smo povedali razloge, ki nas nagibljejo k mnenju , da omenjene<br />
snovi služijo sosebno za vzdržavanje dihanja . Obskrbljujej o<br />
namreč telo s potrebnim ogljencem , ki se dihanjem zopet odstranjuje<br />
iz telesa, in. ker se pri tem neprenehoma razvija toplota ,<br />
zato skrob , gumo , slador in tolšče prav prikladno imenujem o<br />
ogrevala .<br />
Razen tega se dela iz zaužite tolšče in skroba v živalske m<br />
telesu tolšča. Znano je, kako se z po obilni skrobovnati krm i<br />
neizmerno udebelé svinje in gosi.<br />
Za tvorbo dušeènatih telesnih delov potrebujemo dušečnatih<br />
jedil. Taka so rastlinske in živalske beljakovin e. Samo take<br />
jedi, ki imajo eno ali več tacih snovi v sebi , morejo krvi dajati<br />
one sestavine, iz kojih more narejati nove telesne dele ali obrabljene<br />
zopet nadomestiti. Ta dušeènata jedila zato tudi imenujem o<br />
krvotvorna ali p l a s t i č n a . Te jedi tudi v navadnem življenj i<br />
veljajo za hranivne. (Glej v kemiji § . 201) .<br />
Pa kakor se ogrevala v telesu rabijo tudi za delanje tolšče ,<br />
morejo se tudi beljakovine presnovat, in služiti za uzdrŽavanj e<br />
dihanja. To se je pokazalo pri poskusih z živalimi , katere so pitali<br />
s samimi beljakovinami . kakor tudi v slučajih , ko so ljudj e<br />
ali živali glada poginole. V tacem slučaji izgine najpred tolšča ,<br />
pozneje se tudi mišice in kite kemično presnujejo in skozi pluč a<br />
in kožo izločujejo . Telo se samo po sebi iztroši, Da človek umr e<br />
od glada, traje najdalje 20 do 21 dni .<br />
Ako krmimo kako žival na pr . s čistim skrobom in beljakom, 93<br />
podajamo jej sicer vse, česar potrebuje za vzclržavanje in dihanje<br />
in za tvorbo mišic. No pri vsem tem bode žival pri tej hrani hirala<br />
ter bode preje ali pozneje poginola . V omenjenem živeži namre č<br />
ne dobiva niti fo sfo r o vo kisi eg a apna, katerega potrebuje za<br />
kosti, niti kuhinjske soli, brez koje ne more biti, ker razni sokovi v<br />
človeškem telesu imajo v sebi kuhinjske soli, natrona ali solne kisline .<br />
In res, ako se goveda pitajo s krmo , ki ima malo apna v<br />
sebi, na pr. z oljnatimi prešami, repo , ali s krompirjevimi pOn'ti-
218<br />
zoologija .<br />
jami, v žga jarnicah, kjer se iz krompirja žganje kuha, rival ne dob i<br />
v tej hrani dosti apna za svoje kosti , zato ostanejo te slabe i n<br />
mehke, telo se pa debeli ; naposled kosti ne morejo več nosit i<br />
velike teže ter se začno lomiti . Te hude bolezni se pa nij bati, ak o<br />
živina dobi dovolj sena in detelje, v kateri je dosti apnenih solij .<br />
Znana je pohlepnost, s kojo kure in golobje iščejo in zobljej o<br />
apnaste stvari (glej mort , kemija § . 185). Apno potrebavajo t e<br />
ptice tem več, ker nesó mnogo jajce z apneno lupino. Kokoš znese<br />
časih jajca brez trde lupine , to je dokaz , da ta kokoš nij imel a<br />
dosti apnastega zobanja .<br />
Takisto iščejo ljudje in živali nevedoma njim neobhodno potrebno<br />
kuhinjsko sol . Ne samo , tla vsaka pitna voda bila v<br />
sebi nekaj soli, použijemo je nekoliko tudi v nekaterih rastlina h<br />
in Živalskih tvarinah , a razen tega solimo si skoro vsa jedila ,<br />
kajti so Že v starodavnih časih izpoznali, da sol pospešuje prebavo ,<br />
Povprek je v človeškem telesu 1 funt soli , a vsako leto je potrebuje<br />
16 funtov .<br />
94 Najboljša so torej ona jedila, ki imajo , ob enem ogrevalne ,<br />
krvotvorne in kostotvorne sestavine v sebi . To so sosebno : žita ,<br />
sočivja, mleko, s tolščo podstavljeno meso, jajca in kri .<br />
Tu podajamo kemične sostavine imenovanih jedil v pregledu ,<br />
iz katerega se njihova važnost za hranitev najbolje izprevidi :<br />
.' .,, , . .:,<br />
Breždušečnati h<br />
Sledeči živež hranil<br />
Sonj<br />
ima v 100 utež - Pepela Vod e<br />
nih delih Skroba<br />
Sladora (S )<br />
Tol,=;'ée<br />
Gume (G)<br />
Kuhinj -<br />
ske soli<br />
fo,forovo -<br />
kisi . zqni a<br />
Rež . .<br />
Pšenica 61-67 *)<br />
~1,75<br />
1,42<br />
9,5<br />
12,3<br />
,07<br />
0,16 -1 1<br />
Ječmen 2,5 0,24<br />
Moka 71 S3 .<br />
,3 g<br />
4, 7 s<br />
11 10<br />
Turšica<br />
Rajž .<br />
Fežol<br />
77 3,62 3,6<br />
0,75 3,6<br />
0,70 19,6<br />
0,2 7<br />
O 4<br />
9,27<br />
6<br />
23<br />
(;rah 36-38 s 16,5 5,83 1 3<br />
Leča .<br />
Krompir<br />
Meso . .<br />
Mleko<br />
Kri<br />
Beljak . . . .<br />
.<br />
.<br />
l<br />
14<br />
3,8<br />
0,01<br />
0,16<br />
3,6<br />
0,4<br />
37,3<br />
1,4<br />
23<br />
5,5<br />
20, 5<br />
13<br />
0,43<br />
0,06<br />
0,09<br />
0,42<br />
0,33<br />
0,5<br />
0,9<br />
5,0<br />
4,22<br />
4,90<br />
1,5<br />
7 5<br />
7 7<br />
86<br />
87<br />
Rumenjak . 28 17 54<br />
*) V žitu seje zmerom en del skroba prevrgel v gumo in skrobni slador . sicer<br />
iznaša njegova množina 0,9 do 19 odstotkov . Pri imenovanih rastlinskih tvarinah<br />
se mora sploh opaziti, da se njihova kemična sestava znatno spreminja, posebn o<br />
ima na to velik vpliv način obdelovanja, zemljišče, podnebje in seme .
Eranitba . 21 9<br />
Iz te tablice se vidi, da imajo žita v sebi vse, kar je potrebno 9 5<br />
za hranitev človeškega telesa, namreč snov , ki vzdržava dihanje<br />
(skrob), potem dušečnato, za napravljanje krvi sposobno vlaknino ,<br />
in naposled fosforovokislo apno . In v resnici more človek ob dobrem<br />
kruhu in vodi, samo da obejega zadosti ima, Živeti . Rež in<br />
ječmen imata karih 18 do 24 odstotkov lesne moševine, ki nij z a<br />
jed in odpade kakor otrobi ; zato ima rež in ječmen manj skrob a<br />
vtakne nego pšenica. V Žitnem zrnu, sosebno pri pšenici , leži<br />
beljakovnata plast navzunaj, proti sredi je skoro sam skrob. Čim<br />
skrbrtiše odpravimo vnanjo plast , to je čim belšo moko hočemo<br />
imeti, tem manj hraniva ima v sebi .<br />
V rajni in krompirji nahajamo obilno skroba, a jako<br />
malo krvotvornih snovi. Zato treba silno veliko teh jedi použiti ,<br />
da telo iz njih dobi potrebno množino dušca. Sploh znano je,' da<br />
ljudje, ki se hranijo večidel s krompirjem, morajo dobivati siln o<br />
velike deleže, ravno tako tudi zamurci pojedó neizmerno velik e<br />
obroke raju . S tem dobi telo v izobilji skroba, zato se ga en de l<br />
nespremenjenega zopet iztrebi iz črevesa .<br />
Sočivje, kakor na pr. grah in &bi spada med najboljši<br />
rastlinski živež, zarad obilne dušečnate sirnine se približujeta mesu ,<br />
ki se pa od sočivja razlikuje, da je laglje prebavno .<br />
V nobenem živeži pa ne nahajamo zedinjenih tako povoljni h<br />
pogojev za hranitbo, kakor v mleku, ki ima v sebi sladora, tolšče ,<br />
sirnine in potrebnih solij. Zato pa tudi samo mleko more človeka<br />
ali sesavca v prvi dobi razvitka prehraniti .<br />
Še eno drugo premišljanje nas tudi napotuje, kako si moremo 9 6<br />
izbirati najprimerniša jedila. Preiskavajoč iztrebke našli so , da<br />
v vseh skupaj stoji povprek ogljenec proti dušcu, kakor 13 :1 .<br />
Da pa more telo trajno toliko izdajati, mora iste snovi tudi v<br />
istem razmeru prejemati. Ako bi telo hranili s sami beljakovinami ,<br />
ta razmer ne bi veljal, kajti v beljakovinah je razmer dušca proti<br />
ogljencu kakor 1 :3,4. Dodavši 1,94 utežnih delov tolšče, ali pa<br />
3,4 skroba na 1 utežni del beljakovine, 'Izpostavimo zopet razmer<br />
1 dušo, proti 13 ogljenca . V mleku obstoji ta razmer že po naravi .<br />
Jako imenitna v gospodarstvu človeškega telesa je v oda.<br />
Nij samo vsa meča napita vode , temveč morajo tudi vsa hranil a<br />
biti tekočna, ker drugače ne morejo preiti v kri. Lehko rečemo ,<br />
da dve tretjini našega telesa ste iz vode. Ne gledeé na to , da j e<br />
mnogo vode v naših jedilih, povžijemo je največ kakor pijačo .<br />
Celo med hranila se more uvrstiti , vsaj zarad tega , ker ima na -<br />
ravna studenčna voda vedno nekoliko solij v sebi raztopljenih, o d<br />
kojih smo &tli, da so telesu potrebne. Razen teh ima voda v seb i<br />
tudi nekoliko plinavih sostavirt, od kojih dobiva svež in krepeč<br />
okus, na pr. ogljenčevo kislino, kislec in dušee . Dežnica in destilovana<br />
voda, koji nemate teh solij in plinov , so plehkega okus a<br />
m ne veljajo za pijačo, Ogljenèevo kislo apno , brez kojega nij<br />
skoro nobena voda , ne škoduje njeni dobroti , dočim je žeplenokislo<br />
apno (gips) nezdravo in pospešuje gušo . Veča množina solij
220<br />
<strong>Zoologija</strong> ,<br />
dela vodo popolnoma neužitno, kakor je na pr. morska , ki ima<br />
3 odstotke solij. Najškodljiviša je pitna voda , ki ima v sebi razkrojine<br />
organskih teles , kakor to biva večkrat pri vodnjakih, k i<br />
se nahajajo blizu gnojišč , jarkov in zahodov. Taki vodnjaki s o<br />
dostikrat vzrok epidemičnim boleznine, zlasti vročinskim bolezni m<br />
(legar, moèuh), ter so vprav opasni. Dobra pitna voda je toraj<br />
prvi pogoj zdravstvenga stanja zlasti po mestih, kjer ljudje na<br />
tesnem stanujejo .<br />
97 Ravno tako kakor rastlina sprejemlje tudi naše telo za raz -<br />
prost jedil mnogo več vode, nego je potrebuje, zato je en del rcdovito<br />
zopet izločuje . To se godi po treh potih, namreč po seahlici ,<br />
skozi pljuča in skozi kožo . More se vzeti, da od vse iz telesa od -<br />
dane vode gresti dve petini na stalnico, ostale tri petine pa skozi<br />
plača in kožo. 'Vodo, ki v 21 urah izhlapi skozi kožo, cenijo na 50 0<br />
do 800 gramov.<br />
O b i s t n a odvodnica vodi. kri na svojem obtoku skoz i<br />
o b i s t i (ledvice), to sta namreč dva polukroŽna žlezasta organa,<br />
ležeča v trebušni otlini ob hrbtanci . Njihovo opravilo je, da v nj e<br />
vstopivši krvi odvzamejo nekoliko vode in več na tej vodi razprošéenih<br />
snovi . Te snovi so obrabljene stvari, katere je kri n a<br />
potu tu in tam, zlasti iz mišic pobrala . Ta voda, scalnica imenovana<br />
, zbira se iz obisti v mehurji, iz katerega se po potreb i<br />
odcedi . Sodnica je čista, nekoliko kisela tekočina imajoča primern o<br />
težino 1,01 do 1,03 in 97 odstotkov vode . Ako se voda izpari ,<br />
ostane 3 odstotke trdilih snovi, ki dadó 0,7 odstotka pepela,<br />
V stalnici nahajamo sledeče organske spojine : s c a n i n o ,<br />
stalno kislino, hipurovo kislino in kreatin (glej v<br />
. 163 in 175), same dušeènate spojine ; v stanovitih boleznih<br />
nahaja se v njej tudi slador in beljakovina . Neorganske sestavine<br />
so posebno kuhinjska sol in fosforovokislo apno in fosforovokisl a<br />
magnezija. Odrasel človek odtoči na dan povprek tri funte stalnice .<br />
98 Povedali smo v §. O, da človek vsak dan použije hrane z a<br />
% o do '/, 6 svoje telesne teže . V stanovitih okolnostih pa ta množina<br />
tudi znatno poraste, sploh je odvisna od temperature in zračne<br />
vlage, in nadalje tudi od gibanja dotičnega človeka . Čim mrzliše i n<br />
in vlažniše je podnebje, pod kojein živi, tem več potrebuje brane .<br />
V tacem podnebji se namreč njegovo telo znatno ohladi, a da mu<br />
se ta izguba poravná , mora bolj pogostorira in globokeje dihati ,<br />
to je : več toplote razvijati .<br />
Znana je stvar , da ljudje živeči v vročih pokrajinah manj<br />
hrane potrebujejo, nego oni v zmernih in mrzlih deželah . Zategadelj<br />
tudi prebivalci polarnih krajev uživajo zlasti mnogo oneg a<br />
živeža, katerega smo v . 92 označili kakor ogrevalnega . tako na<br />
pr. Laponci popijó neizmerno mnogo masti . Ne gre torej misliti,<br />
da ti ljudje iz slabe navade ali velike požrešnosti toliko jedó, nego s i<br />
je treba to pretolmaèiti kakor potreben nasledek ondotnih podnebnih<br />
razmer. Pri obilni hrani človek tudi najhujši mraz pretrpi .
Hranita. 22 1<br />
Pri vsacem gibanji obrabi se nekoliko dotièna mišica, ker se 9 9<br />
vsled gibanja nekako kemično presnuje . Ta izguba mora se teles u<br />
zopet povrniti, sicer izgubi zmožnost ponavljati isto gibanje . Zato<br />
nobeno delo ne more neprestano trajati, kajti bi telo kmalu spravilo<br />
na nič. Vsaka Žival se vsled stanovite porabe snovi utrudi ,<br />
ter potem nekoliko časa počivajo vsi organi prostovoljnega gibanja .<br />
Ta počitek imenujemo sen ali spanje . 'Al«, se na dan povprek<br />
giblje 16 ur, a 8 počiva v snu . V tem se njegove mišice zopet<br />
opomorejo in pridobé toliko nove vlaknine , da zadostuje za nastopajočo<br />
dobo gibanja .<br />
Iz tega bode vsacemu jasno, da taki ljudje , ki težko delaj o<br />
ali sploh telesno trpé , potrebujejo sosebno mnogo tacih jedil, k i<br />
delajo mišice. To so : kruh, meso, sočivje, sir in enaka druga. Po<br />
tem takem služijo naša jedila trojnim namenom, iz njih se namre č<br />
dela snov, razvija se toplota in naposled proizvaja se moč .<br />
Razen potrebne hrane navajeni smo zauživati tudi stanovite 10 0<br />
snovi, slaščice imenovane, ki celó v majhni meri uzete venda r<br />
znatno vpljivajo na naše telo . Semkaj spadajo opojne pijač e<br />
in tudi druge, na pr. kava in čaj . Iz kemične sestave teh pija č<br />
ne dá se kaka posebna razmera do stanovitih organov dokazati ,<br />
niti se more iz nje gledé njihovega delovanja kaj sklepati . Do neke<br />
stanovite mere uživane delujejo te pijače dobrodejno, človeka tudi<br />
že neki nagon na nje upotuje , zato je njihova splošna raba na -<br />
ravna in opravičena . Pripisuje se jim neko samolastno delovanj e<br />
na Živčni sistem , vsled kojega se kemična presnova v telesu za -<br />
kasni. Torej se ž njimi poveča delavnost in ob enem se prihrani<br />
nekoliko živeža .<br />
Se manj si vemo razjasniti, kako delujejo na naše telo razno -<br />
vrstne dišave, katere radi dodajemo jedilom. Ravno tako nam<br />
je še neznano, kako delujejo o tr o v i (strupovi) , kužni n e z dr<br />
avila, le to vemo, da imajo dostikrat tudi v najmanjši milo -<br />
ti grozne nasledke. Njihov vpliv so časih primerjali onim snovérn,<br />
ki zgol s svojo navzočnostjo izbujajo vrvež ali druge kemične<br />
razkrojitve .<br />
V teku opisanih životnih prikazni nastanejo večkrat nepravilnosti,<br />
in sicer iz vzrokov nam navadno neznanih, a nasledki tacih ne -<br />
pravilnosti so b o l e z n i. Treba je pa imeti na umu, da z boleznijo n e<br />
nastopijo nikakoršne nove in posebne moči v telesu. Samo opravila<br />
posameznih organov so gledé časa in mere spremenjena, njihov i<br />
proizvodi se namreč izločujejo o nepravem času, ali pa v nepravi ,<br />
bodi si preveliki ali premajhni meri, in s tem nastanejo bolehnosti,<br />
Čim se povrne navadno stanje, je bolezen ozdravljena .<br />
Tukaj nij mesto, in bilo bi tudi nemogoče opisovati vse bolezni,<br />
iz česa izvirajo, kako se prikazujejo in kako se odvračajo .<br />
Ali kakor smo se prepričali, da je v gospodarstvu človeškega organizma<br />
eno vezano na drugo , da eno druzemu drži ravnotežje ,<br />
bode gotovo tudi vsak razumen človek previdel , da ne sine prestopiti<br />
od natore same prepisane mere . To mero ima človek vz'e
222<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
v svojem Čutstvu. Nagon imenujemo to èutstvo pri živali, ki živ i<br />
zmerom natori primerno .<br />
Človek ima sicer svobodo, to mero prestopiti, ali to svobod o<br />
mora razum voditi in brzdati .<br />
Zato priporočamo zmernost kakor edino zlato vodilo za vzdržanje<br />
telesnega zdravja, še posebno toplo jo pa priporočamo mladosti,<br />
pri kateri se telo še razvija. Preziranje te lepe kreposti maščuje<br />
se pri vsacem več ali manj . Telo zrelega moža more z manjš o<br />
škodo prenašati nepravilnosti, in nij skoro verjetno kacega napor a<br />
in kacega vspeha je človek zmožen, ako ga v tem podpira notranja<br />
duševna moč. V tem mu nobeden drug stvor nij vrsten .<br />
Ni. Razdelitev in opis uva l<br />
102 Dosle nas je zanimalo najpopolniše uravnano telo , namreč<br />
človeško. Opisovaje živali moramo neprestano njihovo telo primerjati<br />
človeškemu , a pri razdelitvi jih ločimo v veča manjš a<br />
krdela. Živali enega krdela strinjajo se v tem, da njim ali manjkajo<br />
isti organi, ali pa — če jih imajo, da so enako razviti. Ne -<br />
popolne živali same ob sebi nij , kajti osnova in notranja uravnava<br />
vsake živali je zmerom primerna njenemu namenu in njenim<br />
potrebam. Da je pa gledé teh velika različnost, poduči nas vž e<br />
površni pogled na vesoljno Živalstvo .<br />
bival je v naših ()Uh tem popolniša , čim različniši so njen i<br />
organi, in ob enem kolikor mogoče dovršeni . Razločevati živali<br />
je časih jako težavno zarad tega , ker se večkrat njihovi organ i<br />
v zunanji obliki znatno ločijo od dotičnih človeških organov .<br />
Tako na pr. so organi dihanja pri žuželkah zgol zračne cevke , ki<br />
vso žival preprezajo, a človeškim plučam nijso v ničem podobne ,<br />
nego v opravilu .<br />
Baš zategadelj, ker je težavno živalske organe zmerom pra v<br />
tolmačiti, tudi vidimo, da prirodopisci dostikrat nijso složni, kater o<br />
mesto se ima kaki živali odkazati. Tako na pr. so nekateri imel i<br />
polže in školjke za popolniše Živali nego Žuželke, drugi .zopet s o<br />
bili protivn ega mnenja . V glavnem so vendar še precej edini, z a<br />
nas pa je važniše opisati znake posameznih redov živalstva, neg o<br />
primerjati različna mnenja gledé .mesta, katero jim pripada .<br />
103 Vse one Živali, ki se popolnoma strinjajo v vseh bitni h<br />
znakih, ki tudi prehajajo na njihove potomke ter se na njih nespremenjeno<br />
vzdržé, vse te živali spadajo skupaj v isto vrsto (species) .<br />
Prigodi se pa vendar, da se nekatere živali iste vrste v stanoviti h<br />
lastnostih , ki pa niso bitne , kakor je na pr . velikost in barva ,<br />
med sebo razlikujejo. Imenujemo jih z v r ste , različke al i<br />
pa s m e. Zivali različnih vrst, ki, se pa v bitnih znakih ujemajo,
Mgiee . 223<br />
delajo r o d (genus). Tako na l) . * so pes, lisica in volk različne<br />
vrste enega in istega rodil. Zato dobé vsi skupno rodno imé Canis,<br />
zraven pa priimek, ki znači vrsto, na pr . Canis familiaris, domač i<br />
pes, Canis vulpes; lisica in Canis lupus, volk .<br />
Več sorodnih rodov se povzame v razrede, ki zopet sostavljajo<br />
rede, tako se namreč imenujejo veliki razdelki živalstva .<br />
Od nekdaj je bila najteža naloga znanstvenega prirodopis a<br />
ustanoviti , kaj je pri živalih in rastlinah posebna vrsta , ter ob<br />
enem naznaniti splošno veljavne znake , po kojih se more vrst a<br />
spoznati in določiti. Dokazov za to nahajamo dosti v različni h<br />
zoologičnih in botaniških delih , iz katerih je jasno razvidno, d a<br />
učenjaki niso edini gledé tega, kaj je vrsta . Dočim na pr. neki<br />
botanik razlikuje 300 vrst od k o s m u r e (Hieracium) , potrdi ji h<br />
drugi samo 106 , ali 52, ali še celó samo 20. En botanik opiš e<br />
60 vrst od kopi n e (rebus fruticosus) , a drugi jih vse skupa j<br />
zgrne v eno samo vrsto . Ravno taka nasprotja nahajamo tudi<br />
pri razdelitvi živalstva, zlasti pri ptičih in žužkih .<br />
Takisto prepirajo se učenjaki o stalnosti vrst . Dosle s e<br />
je navadno mislilo, da so zdaj živeče živali in rastline stalne, ne -<br />
spremenljive oblike, kakoršne je ustvarila stvarnikova roka . V novejšem<br />
času se pa vedno bolj širi drugo mnenje , in od dne d o<br />
dne dobiva več veljave . Po tem mnenji bi sedanje vrste bile na -<br />
stale jako počasi iz enostavniših prejšnjih oblik . Toda tudi zdaj<br />
vrste niso stalne , konečno veljavne , še zdaj se v eno mér dalj e<br />
razvijajo, ali tako počasi, da mi tega niti ne opažamo . Naša zgodovina<br />
sega nazaj kacih 3000 do 4000 let, a v vsem tem času s e<br />
znatna prernernba v živalskih oblikah ne dá dokazati .<br />
Pretvorba vrst se neki vrši po zakonu, ki bi se mogel imenovati<br />
zakon h a s n o v i t o s t i. Črtež tega zakona v bitnosti j e<br />
ta : Izkušnja nas uči, da se mlade živali ene in iste vrste ne rod é<br />
vse enako popolne. Vsaka ima bodi si na enem ali drugem delu<br />
života krik majhen razloček . Ti razločki so v dalnjem življenj i<br />
živali koristni , ali nepornenljivi, ali pa škodljivi . Gotovo j e<br />
pa žival , obdarjena s tacirn koristnim razločkom, recimo, da im a<br />
na pr. nekoliko daljše noge, v borbi proti sebi sovražnim vplivom<br />
na boljem, nego njene sorodnice, kajti more svoj plen laglje do -<br />
skočiti ali proteči nevarnosti hitreje ubežati. Ako ta koristni raz -<br />
loček od te živali preide na njen zarod ter se na tem še dalj e<br />
razvija , bode naposled ta prednost pri daljnih potomcih vedn o<br />
bolj napredovala ter bodo ti potomci konečno izrinili in pokončal i<br />
svoje druge manj obdarovane sorodnike . Zgodovina živalskega raz -<br />
vitka je torej neprestana borba za obstanek , a v tej borbi zmagujejo<br />
konečno one oblike , ki so obskrbljene z najkoristnišim i<br />
lastnostmi za svoj obstanek, Zato je videti, kakor bi natora s tem ,<br />
da ravno take živali vzdržava in pomnoŽava, izbirala za zarod ,<br />
ravno tako kakor pameten in izkušen gospodar za zarod zmero m<br />
izbira najboljše živali v svoji čredi ter tako izcedi mladino , pr i<br />
kateri so prednosti starišev še povečane, Znano je, kake čudovite<br />
104
224<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
spremembe v obliki so se s taeim umetnim ravnanjem dosegl e<br />
pri govedih, ovcah in golobih.<br />
Po tem zakonu naravnega izbora za razplod se vse vrst e<br />
kake Živali izpeljavajo iz ene skupne glavne oblike, in uporabivš i<br />
ta zakon in raztegnivši ga do skrajnosti, morejo se tudi te glavn e<br />
oblike ali rodovi zvesti na starejše, enostavniše oblike . in naposle d<br />
se vse sedanje rivalstvo izvaja iz nekoliko malo prvotnih oblik .<br />
Po tem takem je tudi človek zadnji člen ene take razvojne vrste ,<br />
torej udovršena opica .<br />
Temu se ugovarja , da akoravuo nam ta zakon mnoge istin e<br />
in prikazni v Živalskem in rastlinskem življenji prav naravno razjasnjuje<br />
, vendar nij opravičeno dajati mu tako obširno veljavo .<br />
Ako napredujočemu razvitku v naravi ne bi bila postavila viša<br />
roka neki svesten cilj , ako v človeku ne bi vladal neki poseben<br />
viši duh — potem bi neodgovorni slučaj vladal nad vsem živeči m<br />
in vsa dušna stran našega bitja nema nobenega zinisla, nobeneg a<br />
pomena .<br />
105 Število znanih. Živalskih vrst. Iz tega, kar smo ravno -<br />
kar povedali o navskrižnih mnenjih gledé tega, kaj ima v živalstvu<br />
kakor posebna vrsta veljati, bode vsakdo lehko sprevidel , da ni j<br />
mogoče z Želeno točnostjo govoriti o številu zdaj živečih Živali .<br />
Vsakako moremo vzeti, da je dosle 250 .000 Živalskih oblik bilo<br />
opisanih kakor posebne vrste .<br />
Razvidno je, da v majhni knjigi nij mogoče tega ogromnega<br />
števila Živali natanko opisati. Taka knjiga more k večemu dati<br />
glavno razdelitev in potem za primere imenovati nekatere imenitniše<br />
živali. Za daljne studije je treba, razen tega, kar živa priroda<br />
sama ponuja, vzeti v roke veča dela , katerih nekoliko navajamo<br />
rta konci knjige . Tudi prirodninske zbirke in zoologičn i<br />
vrti, kjer se nahaj ajo, pospešujejo nauk .<br />
106 Prvi je Lirmé (1768) izumil znanstveni sistem živalstva , podelivši<br />
je v šest redov. Poznejše iznajdbe in raziskovanja zlasti o<br />
notranji uredbi nižih živali napotile so C u v i e r-a (1829) , da je<br />
sistem razširil na 19 redov . Ker se pa nekoliko teh redov dá<br />
lehko zložiti, je dosti dvanajst redov za pregledni opis Živalstva .<br />
Teh dvanajst redov razlikujemo , kakor je bilo vse v § . 24 omenjeno,<br />
v vretenčarje (vertebrata) in brezvretenč arje (avertebrata).<br />
Razen tega pa razpadejo vse živali gledé njihove splošn e<br />
uredbe v tri ()lavne skupine, kar je razvidno iz sledečega pre o'lecla .
Pregled živalstva. 225<br />
PregledŽivalstva.<br />
A. Vretenè'arji, Tertebrata .<br />
Živali imajoče notranjo okostnico, možgane v lobanji in hrbtenjač o<br />
v hrbtanci ; rodeča kri ; popolni cevni sistem obstoječ iz odvodnic ,<br />
dovodnic in srkalic.<br />
Rodovi : Razre d<br />
I . Sesavei ; Mammalia .<br />
Rucleča topla kri ; srce z dvema pridvoroma i n<br />
dvema prekatoma ; pluéa ; radjajo žive mlade ter ji h<br />
dojó mlekom ; telo kosmato, z malimi iznimkami .<br />
Znanih vrst — 2300 .<br />
H. Ptiči ; Aves .<br />
Rudeča topla kri ; srce z dvema pridvoroma i n<br />
dvema prekatoma ; phlèa ; nesó jajca ; telo perje m<br />
pokrito ; prednja uda so perutnice . Vrst === 7000 .<br />
M . Krkoni ; Amphibia .<br />
Rudeča hladna kri ; srce z dvema pridvorom a<br />
in z enim samim ali z dvema nepopolnoma ločenima<br />
prekatoma ; dihajo s plači in deloma tudi škrgami ;<br />
ležejo jajca ; koža luskava ali gola . Vrst .= 1500.<br />
IV . Ribe ; Pisees .<br />
Srce z enim pridvorom in enim prekatom ; rudeča<br />
hladna kri ; dihajo škrgami ; ležejo jajca ; udje<br />
spremenjeni v plavute ; koža luskava . Vrst =8000 .<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
1. pvoroki .<br />
2. Cetveroroki .<br />
3. Prhutanji .<br />
4. Zveri .<br />
5. Vrečarji .<br />
6. Glodavci.<br />
7. Redkozobi .<br />
8. Mnogoparkljarji .<br />
9. Kopitarji .<br />
10. Dvop arklj arj i .<br />
11. Plavutonožci .<br />
12. Kiti .<br />
Pevci .<br />
2. Vpijati .<br />
3. Plezavei.<br />
4. Ujede.<br />
5. Golobje.<br />
6. Kure.<br />
7. Brzoteki.<br />
8. Močvirniki.<br />
9. Plovci .<br />
1. Zelve .<br />
2. Krokodili .<br />
3. Kuščarice .<br />
4. Rače.<br />
5. Zabe .<br />
6. Pupki .<br />
7. Plazarji.<br />
1. Pluèariee.<br />
2. Kostnice .<br />
3. Sklenoluske ,<br />
4. Hrustniee .<br />
5. Oblouste .<br />
6. Brezsrčnice .<br />
15
26<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
B. Členarji ; Articulata .<br />
Zi r I brez okostnice, somerne oblike ; telo je nanizano iz trinogih<br />
obročkov .<br />
Redovi :<br />
V. Žuželke ; Inseeta .<br />
Telo iz treh glavnih dolov obstoječe : na srednjem<br />
delu tri pare nog in večidel krila ; tipalnice :<br />
enostavne in zložene oči ; dušniee ; preobrazivajo se .<br />
Vrst—150 .000 .<br />
VI. Pajkovci ; Araehnida .<br />
Telo iz dveh neenacih delov, brez kril ; dihaj o<br />
pluènimi vrečicami in dušnieami ; ne preobrazujej o<br />
se. Vrst 3000 .<br />
VII. Koš a r j i ; Crustaeea .<br />
Telo večidel pokrito s skorjasto lupino , razdeljeno<br />
v neenake obročke, od kojih nekateri nosij o<br />
noge, drugi plavate. Vrst =3000 .<br />
VIII. Črvi, Verme s<br />
Telo mehko, samo s kožo pokrito, večidel n a<br />
dolgo zlekneno, iz enacih obročkov obstoječe ; brez<br />
členastih nog. Vrst 1500.<br />
C. Sluznjaki ali trebnharji ; Gastrozoa.<br />
Brez okostnice, telo mehko, brez členastih udov, večidel brez<br />
glave , oblika somerna, ali pravilna, dostikrat pa tudi nepravilna ;<br />
Utrti organi jako nepopolni, večidel ccló mankajo .<br />
IX. Mekužci ; Mollusca .<br />
Mehko telo v opolzli in ohlapni koži ; popolni<br />
cevni sistem, večidel zaprto v eni ali dveh apneni h<br />
lupinah. Vrst 14000 .<br />
X. Z v e z dar j Radiata .<br />
Morske živ ali, večidel pravilne, okrožne oblike ;<br />
usta sredi telesa obdana so zvezdato z nitmi ; kož a<br />
mehka, ali usnjasta, ali apnata, Vrst -2000 .<br />
Ilrošei ,<br />
2. Kožokrilei .<br />
3. Metulji .<br />
4. Dvokrilci .<br />
5. Mrežokrilei.<br />
O. Polukrilei .<br />
Ščipavei .<br />
2. Pravi pajki .<br />
3. Grinje.<br />
4. Klešči.<br />
5. Brezplučniki .<br />
Oklopnjaki.<br />
2. Obročkarji .<br />
3. Sčitnjaki .<br />
4. .ajedavei .<br />
5. Skoljkovei.<br />
1. Kotačniki .<br />
2. Kolobarniki .<br />
3. Ohlotočniki .<br />
4. Ploskavci.<br />
1. Ghwonožei .<br />
2. Trbonožei .<br />
3. Plitvonožei .<br />
4. V,okonožei .<br />
5. Skoljke .<br />
Plaščarji.<br />
1. Brizgavke .<br />
2, Morski ježi .<br />
3. Morske zvezde .<br />
4. Morske lilije .
Vretenčarji. 22 7<br />
Rodovi : Razredi :<br />
XI . Polipi, Polypl.<br />
Telo zdrizasto. okrožno, usta spredaj, z lovkam i<br />
obdana. Mnogo živalic, s skupilo kožo zrastenih v<br />
deblo, ki navznoter ali navzven izločuje apno . Veči -<br />
del prirasteni . Vrst -4000 .<br />
XII. Praživali, Protozoa .<br />
Najniže živalske oblike, dolomit mikroskopične ,<br />
deloma v gručah nedoločeno obliko . Vrst— 1500 .<br />
A. Vretenčarji Vertebrata .<br />
I<br />
T. Klobučnjak* .<br />
2. Polipi .<br />
l . Močelke .<br />
2. Korennožei .<br />
.3. Spužve .<br />
Hrbtenica je bitni znak vretenčarjev , te najviše stopinje živalstva.<br />
Ona čuva v sebi hrbtenjačo , katera v zvezi z možgan i<br />
in 'Živci sostavlja posebni sistem, ki povekšava čutnost in lastn o<br />
delavnost. Zato imajo vretenčarji sploh dobro razvita čutila, ločim<br />
so pri brezvretenčarjih največ razviti notranji , hranitbi služeč i<br />
organi. Veča popolnost vretenčarjev kaže se tudi v telesni obširnosti.<br />
Njihovo popolno drobovje namreč v zvezi s kostmi., mišicami, živci<br />
in čutili potrebuje več prostora , nego ga ima večidel telo brez -<br />
'vretenčarjev. Najmanjši vretenčar je še zmerom daljši od palca<br />
ter je moči celó njihove drobne organe s prostim očesom jasno<br />
razločiti, nasproti brezvretenčarjein so velikani. Zato je pa tudi<br />
število in mnogoličnost vrst pri vretenčarjih znatno manjša .<br />
Za človeka so vretenčarji neizmerno imenitniši in neposredno<br />
važniši od brezvretenčarjev. Korist , ki jo imamo od njih<br />
po eni ali po drugi strani, je vsakako mnogo veča , nego škoda ,<br />
katero nam nekateri delajo. Tudi je navadno take škodljivce laglje<br />
krQtiti in zatirati, nego manjše, dostikrat nevidno razdevajoče živalce .<br />
Vretenčarji razpadajo v štiri rede, namreč v sesavi c e ,<br />
ptice, krkone in ribe .<br />
Prvi red : Sesavci, Mammalia .<br />
V ta red spadajo najpopolniše Živali, ki se mnogotero razlikujejo<br />
od druzih, zlasti v tem , da brez izjeme vse radjajo živ e<br />
mlade ter jih prvi čas dojé mlekom . Njihovo telo je navadno pokrito<br />
z dlakami, ki samo pri malo njih stojé posamezne, pri druzi h<br />
so pa zrastene v bodice ali pa v luske . Sosebno razvita so pri<br />
sesavcih čutila, in ob odprtih ušesih imajo skoro vsi uhlje. Ilrb-<br />
15*<br />
105<br />
106
[07<br />
228<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
tanec je gibek, a njihov vrat sestavljen je z malimi izjemami i z<br />
sedem vretenec. Udje so štirje, toda število prstov je različno, nahaja<br />
se namreč, po pet, štiri, tri, dva, še celó po en prst na vsaeem<br />
udu. Sapnik se zapira z zaklopnico, glas pa nij ugoden, tem -<br />
več večidel hripav ali žvižgajoč .<br />
Po dovršenih čutilih, razvitih možganih in mišicah so sesavc i<br />
za človeka sosebno imenitni. Kajti ne samo , da nam v mesu ,<br />
tolšči, krvi, dlaki, kostéh, kožah , črevih dajo marsikake porabne<br />
snovi, temveč,' so po svojih dušnih zmožnostih posebno sposobni<br />
biti človeku pomagači, služabniki , še celó tovariši in prijatelji .<br />
Brezštevilni primeri nam to vsaki dan potrjujejo pred našimi očrni ,<br />
in da to lepo in dobrodejno razmero med sesavci in človekom Živ o<br />
stavimo pred oči , gotovo si nismo mogli izbrati lepših primerov ,<br />
nego ste podobi na začetku in na konci tega razdelka , namre č<br />
psa bernardinskega, ki človeku otimlje življenje, in vojaškega konja ,<br />
ki obžaluje svojega mrtvega jezdeca .<br />
Okamnjenih sesavcev je znanih blizu 800 vrst. Nahajamo ji h<br />
stopram v mlajših tvorinah zemeljske skorje , in sicer niže organizovane<br />
oblike v nasadih tretje dobe, {ločim so živali iz poplavn e<br />
ali diluvijalne dobe ravno tako popolne, kakor sedaj Živeče .<br />
Pri razredbi sesaveev paziti je treba, sosebno na zobe i n<br />
n o g e. Gledé mesta razlikujemo zobe v prednjake ali s e kav c e ,<br />
v o č n j ak e ali p .o d o čnike in v k o tn j ak o . Prednjim manjši m<br />
kotnjakom pravimo tudi nepravi kotnjaki ali vrzeljak i, ker<br />
jih mnoge Živali nhuajo , ter je namesto njih vrzel. S ekavci i n<br />
očnjaki prevlečeni so popolnoma s sklenino (emailom) , pri kot .=<br />
Pod. 46.<br />
Bobrovi kotnjaki<br />
(nabornjaki) .<br />
Pod. 47 .<br />
Kotnjaki azijanskega slona od gornje strani .<br />
njakih je pa sklenina v zobovino vdrta in. dela nabore ali gube,<br />
pod. 46, zato se taki zobje tudi imenujejo n a b o r n j a k i ali g ub<br />
a č Neke druge kotnjake zavemo pl o én j a k e (na pr . slonove ,<br />
pod, 47), ker so sklejeni iz več pločastih zob, kar se prav raz -<br />
ločno vidi na venci, kjer se zob žvakanjem več ali manj obrusi .<br />
Pri nekaterih živalih so zobje grbasti , pri druzih zopet rogljasti ,<br />
torej si je treba še zapomniti izraze grbaèi in r o g l j aè i. Grbače<br />
ima na pr. človek , rogljače pa vidimo pri psih in mačkah .<br />
Pod. 48 nam predstavlja, zobovje necega mesojedca (volka) .<br />
Da ob kratkem zaznamovamo, koliko in kake zobe ima kak a<br />
rival, potegnemo si črto in s števili nad črto označimo zobe gor -
Prvi d : Sesa , 2 9<br />
nje čeljusti , s števili pod črto pa zobe spodnje čeljusti . Srednje<br />
število pomeni sekavce , vnanje na vsaki plati kotnjake, srednj e<br />
število pa očnjake. Na pr .<br />
5<br />
. 4 . = zobovje èlov e-<br />
5 .1 .4 .1 . 5<br />
š k o. (Glej § . 22) . 6 6. . 6 -- zobovje konjsko, in sice r<br />
.1 .6 .1 . E<br />
6 sekavcev , potem na vsaki strani 1 očnjak in kotnjakov.<br />
4 . O . 2 . O . 4=<br />
zobovje bobrovo . Ničle tukaj pomenijo, d a<br />
4 . O . 2 . O . 4<br />
bober nema očnjakov .<br />
Pod. 48.<br />
Volkova lobanja : nar. vel.<br />
Udje so jako različni gledé podobe in dolgosti , kakor s o<br />
namreč namenjeni za prijemanje, tekanje, skakanje, grebenje al i<br />
plavanje, in dostikrat so prednji udje drugače ustvarjeni neg o<br />
zadnji. Noga se imenuje roka, ako se rta njej en prst, namre č<br />
palec more stikati z vsemi ostalimi prsti, inaée zove se šapa al i<br />
capa . Zadnji člen prstov pokrit je z bolj ali manj plošnati m<br />
nohtom, ali je obvit z zakrivljenim in špiČastim krempljem ,<br />
ali pa je naposled obut v top parkelj .<br />
Sesavci živé večidel na kopnem .<br />
Nekateri hranijo se s samimi rastlinami in rafij ajo videč e<br />
kosmate mlade, ki dolgo sesajo. Drugi jedó meso, imajo gol e<br />
slepe mladiče, ki pa le kratek čas pijó mleko . Drugi zopet živ é<br />
ob rastlinski in živalski hrani,
230<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
108 Razredba sesavcev .<br />
A . Krempljarji .<br />
S kremplji ali nohti na<br />
prstih .<br />
a) S popolnim zo -<br />
b o vj m .<br />
Dvoroki z dvema rokama.<br />
2. Cetveroroki s štirimi<br />
rokami .<br />
3. P rh ut a r j i z letavn o<br />
mreno .<br />
4. Zveri brez vreče n a<br />
trebuhu .<br />
5. Vrečarji. z vrečo n a<br />
trebuhu .<br />
b) Z nepopolnim zo -<br />
bovjem .<br />
6. Glodavci brez očnjakov<br />
.<br />
7. Redkozobi brez očnjakov<br />
in sekavcev, al i<br />
celó brez zob .<br />
B . Parkljarji .<br />
Konec prsta tiči v parklji .<br />
8. Mnogoparkljarj i<br />
na vsaki nogi več kot<br />
dva parklja .<br />
9. Dvoparkljarji dva<br />
parklja na vsaki nogi.<br />
10. Kopitarji en sa m<br />
parkelj na vsakinogi.<br />
Prvi razred : 1)voroki ; Rimana .<br />
C . Plavutarji.<br />
Prsti zvezani s plavn o<br />
mrenico .<br />
11. T ul nji s štirimi plavutastimi<br />
nogami.<br />
12. Kiti z dvema plavutastima<br />
nogama .<br />
109 Edini rod in edina vrsta v tem razredu je : človek (Ioin o<br />
sapiens), čegar telo smo dosle pred vsem premišljevali in opisovali .<br />
Po uredbi svojega telesa se dá človek prav za prav primerjati živalim<br />
ter ž njimi staviti se v eno vrsto , a njegov um in jezi k<br />
ga nad vse živalstvo vzvišuje kakor gospodarja. Toda tudi po vnanjih<br />
znakih se razlikuje od najbližih in najpodobniših mu živali ,<br />
tako na pr. ima samo na prednjih udih roke , na zadnjih ima p a<br />
plošnata stopala, in torej more hoditi po konci , kar nobeni drug i<br />
živali Bij mogoče. Nohti na človekovih prstih so popolnoma ploščati,<br />
in v ustih stoji zob pri zobu brez kake škrbine , vsi ravni<br />
in enako dolgi . Po telesu ima jako malo dlak, skoro bi rekel , d a<br />
je gol, na glavi pa nosi obilno, časih jako dolgih las .<br />
Vže v §. 37 in 38 smo naglaševali razmerje , v kojem stoj i<br />
velika duševno zmožnost človekova z razvitkom njegovih možgan .<br />
In v resnici so možgani celo na najzadnji stopinji omike stoječeg a<br />
človeka mnogo ved. in imajo mnogo več zavojev , nego možgani<br />
naše najbliznje sorodnice, namreč opice. Nasproti temu pa tudi pri<br />
divjakih niso nenavadne lobanje ali črepine , katerih otline nis o<br />
nič manj prostorne nego lobanje največ naobraženih narodov . Iz
Sosavel.. Dvorokl . 23 1<br />
zakona v naravnem izboru za razplod se pa ne dá raztolmačiti .,<br />
kako so se po polaganem spremenjevanji iz majhnih možganov<br />
kakoršne koli opice mogli razviti tako obširni možgani, kakor ji h<br />
ima kakov denašnji divjak, ki, živeč v naravnem stanji, za svoj e<br />
majhne potrebe in enostavne misli nikakor ne potrebuje tako velicega<br />
miselnega organa . Po tem takem bi imel tak človek siln o<br />
velik mirujoč duševni kapital , kateri se pač lehko dalje razvija ,<br />
katerega pa vij mogel podedovati od opice, ki ga sama tacega nema .<br />
In v istini je v razvitku možganov največa in najočitniš a<br />
razlika med človekom in opico . V mladosti so možgani pri obeh<br />
razmerno prilično enako veliki, ali pri človeku rastó neprenehom a<br />
do njegovega popolnega razvitka , doèim tudi pri največi opici z a<br />
vse življenje moŽgani ostanejo detinski, akoprem rastó ostali del i<br />
lobanje , zlasti pa čeljusti, ki časih niso skoro nič manjše od volovskih<br />
.<br />
Ako bi nadalje bila resnica , da v boji za obstanek na potomke<br />
prehajajo in se na njih še množé sosebno one lastnosti, k i<br />
so v prid kake vrste, potem n.ij lehko vvideti, kako je iz kosmate<br />
opice nastal gol človek, èegar gola koža je enako občutljiva z a<br />
vročino, mokroto in mraz . Tako odejo mora človek pogrešati tem<br />
več, ker dolga leta mora preživeti kakor otrok, ki si ne zná pomagati,<br />
mnogo dalje, nego kakoršna koli žival .<br />
Lohal)jske oblike . Primerjamo li lobanje različnih ljudij in 11 0<br />
narodov, kmalu zapazimo dve poglaviti obliki, namreč dolgoglavce<br />
ali doliehocephale in kratkoglavce ali brachyeephale<br />
. Pri prvih stoji dolžina črepine proti njeni širjavi, kot<br />
100 proti 7 2 ; pri druzih pa kakor 100 proti 80. NajočitniŠi dolgoglavci<br />
so črnci (zamurei), hotentotje, kafri, avstralski zamurei ,<br />
eskimojci in hinduji, mljdoločniši kratkoglavci so pa laponci i n<br />
mongolski narodi . Pri ostalih narodih nahajete se obe obliki, kakor<br />
tudi mnogo prelaznih oblik, druga poleg druge, a ne da bi s e<br />
opazil kak vpliv na duševno zmožnost posameznih osah .<br />
Nasproti temu pa volja za znak majhne ali slabe razumnosti<br />
(inteligence), ako se na glavi, gledajoč jo od strani (v profilu) ,<br />
opaža, da čeljusti strèé naprej. Prema temu razlikujemo r avnozobe<br />
ali orthognathe in kosozobe ali prognathe. Da s e<br />
te razmere morejo točniše določiti, povlečemo si na profilne m<br />
Pod. 49 . Pod. 50 .<br />
Kosozoba lobanja<br />
zamorčeva .<br />
Uavnozoba lobanj a<br />
Evropejčeva .
232<br />
Pod. 51 .<br />
Gorilova lobanja.<br />
a čelna bunka ; b možgansk a<br />
črepina ; c greben na zatilnici .<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
Pod. 52 .<br />
Glava grškega<br />
boga .<br />
načrtu kake človeške ali živalske glave ravno črto ab od gornj e<br />
Čeljusti do ušesne odprtine (pod. 49) in drugo cd od najbolj str -<br />
Čeče točke na čelu do gornje čeljusti. Te dve črti se reŽete in<br />
delate tako zvani lični kot, ki je tem manjši, čim podobniši j e<br />
obraz Živinskemu . Pri zamurcu meri ta kot povprek 70 do 75 gradov,<br />
pri Evropejci (pod . 50) 80 0 , pri Orang-utanu 35 do 60 ° in š e<br />
manjšega ima Gorilova glava (pod . 51). Znamenito je to , cla pr i<br />
profilih idealnih grških bogov, ta kot meri 90", časih celo še nekaj<br />
več (pod. 52) .<br />
1111 Cloveške pasme ali plemena . Med človekom in človekom j e<br />
'velik razloček. Naj so si pa ljudje raznih krajev še tako različni ,<br />
smatra se vendar , cla vsi spadajo v eno in isto vrsto , ki se p a<br />
deli v pet glavnih pasem ali plemen., namreč :<br />
1. Kavkaško pleme, ravnozobo , bele kože in zarudelih lic ,<br />
mehkih rujavih ali črnih las, močne brade, ozkega, podolgovatega<br />
lica in zboČenega čela. Po naših pojmih je to najlepše in duševn o<br />
najzmožniše pleme , h kateremu prištevamo skoro vse Evropejce ,<br />
zapadne Azijance in severne Afrikance .<br />
2. Mongolsko pleme rumene ali rumeno rjavkaste kože, črnih<br />
tencih in strumenastih las, slabe brade , širocega , plošnatega lic a<br />
in štrčeèih ličnih kosti. Nos je majhen in top, oči na pošev sto -<br />
ječe in ozko razprsne . Po teh znakih spoznamo narode v srednj i<br />
Aziji, Kalmuke, Kirgise, Mongole , Kineze , kakor tudi prebivalc e<br />
polarnih krajev v Evropi in Ameriki, tako zvane Laponce in Eskimoje .<br />
3. Etijopsko pleme imajoče bolj ali manj črno kožo , volnast e<br />
rodaste (kodraste) Črne lase, ozko glavo, štrčeèe čeljusti in nazaj<br />
stisnjeno čelo . To vse, kakor tudi top nos in nabuhle ustnice označujejo<br />
zamurce ali črnce stanujoče po vsej Afriki izvzemš i<br />
severno stran .<br />
4. tmei~ikansko pleme je ilaste ali bakrene barve, nizkeg a<br />
čela, štrčeèih ličnih kostY, gladkih, črnih las, slabe brade . Semkaj<br />
spadajo prastanovniki Amerike .<br />
5. Malajsko pleme odlikuje se s čisto rjavo kožo in črnimi ,<br />
kodrastimi lasi, širocim nosom, velikimi trobastimi usti in nekolik o<br />
zbočenim čelom. Semkaj gredó pravi Malaji in otočani južneg a<br />
morja.
Sosawl . Četverorokl . 233<br />
Ta glavna plemena pa niso strogo ločena, marveč po mnogih<br />
srednjih oblikah prehajajo eno v drugo, zategadelj hočejo nekater i<br />
imeti sedem, drugi celó petnajst plemen . Zlasti stavijo črne prebivalce<br />
v Novi Holandiji pod imenom avstralski črnc i<br />
kakor posebno pleme, ker se od krepkih zamorcev ločijo po drobne m<br />
in šibkem opičastem telesu in strumenastih, nevolnastih laséh .<br />
Narodi kavkaškega plemena odlikujejo se pred vsemi druzimi<br />
po duševnem izobraženji in delavnosti, zato so se razširili po vsej<br />
zemlji in v mnozih krajih zmerom bolj in bolj izpodrivajo ondotn e<br />
prastanovnike. Sosebno očitno je to v Ameriki , kjer se domač e<br />
ljudstvo nikakor ne more sprijazniti z belimi naseljeniki, temve č<br />
se pred njimi umika v notranje, neobdelane kraje, in časi vže nis o<br />
daleč, ko bodo rudeèekožci popolnoma izginili .<br />
Ko so v Ameriki pridošla plemena starega sveta družila s e<br />
z ondotnim plemenom , nastali so iz te dotike razni mešanci , katerim<br />
se tudi posebna imena nadevajo . Potomci Evropejcev z zamurci<br />
imenujejo se 1\1111 a ti, potomci Evropejcev z Anierikanc i<br />
pa M e s t i c i. Z imenom Zam bos razumevajo se mešanci me d<br />
zamurci in Amerikanei. T e r c e r o n i so otroci Evropejca in Mula -<br />
ti*, K v a r t e r o n i pa otroci Evropejca in Tercerona . Tako zvalil<br />
Kreoli niso mešanci, temveč., v južni Ameriki rojeni potomci ond i<br />
naseljenih Evropejcev, zlasti Spanjolcev in Portngizov .<br />
Prebivalstvo cele zemlje ceni se povprek na 1288 milijonov ,<br />
od katerih je 300 milijonov kavkaškega, 552 milijonov mongolskega ,<br />
196 milijonov etijopskega , — l sam milijon amerikanskega in<br />
200 milijonov malajskega plemena. *)<br />
Drugi razred : Čeveioio1i ; Quadi`umana .<br />
Med vsemi živalimi se č e t v e r o r o k i ali opice po vnanji 11 2<br />
postavi in notranji uredbi človeku najbolj približavajo . Imajo namreč<br />
vse tri vrste zob , golo lice in naprej obrnene oči,. Posebn o<br />
jih pa odlikujejo štiri roke, na vseh štirih udih namreč stoji pale c<br />
ostalim štirim prstom nasproti., zato morejo z vsemi štirimi prijemati.<br />
No hoditi po konci pa skoro ne morejo, ker na zadnjih udi h<br />
nem* za hojo potrebnih podplatov, tudi ozka medenica in slabe<br />
noge telesa ne morejo prav nositi. Ako se torej tudi kaka opic a<br />
spne kvišku, hodi le težavno in omahlo, ker jej kolena klecajo .<br />
Opice prebivajo samo v vročih deželah in živé večidel družn o<br />
po gozdih, skoro zmerom na drevji , po katerem neznansko urn o<br />
in spretno skačejo in plezajo. Mnogim pri tem delu tudi služi dolg i<br />
rep, katerega ovij() okoli veje ter se Ž njim podrŽujejo . Hranij o<br />
se večidel s sadjem , toda ne zametajo, zlasti v sužnosti , skor o<br />
nobenega Živeža, zlasti jajca , pecivo i . dr. st. jim gredó v slast.<br />
*) Drugi pisci štejejo na zemlji. 1380 milijonov, in sicer jih prištevaj o<br />
kavk. plemenu 415 milj., mongol. pl. 550 milj " etiops . pl. 200 milj . amerik. pl .<br />
4 milj. in malajs . pl. okoli 210 milj . Op ;.-tzka prevoditeljeva,
234<br />
<strong>Zoologija</strong> ,<br />
Mnoge pobirajo tudi žužke, Akoravno bi opice po svoji vzrasti i n<br />
veliki moči bile sposobne za marsikaka umetelna opravila, vendar<br />
človeku niso za nobeno pasen. Kakor je opica v telesnem razvoj i<br />
pokveka človeškega telesa, tako je tudi v svojih dušnih zmožnosti h<br />
le njegova spaka . Hudobna je namreč in jalna, potuhnena, tatinska ,<br />
in pri vsej podučnosti vendar neukrotna , zlasti v starosti . Tudi<br />
najkrotkejši opici nij popolnoma upati . Na drugi strani so pa ravn o<br />
zarad svoje spakaste človeške podobe v svojem vedenji jako smešne ,<br />
zato jih pogostoma vozijo sem ter tje in ljudém kažejo za zabavo .<br />
Opic je karih 150 vrst, toda mnoge poznamo le nepopolno i n<br />
površno, ker se je dostikrat popis delal po eni sami, večidel mlad i<br />
živali. Divjaki jecló opièno meso , in baje da je jako okusno .<br />
Razlikujemo prave opice, ki so človeku bolj podobne, i n<br />
p o l u o p i c e. Med pravimi opicami imajo nekatere ozek nosni pretin ,<br />
in te prebivajo samo v starem svetu .<br />
113 Opice starega sveta . Semkaj spadajo največe opice, navre č<br />
Gorila (Sinka Gorila), O r a ng- utang (Sirnia satyrus) in S i mpanz<br />
(Sirnia Troglodites), prvi in zadnji iz srednje Afrike, drug i<br />
iz otokov Borneo in Sumatra doma. Vsi trije so brez repa, 5 do 7<br />
črevi je,- visoki, v lice človeku podobni ter so bili dostikrat povo d<br />
pravljicam o divjem moži . Zamurei mislijo o Gorili , da je prav i<br />
Človek, ki se je samo potuhnil in noče govoriti iz strahu , da g a<br />
ne bi silili delati . Isto trdijo tudi Javanci o Orang-utami. Vsi trij e<br />
spé 10 do 20 èrevljev nad zemljo po drevesih, kjer si iz spleteni h<br />
vej in listja naredé neko posteljo .<br />
Gorilo (pod. 53.) je leta 1847 našel misijonar Sauvage v<br />
Afriki na reki Gabun. Med vsemi opicami je največi in najmočnejši ,<br />
prednje roke so debele kakor moško stegno in zobovje je strahovito.<br />
(Glej pod. M.) Gorila je gospodar v svojem gozdu , ne boj i<br />
se niti človeka, niti kake druge živali .<br />
Manjši Šim p a n z živi mirno v družbah in človeku ki m u<br />
nič žalega ne stori, vij opasen . -Mladega je lehko ukrotiti .<br />
Orang-utang je z dolgimi rjavimi kocinami porasten, a n a<br />
podlehtih so kocine navzgor obrnene. Lice je golo in svinčene<br />
barve. Na glavi nema daljših las , pač se mu pa v starosti zgost é<br />
in segajo tudi v lica in delajo zalično brado . Hodi jako nespretno<br />
po skrčenih prstih, toliko spretniši pa pleza. In v resnici je jako<br />
uren, in ker živi samotno po močvirnih gozdih, sosebno na otoku<br />
Borneo, je jako težavno živega ujeti, še celó ustreliti ga nij lehko .<br />
Zato so bržčas vsi orang-utani , kar se je dosle ljudem posrečil o<br />
jih v pest dobiti, bili, sami mladiči , nijeden nij menda imel &o z<br />
tri leta. Mladi so v glavo in lice res precej človeku podobni , al i<br />
pri starih se to izgubi. In glava neke dozdevne velike opice, po n g o<br />
imenovane , se je po primerjalni preiskavi izkazala kakor glav a<br />
starega orang-utana . Na njej padajo tekaj v oči veliki , oklast i<br />
očnjaki in spodnja jako izbočena čeljust , in oboje prav nič n e<br />
spominja na človeški obraz . Tudi duševna zmožnost ujetih oran o‘-
Sesavei . Opice . 235<br />
-titanov nij bila nič posebna, vsaj ne veča od pasje . Ako niso ravn o<br />
bili nenkrotni in hudobni, ima se bržčas pripisati njihovi mladosti .<br />
Dalje jih pa closle nij bilo mo 'oče opazovati, ker v suŽaosti lunah "<br />
poginejo, večidel na sušini .<br />
Pod. 53 .<br />
Gorila ; Sinila (brina : 1.7 m. visok.<br />
Brez repa so tudi oran -titanu podobni, toda mnogo manjši ,<br />
dolgoroki g i b o n i (1ylobates) živeči po sunclajskih otocih .<br />
Izmed repatih opic omenjamo oblečeno opico. (Semno -<br />
pitheeus nemaeus) , ki je čudovito barvana in pisana, zatem h ul -<br />
mana (S . entellus) ali sveto opico lndov, ki je rumenkast ter ima<br />
črno lice črne roke, in naposled nosača (S. nasieus) , ki so
236<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
odlikuje s posebno dolgim nosom . Iz Afrike so domá zelene o p i c e<br />
(Cercopithecus sabaeus) jako navadne v zverinjakih, nadalje m o rs<br />
k e mačke (Inuusoynomolgus) in navadna opica ali mago t<br />
(Inuus sylvanus), jedina opica , ki pod milim nebom živi v Evrop i<br />
Pod. 54 .<br />
31andril : Cynoc:epliah Mormon . ar. vd . la, dol .<br />
na Gibraltaru se vé da pod posebnim varstvom. Magot je brez<br />
repa. — Po dolgem pasjem gobci je lohko . poznati p a v i j ane ali<br />
p s o glave e (Cynocepha1rts najnavadniše prikazni po zverinjakih .<br />
Naj imenujemo samo arabskega pavijana (C . [lamadryas) in<br />
rudečenosega in plavoličnega m a ndrila mormon) pod. 5, iz<br />
Gvineje, ki n.ij samo po svoji vnanjosti najostudniša , temveč tud i<br />
v vedenji najhudobniša in najnesramniša opica .<br />
Oplee novega sveta imajo širši nosni pretin in torej na stra n<br />
obrnene nosnice, manjši so od opic starega sveta, kajti noben a<br />
nij daljši od dveh &uljev ; niso tako hudobne in neukrotne, marveč<br />
so plahe in mile ter se človeku kmalu privadijo. Zivé večidel<br />
v Braziliji, Peru in Gvijani . Mnoge med njimi imajo dolg, na konci<br />
gol rep, ki jhn kakor peta roka služi za oprijemanje in posezanje ,<br />
zanj se, omotajo ga okoli veje, obešajo in zibljejo sem ter tje . Semkaj<br />
spada črni vriskač (Ivcetes Belzebub) , pod. 55, blizu dva<br />
&ulja dolg z ravno toliko dolgim repom, ima veliko brado in n a<br />
jezični-kosti zvočni mehur , s katerim lehko glas ukrepi . Vriskač<br />
je jako navadna opica južne Amerike . živi v družbi, jako je plah,
Sesavei . Opice . 23 7<br />
ako se ne čuti varnega, spleza v najviše vrhove. Zjutraj in zvečer ,<br />
pa tudi prodno se vremo menja, strahovito vrišči in tuli . Pravijo ,<br />
da na, kaeem vzvišenem mestu sedeč star vriskač kakor pevovodj a<br />
Pod. 55.<br />
Črni vriskač Myeotes &kobul) . -Na". vel. 50 ± 60 Cm . dolg . *)<br />
daje znamenje pod njim sedečemu zboru vriskačev , na dano znamenje<br />
zaénó vsi vrišéati in potem zopet vsi vmolknejo . Anglež i<br />
ga zategadelj imenujejo pridigat . Mogoče je pa tudi, kar se večkrat<br />
rado zgodi, da taki opisi nekoliko pretiravajo .<br />
Nadalje spadajo serki j : la vatau ali k o ait a (Ateles) , p o<br />
zverinjakih navadni k a pucinee (Cebus capuciffus) in S a j o u al i<br />
z vit or ep (C . apella). Brez oprijemalnega repa so : cvilež ali<br />
v e v e r i č a r (Callithrix sciurea) ; ponočnjak (Nyctipithecus) odlikuje<br />
se z velicimi očmi in sivi skoro kakor nočna zver ; s v il a š<br />
ali u j s t i t i (Hapale Jacclius) in l e v i č (H . rosalia) .<br />
Poluopice prebivajo samo v starem svetu , kjer Živé družn o<br />
jedoč sadje in Žuželke. Skoro vse so ponoène rivali in imajo velik e<br />
oči. Poseben znak je kr emp olj na kazalci zadnjih udov , doči m<br />
na vseh drugih prstih imajo ploŠnate nohte. Lice je kosmato i n<br />
glava zašpičena, lisičji podobna . Znamenito so : Maki ali m o k o k o<br />
(Lemur catta) ; 1 e t e èi maki ( Gal eopithecus volans) imajoč o b<br />
sebi kožo, ki začenja ob vratu in je razpeta med prednjimi in zadnjimi<br />
no gami in objema tudi rep ; Indri (Lichanotus) ; lori (Ste-<br />
*) Druga to ilb znunonuje dolgost reta,
114<br />
238 <strong>Zoologija</strong> .<br />
Pod. 56.<br />
Mačji maki ; Lemur eatta. Nan vel . 30 + 50 Cm . dolg.<br />
nops) uhač ali galago (Otolicnus) ing samo šest palcev dolg i<br />
spaček (Tarsius) živeč na Molukih .<br />
Tretji r a z r e d : ri~~ t~rtji ; Chlroptelia .<br />
Te v mnogem ozira mišim podobne živali odlikujejo se s<br />
tenko letavno mreno, ki je razpeta med dolzimi prsti prednjih udo v<br />
in ob telesu sega do zadnjih udov in objema tudi rep . Po dnevi<br />
se skrivajo, v mraku pa prhutajo prav urno okoli in si lové Žužk e<br />
po zraku. Na zimo si poiščejo zatišna in topla mesta, na pr. podzemeljsKe<br />
podinole, hrame in dimnike ,, obesijo se za zadnje noge ,<br />
glej pod. 57, in otrpnejo èrez zimo . Casih se jih po sto skupaj<br />
stisne v kako zatišje. Nekateri netopirji vročih krajev sesajo kri<br />
toplokrvnim živalim , večina se prehrani z žužki in le malo nji h<br />
jé sadje. V oči padajo na teh živalih velika, tenkokoŽnata ušesa ,<br />
kakor tudi kožnate krpe in gube , ki jih imajo nekateri netopirj i<br />
na nosu. Mnoge vrste razlikujejo se tudi po neenako dolzih krcljutih<br />
in razmerni hitrosti v prhutanji , sicer so si pa v postavi i n<br />
vedenji podobne .<br />
Tukaj omenjamo : D. a v a d n e g a netopirja (Vcspertilio murinus),<br />
čegar zobovje (v pod. 58 v dvojni velikosti) je podobno zobovju<br />
žužkojedih zveri, na pr. hrčice in krta. Velik je kakor miš ,<br />
z razpetimi kreljuti meri pa šestnajst do osemnajst palcev , p o<br />
hrbtu je rjav , diši po pižmu , ima majhne žive oči in rad grize .
Sesavei. Prhutarji. 239<br />
Mnog umno izmišljene poskušnje so dokazale , da so netopirjev a<br />
ušesa in tenke kožice okoli nosa neizrečeno občutljive . Oslepljeni ,<br />
ali v popolnoma temnih prostorih letali so urno in spretno okoli ,<br />
Pod. ne da bi bil kateri ob kaj udaril ,<br />
5 7<br />
cel() tencim razpetim nitim so s e<br />
znali izogibati . Ker pokonča dost i<br />
Žužkov , je vsikako koristna zivalca,<br />
kakor so tudi ostale vrste ,<br />
izmed kojih še imenujemo : uh atega,<br />
netopirja (Plecotus au -<br />
ritus), pod. 57 podkovnjak a<br />
(Rhinolophus ferrum equimmi) ,<br />
Uhati netopir, Pleeotus anritns .<br />
Pod. 58 .<br />
Lobanja navadnega netopirja V . mu -<br />
rinus, 2krat povečana .<br />
pod. 59, in rjavega s l anins k e ga netopirja (Vesperugo noctula),<br />
pod. 60, ki pa ravno tako malo zré slanino, kakor katerikol i<br />
netopir.<br />
Pod. 59.<br />
Podkovnjak ; Pdlinoloplms ferrtun equinum nar. vel..<br />
Krvosesi ali vamp i r i (P1iyllostorna) so veliki, kri pijoči<br />
netopirji v Braziliji, ki razpeti merijo èrez dva črevlja . Po noči se
240<br />
Pod. 60 .<br />
Slaninski netopir ; Vesperug o<br />
Xoetula v lian velikosti .<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
obešajo na divje, pa tudi na domač e<br />
živali in celó na ljudi, ki pod milim nebo m<br />
prenočujejo, naredé majhne plitke ranice<br />
in sesajo ciljajočo kri, kar pa nema<br />
koršnih slabih nasledkov . Najveèi prhutar<br />
je leteči pes (Pteropus edulis) , ki je<br />
velik kakor kunec (domači zajec), razpe t<br />
pa meri v širjavo 4 do 5 črevljev . Glav o<br />
špičasto, pasjo, hrani se pa s sadjem .<br />
Nahaja se na vencih indijskih otocih ,<br />
kjer (Ta tudi jedó .<br />
Cetvrti razred : Zvcii ; Cafi iv0ia .<br />
115 V tein razredu so zbrane mnoge živali, katerim je natora z a<br />
živež odkazala ostalo Živalstvo, s katerim zategadelj Živé v neprestanem<br />
boji. Zato so zveri oborožene s kremplji in z zobmi vse h<br />
treh vrst, ter so nekatere med njimi celó človeku nevarne . Ta<br />
razred, razpade v tri razdelke in sicer po načinu Življenja in p o<br />
kotnjakih, ki se ravnajo po hrani . Ti trije razdelki so : žužkojedi<br />
s špiéastimi rogljači, pravi mesojedi z reznimi kotnjaki in naposle d<br />
v take, ki poleg mesa uživajo tudi rastlinsko hrano ter imajo topo-grbaste<br />
zobe .<br />
fákojedi (Insectivora) hodijo po plošnatem golem podplat u<br />
ter spominjajo po postavi in velikosti na podgane in miši, od ko:jih<br />
se pa bistveno ločijo po zverskem zobovji in po hrani , obstoječ i<br />
Pod . 61 .<br />
Jež : Erinaeeus europaeus . lian vel .<br />
ponajveč iz malih Živalic . Med njimi je j e (Erivaceus europaeus) ,<br />
pod. 61, znamenit po svoji bodičasti okleki in po zmožnosti pr i<br />
preteči nevarnosti zviti se v klopèič . Dolg je deset palcev , ima,
Šesavci . Žužkojedi . 24 1<br />
špičast gobček, kratka ušesa in plošnate podplate . Razprostranje n<br />
je po vsej Evropi ; po dnevi se skriva po grniovji, najrajši v trnji ,<br />
kjer si tudi napravi ugodno ležišče , na kojem prespi vso zimo .<br />
Dasiravno o priliki tu in tam pobere kak sad v vrtu ali na polji ,<br />
je pri vsem ten' nedolžna in koristna žival, ki na svojih ponoéni h<br />
potih ugonobi polno škodljive golazni, tedaj gotovo zasluži, da ga<br />
vzamemo v obrambo, in kdor ježa objestno ubija, dela, neusmiljen o<br />
in nespametno. Jež je bil nekdaj na glasu , da mu noben otrov<br />
(strup) ne škodi, in res požré gada in španjske muhe brez vs e<br />
škode, toda drugi strupovi ga umore .<br />
Dalje je treba omeniti navadno rovko ali hrčico (Sorex<br />
araneus), pritlikovo hrčico S.pyo-maeus) in dišečo hrčic o<br />
Pocl. 62 .<br />
Pachyura suaveolens)<br />
podoba 62 (v<br />
naravni veličini), ki<br />
je med vsemi naj -<br />
manjši sesavec . Hrčice<br />
prebivajo v<br />
podzemeljskih luknjah<br />
in so neizrečeno<br />
požrešne. Zarad<br />
slabega duh a<br />
Najmanjša hrčica ; Pachyura suaveolens, nar . velikosti . P0 mošku jih mačk e<br />
ne jedó .<br />
Navadni krt (Talpa europaea) , pod. 63 , čegar široke, ro-<br />
kam podobne, z 'nočnimi kremplji oborožene predne šapice g a<br />
Pod. 63 .<br />
delajo spretneg a<br />
grebača, ruje pod<br />
zemljo ter si išč e<br />
črve in ogerce, kajt i<br />
je jako požrešen .<br />
Ker pa vedno ruj e<br />
in dela krtine p o<br />
travnikih in vdih ,<br />
je jako nevšečen ,<br />
časih celó škodlji v<br />
_------ in zato ga hudo<br />
ganjajo. Krtove oči<br />
so jako majhne i n<br />
'Navadni krt ; Tolpa europace. 'lg lian -velikosti. skrite , ter so zato<br />
prej mislili da jih nema . V resnici zarasene oči ima pa južno -<br />
evropejski slepi krt (T. caeca) .<br />
Zlati krt (T. inaurata) ima bliščeéo dlako, ki se iz zelen e<br />
preliva na zlato. Z v e z d o r i l c u (Condylura) se špièasti rilec na<br />
na konci zvezdasto razdeli v kratke tipalke .<br />
Pri veèih mesojedih zveréh so zobovi jako veliki in različn e<br />
oblike, ter so posameznim tudi posebna imenanadeta . V v saki čeljust i<br />
imajo po šest, reznih sekavcev, za njimi štrčé èrez vse druge zobe<br />
<strong>Zoologija</strong> . 1 6
116<br />
242 <strong>Zoologija</strong>.<br />
močni očnjaki, potem je nekoliko verzeljakov , za njimi se vrst i<br />
veliki derač z več roglji in konečno nekaj ni eljaèe v. Mesojed e<br />
zveri delimo v več plemen.<br />
Medvedje pleme . Zveri tega plemena imajo gole podplate i n<br />
z večino grbaste zobe. Veče, proti severu stanujoče hranijo se naj -<br />
več z mesom, manjše , v vročih krajih prebivajoče jedó pa pole g<br />
rastlinskega Živeža tudi jajca in manjše z'ivalce. Nobena zver teg a<br />
plemena človeku ne daje kake posebne koristi .<br />
Znamenite so : od pravih medvedov (Ursus) ; beli me d -<br />
v e d (U. maritimus), pod 64, živeč v severnih polarnih krajih, hrani<br />
Pod. 64 .<br />
-_ ~~~rff ~~~~<br />
Beli medved ; Ursus ma,ritimus . Nor. vel. 2,5 m. dolg .<br />
se samim mesom, zlasti s tulnji in ribami . Najveéi je med vsemi<br />
medvedi, namreč šest do osem črevljev dolg in èrez štiri èrevlj e<br />
visok ; bel je ali rumenkasto bel, samo smrček je črn. Beli medved<br />
kljubuje tudi največi polarni zimi, izkoplje si namreč jamo v ledu ,<br />
ali se zavleče v kako razpoko in se dá snegu zamesti, ter tak o<br />
prespi meseca januar in februar. Vsi popotniki iz onih krajev pripovedujejo<br />
, da so se srečavali s to veliko in Močno zverjo. Prebivalcem<br />
onih pustih krajev, Eskimojcem in Grenlandcem del a<br />
sosebno s tem veliko škoko, da ovoha in požré njihove zaloge Živeža<br />
, naj jih še tako dobro zavarujejo z ledenimi ali, skalnatimi<br />
ii !i<br />
, ,9iip~qllO,'%Iti\N(<br />
R~~~~~ ~j ~
Sesavci, zveri . 243<br />
zidovi.. Z druge strani jim pa koristi z mesom in kožo , in srčan<br />
Eskimojec, oborožen s samo sulico in spremljan od nekoliko psov,<br />
poišče velikansko zver , jo napade in — če se steče po sreči —<br />
zabode.<br />
Rjavi medved (U. arctos), pod. 65 , je štiri do šest črevljev<br />
dolg, jasno ali zamolklo rjav , v mladosti ima bel ovratnik,<br />
ki nekateremu ostane. Gledé barve se razlikujejo : sivi, rumen i<br />
in črni medvedje. Prebivajo po gozdnih goščavah in po skalo v<br />
"latih grapah , kjer tudi samica skotf dva ali tri mladiče, kateri h<br />
Pod. 65 .<br />
Rjavi medved Ursus arctos . Nar . vel. 1,5 m. dolg.<br />
pa ne mora stopram izlizati, kakor nekateri po krivem mislijo .<br />
Medvedka odgaja svoje mladiče z veliko ljubeznijo, ali če je treb a<br />
založi tudi enemu ali druzemu zaúšnico . Medved napada in se brani<br />
s capami (tacami) spenši se na zadnje noge . Na zadnjih noga h<br />
hodi spretniše nego opica, zato so ga nekdaj vadili plesati in g a<br />
tu in tam še zdaj vodijo okoli in kažejo. Pod zimo se udebeli in<br />
najhujši mraz prespi v brlogu. Da si, je videti okoren , je vendar<br />
uren in. gibčen, dobro teče, plava in pleza. Nekdaj je prebival p o<br />
vsej Evropi, dandenes se pa nahaja samo še na severu, potem p o<br />
samotnih dolinah alpinskih, pirenejskih in karpatskih. Navadno s e<br />
po noči klati okoli, zlomasti v Živinske staje in dela potem velik o<br />
škodo, pripodilo se je vže, da je v eni noči zaklal dvajset do tri -<br />
deset ovac. Sicer pa tudi miši ne zameta, sosebno v slast mu pa<br />
IG*
244<br />
<strong>Zoologija</strong>,<br />
gredó jagode in med. Koža dá lepo kožuhovino . Amerikanski črn i<br />
medved ali baribal (U. americanus) podoben je našemu medvedu ,<br />
toda je nekoliko manjši.<br />
Manjše medvedaste živali so : rakun (Procyou lotor) ,<br />
ki ima ta čudno navado, da vsako stvar v vodo pomoči, gredn o<br />
jo pojé. Zivi v zmerno topli severni Ameriki in daje cenjeno krzno .<br />
V južni Ameriki nahaja se več vrst nosatega medveda ali<br />
k o a t i j a (Nasua), ki se odlikuje z rilčastim nosom .<br />
Klinje pleme . Živali tega plemena so kratkih nog in vitkega,<br />
zleknenega trupla ; akoravno niso baš velike, so vendar krvoločne .<br />
Tukaj nahajamo jazbeca (Teles Taxus) stanujočega v luknjah<br />
(jazbinah) pod zemljo, ki po noči zalazova manjše živali in zrave n<br />
pobira tudi sadje in korenine . Dolg je dva Črevlja, siv s črno prog o<br />
prek bele glave od uha črez oko ; sicer je v svojem truplu podoben<br />
medvedu in tudi v tem, da zimo prespi . Iz njegovo dlake izdelujej o<br />
čopiče za malarje. Jazbecu podoben je rjavi rosomah (Gitl o<br />
borealis) v severnih deželah domá, njega so po pomoti bili nekda j<br />
razkričali kakor strahovitega požeruha . Smrdljivci (Mephitis) ,<br />
živeči v zapadni Indiji, dajó od sebe strahovit neznosen smrad .<br />
Sledeče zveri so zleknenega trupla in jako spretnega gibanja ;<br />
škodljive so sosebno domači kuretnini, pijá pa tudi rade jajca in jed ó<br />
sladko sadje. Z druge strani so pa zopet hvale vredne, ker pokončajo<br />
mnogo miši in dajo dragoceno krzno . Spomina vredne so :<br />
Dihur (Mustela putorius), pod . 66, blizu poldrugi Črevelj dol g<br />
Pod. 66 .<br />
Dihur, 31ustella putorius . Xar. vel. 40 + 15 Cm . dolg .<br />
s pol črevlja dolgim repom, je črn, a skozi daljšo gornjo dlak o<br />
blišči se spodnja rumenkasta, okoli gobčke, očes in na učesnih robek<br />
je bel, Znan je zarad hude ga smradá , katerega tudi njegova
Sesa,vei . Zveri . 245<br />
kožica nikdar popolnoma ne izgubi. Dihur stanuje v gozdih p o<br />
duplih , nastani se pa tudi v starem zidovji , za lesenimi stenam i<br />
in pod strehami ter je najhujši neprijatelj kuretnini, do katere s e<br />
tudi dokoplje pod zemljo . A.ko pride v klinik, davi in kolje, dokler<br />
je še kaj živega, več nego more pojesti ali odnesti . — Bledo rumenkasto<br />
vret i c o (M. fu go) tomljajo za lov na kunce ; velik a<br />
podlasica ali hermeli n (M. erminea) v srednji in severni Ev -<br />
ropi je rjava, po zimi pa pobeli , samo konec repa ostane črn ;<br />
mala podlasica (M. vulgaris) je rjava, pod trebuhom bela, sam o<br />
šest do osem palcev dolga , toda jako urna in predrzna ; kun a<br />
zlatica ali plemenita kuna (M. martes) kostanjeve barve z<br />
rumeno liso na grlu prebiva v gozdih po duplih ; kuna belic a<br />
(M. foina) rjava z belim grlom nahaja se dostikrat v starih poslopjih<br />
; sobol (M. zibellina) je rjav , prebiva v severni Aziji i n<br />
_Ameriki in daje najlepše in najdragoceniše krzno, ki dohaja sosebn o<br />
iz Sibirije .<br />
Plaha, zvita in sosebno ribštvu škodljiva zver je vidra (Lutra<br />
vulgaris), pod. 67, s plošnatim repom in glavna mrenico na nogah .<br />
Stanuje v luknjah poleg vode in se hrani z ribami . Dolga je dva<br />
6 ‘ .<br />
\ - I,Irzt : Lutra vugri . (:]. 70 60 Cm. dolga, .<br />
črevlja, rep pa en Črevelj ; jako svetla kratka dlaka je zamolkl o<br />
rjava, spodaj bledejša, rabi se za čopiče, koža je pa čislana krznina .<br />
Zabuhla glava hna topiši gobec nego ostale kune, katerim je sice r<br />
vidra podobna, samo da kolje pod vodo in to najrajši po noči pr i<br />
svetli mesečini. Loveč ribe plazi se po dnu vode in pograbi zgoraj<br />
plavajočo ribo za trebuh in jo tekaj iznese na suho . Vidrino mes o<br />
je okusno in se jé. I)á se lehko ukrotiti in postane za čudo domača<br />
in se neki dá celó izučiti na ribji lov. Nij je pa kmalu lepše
24<br />
Zoologij a<br />
zabave, nego gledati vidrino rodbino, kako se igraje v vodi z neznano<br />
urnostjo in spretnostjo preobrača in prekucuje .<br />
1 1. 8 Cibetovke . Iz tega plemena napominjamo samo egiptovskega<br />
i h D. e u m o n a (Herpestes ichneumon) , ki. uganobi polno škodljive<br />
golazni, zlasti pa krokodilova jajca , in pa c i b e t k a (Viverra) Zibetha),<br />
ki živi v južni Aziji . Od nje se dobiva jako dišeča stva r<br />
119<br />
cibet zvana. V Afriki se nahaja sorodna eivetke (V. civet,ta) .<br />
Pasje pleme. Psi so na visocih nogah, hitro tekó, ali plezati<br />
ne morejo . K pasjemu plemenu prištevamo :<br />
Domačega p s a (Cariis familiaris) , kateri se v neizrečen o<br />
nrnozih, jako različnih pasmah nahaja po vsem svetu v človekov i<br />
družbi. Kakor dober čuvaj, izvrsten lovec in kratkočasen tovariš<br />
je zmerom okoli človeka , tu in tam ga tudi vprezajo . Lehko s e<br />
poduči in izuri v ma,rsikacih mojstrijah , najlepše pa rabijo svoj e<br />
zmožnosti v službi človeštva oni psi , ki na sv. Bernardu zasut e<br />
ali zašle potnike po snegu iščejo in jim otimajo življenje . Od svojih<br />
bližnjih sorodnikov razloči se pes baje po repu, ki je pri njem n a<br />
Pod. 68 .<br />
Volk ; Canis hlpus . Nar. vel. m. - 45 C . dolg.<br />
levo vsukan. Domačemu psu se ne zna za divje pradede, divji h<br />
psov te vrste nij nikjer, pač pa se veliki! tropi podivjanih psov klatijo<br />
po Egiptu in po stepah v južni Ameriki, kamor ga je pa človek
Sesavei . Zveri . 24 7<br />
stopram pozneje pripeljal . Opasen je pes zarad neke, samo njem u<br />
lastne bolezni, namreč stekline ali besnosti. Človek oklan od bes -<br />
nega psa večidel tudi dobi to bolezen, trpi strašanske bolečine i n<br />
navadno tudi umre. Dosle še nemarno zanesljivega, loka proti tej<br />
bolezni .<br />
Požrešni volk (C. lupus), pod . 68 je najškodljiviša evropsk a<br />
zver, ki se še pogostoma nahaja v vzhodni in severovzhodni Evropi ,<br />
od koder tudi k nam večkrat prihaja v goste. Dolg je blizu štiri<br />
črevlje in poltretji črevelj visok , rep mu zmerom visi do pete .<br />
Dlake je rumenkasto sive tu in tam nekoliko črne namešane, p o<br />
trebuhu zamazano belkast ; na prednjih nogah zgoraj ima črno<br />
prečno marogo in tudi ušesa so črno obrobljena . Ne laja kakor pes ,<br />
temveč zavija (tuli) . Akoravno je močan in ima strahovito zobovje ,<br />
je vendar bojazljiv in dogodilo se je vže, da so ga otroci s krikom<br />
in palicami v beg zapodili . Ves drugačen je pa volk, kedar lakota<br />
pritiska, takrat se zbira v trope, dirjasti za Živalimi in ljudmi ter<br />
jih togotno napada in davi . Ne mine leto, da se ne bi éulo o kakih<br />
nesrečah po volkih. Volčja koža nij baš veliko prida.<br />
Š a k al j (C. aureus), pod. 69, je rumenkasto rudeče , sivo in<br />
črno namešane dlake, dolg je poltretji, visok pa dva &ovija. Nahaja<br />
se, akoravno redko, vže po nekaterih dalmatinskih otocih in<br />
Pod. 69.<br />
Canis aureus . Nar . vel. 70 C . -F- 30 Cm .<br />
na Grškem, prav pogostoma pa v Aziji in severni Afriki . Pre d<br />
šakaljem nij nikdo v strahu , če tudi je jako požrešen, da cel ó<br />
mrhovino žré in zategadelj zasleduje karavane . — Po stepah n a<br />
Misuriji in v Kaliforniji se klatijo veliki tropi šakalju podobni h<br />
psov, ki se imenujejo l aj a č i (C . ltttrans).
248<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
S podolgovato zenico (punčico) se odlikuje lisica (C. vulpes) ,<br />
povsod razupita zvita tatica . -- Severna lisica ali pesee (C .<br />
lagopus) je plavkasto siva, po zimi vsa bela. Stanuje v polarni h<br />
pokrajinah in daje dobro krzno .<br />
V sredi med pasjim in maiin plemenom stojé hijen e<br />
(Hyaena), imajoče grivo po hrbtu . Te nočne, mrhojedne zveri stanujejo<br />
v Aziji in Afriki.<br />
120 Mačje pleme. Med vsemi zvermf so mačke najkrvoločniše i n<br />
najopasniše , enako strahovite zaracl moči in okretnosti. Večidel<br />
prebivajo po vročih deželah . Oborožene so z ostrimi kremplji, katere<br />
pa rival pri hoji skrči in skrije ter jih tako ostre ohrani ,<br />
večina njih tudi dobro pleza . Veèe mačke imajo okroglo , manjše<br />
pa podolgasto, razpoki podobno zenico (punčico) .<br />
No pri vsej strahovitosti nas vendar te zveri jako zanimajo, brez<br />
pomisleka smo skoro voljni razglasiti jih za najlepše stvore Živalstva.<br />
Pri eni občudavamo veličanstvo , pri drugi gibko rast , pri<br />
tretji barvo in pisanost. Nekaj z grozo . nekaj z dopadnostjo gledamo<br />
te živali ter spremljamo vsak njihov gib, ako imamo priliko<br />
ogledovati jih za močnimi Železnimi mrežami. Znamenito je , da<br />
imajo vsi trije veliki deli zemlje po eno veliko mačko Afrika ima<br />
leva, Azija tigra, Amerika jaguara, a vsi trije so precej enak o<br />
velike in močne zveri. Ogledimo si jih malo bliže .<br />
Lev (Filis leo), pod. 70, je kralj vsega Živalstva, dolg je pe t<br />
Pod. 70 .<br />
Lev ; Flis Ieo, Nar . vel, 2 m. + 1 m .
Sesavei . Zveri . 249<br />
do osem érevljev, visok pa polčetvrti črevelj. D rep ima na<br />
konci čop , a v njem je skrita rožena špica. Glavo hna veliko ,<br />
okroglasto kakor mačke, čelo ploščato, nos raven, gobec top, jezi k<br />
raskav in velike svetle oči . Poseben ugled daje samcu obilna griva ,<br />
ki pokriva vrat in prsi ter se še nastavlja posred trebuha . Navadno<br />
je rumenkasto rjav. Samica je brez grive, takisto tudi mladiči ,<br />
katerih navadno skoti po troje. Mladiči pridejo z odprtimi očm i<br />
na svet; dostikrat se porodé tudi v sužnosti . V starodavnih časi h<br />
so bili levi mnogo dalje razprostranjeni, nego so dandenes, nahajal i<br />
so se na Grškem , Macedonskem in na Siciliji . Koliko jih je pa<br />
takrat moralo biti v Afriki in Aziji, razvidno je iz neverjetni h<br />
števil, v kojih so jih Rimljani rabili za svoje krvave igre . Pompej<br />
je za eno igro dal dopeljati 600 levov, med njimi je bila polovic a<br />
samcev ; Julij Caesar je naenkrat 400 samcev postavil na bojišče.<br />
Ako pomislimo , da so tudi po manjših mestih napravljal i<br />
take igre, če tudi v manjši meri , moralo se je sčasoma vendar<br />
število teh zveri znatno zmanjšati . In v resnici dve sto let pozneje<br />
M a r k A u r e l nij mogel več spraviti skopaj nego sto levov , te r<br />
je tako ona krvoločna razvada vendar imela tudi dobre nasledke .<br />
Lové jih v globoke jame, kar nij posebno težavno. Sedaj ima,<br />
Afrika največ levov, dobé se pa tudi v Perziji in Indiji . Toda se<br />
levi iz raznih krajev tudi razlikujejo po velikosti in barvi . Kapski<br />
lev je jasno rumen, majhen in bojazljiv perzijski mu je podoben ,<br />
Pod. 71 .<br />
Tiger ; Felis tigris . Nar. vel. 2 m. + 1 m .
250<br />
<strong>Zoologija</strong>,<br />
toda je vže nekoliko veéd ; največi in najmogočniši je pa lev v severni<br />
Afriki v Atlasovem gorovji. Dlake je temne, griva je skoro črna ,<br />
lice pepelasto , in kedar zarjove , popada strah in groza ljudi in<br />
Živali na široko in daleko . Po mačje zalazova svoj plen , najrajši<br />
zjutraj in zvečer blizu vode, kamor hodijo rivali pit , ga pograb i<br />
v skoku in pobije s capo . Človeka lev baš ne išče, prej bi rekli ,<br />
da se ga ogiblje, pripoveduje se celó, da se je umaknil pred mirno<br />
stoječim Človekom. Strašartsk je pa lev , ako je sam napaden al i<br />
razkačen. V sužnosti se dosti hitro ukroti.<br />
Tiger (Felis tigric}, pod. 72, je dolg kakor lev, toda nekoliko<br />
nizi, zgoraj je .rudeČkasto rjav in povprek črno progast, po trebuh u<br />
bel. Prebiva samo v Aziji, sosebno v vzhodni Indiji, največ jih j e<br />
v Bengaliji, nahaja se pa tudi na velikih otocih Java in Sumatra .<br />
Sicer se pa klati še daleč okrog, na severu pride tja do domovj a<br />
severnih jelenov in na severo zapadno stran tja do hvalinskeg a<br />
(kaspiškega) morja. Tiger je najgrozovitiša zver in mnogo nevarniši<br />
od leva, človeka sledi cel() v stanovanje ter ga odnese nenadoma.<br />
Najrajši se skriva po bambusovih goščavah . Lové ga n a<br />
slonih, kjer je strelec na visokem hrbtu še precej varen. V sl-12 -<br />
nosti se skoro ne dá ukrotiti .<br />
Jaguar ali amerikartski tiger (Felis onca), pod . 72 ,<br />
Živi po vsej srednji juzni Ameriki od Orenoka tja do La-Platsk e<br />
reke, a doklati se celó do Patagonije. Nekoliko manjši je od lev a<br />
Pod. 72 .<br />
Jaguar ; Folis ()Ilca. Xar . vol. 1,5 m. ± 0,75 m . dolg .<br />
in tigra, ali je lepše pisan . Po hrbtu je rijast , proti trebuhu bel ,<br />
po bokih ima pa štiri do pet vrst črnih , iz lis sestavljenih kolo-
sesavc i. Zveri, 25 1<br />
barjev, a vsak kolobarček ima v sredi liso. Po glavi in po hrbtu<br />
pa goste lise ne delajo kolobarjev, ne predolgi rep ima proti konc u<br />
tudi črne kolobarje. Jaguar je strahovita zver in preti sosebno ob<br />
rekah na povodne prasce , napada pa tudi divje konje , goveda ,<br />
jelene in črede domačih Živali, toda ne kolje črez potrebo. Kakor<br />
tiger, napade tudi jaguar človeka in ga cel() išče, ako je enkrat<br />
okusil človeško meso. Jako spretno plava črez široke reke , vlov i<br />
si cel() ribo in Želvo zná spretno izluščiti iz črepine . Jaguari s o<br />
različne velikosti in barve, nekateri so skoro črni, a tudi na tacih<br />
je še poznati lise. Lepa koža se visoko ceni . Odkar so puške bolj<br />
in bolj prišle v navado, manjša se tudi število jaguarov .<br />
Tudi v starem svetu je nekaj jako lepo pisanih maček . Tak o<br />
na pr. sta p a rt t e r (Felis pardus) in leopard (Felis leopardus)<br />
stanujoča v Afriki, južni in zapadni Aziji . V južn.i'Ameriki prebiv a<br />
tudi o z e l o t (Felis pardalis) rumenkasto siva mačka z rijastim i<br />
lisami, ki se po bokih strinjajo v povprečne proge, in pa pum a<br />
ali a m e r i k a n s k i lev (Felis concolor) tri do štiri èrevlje dolga ,<br />
jako krvoločna, toda pred človekom bežeča zver. Levu je podobna<br />
v tein, da je enobarvena, bledo rumenkasta ali rij alta . — V Afriki<br />
in južni Aziji živeči gepard (Felis jubata) ima, grivo, Tomljaj o<br />
ga za lov . Pod. 73<br />
Ris, Felis Ivu . Iar~ vel . 1 m. + 15 Cm, dolg .
25<br />
<strong>Zoologija</strong>.<br />
Ri s (Felis lynx), pod 73, je nekaj srez tri črevlje dolg in še<br />
ne prav dva črevlja visok in ima kratek, samo eno ped dolg rep .<br />
Po hrbtu je lijast in sem ter tja nepravilno temno lisast, prot i<br />
trebuhu jasnejši. Omeniti moramo šc črne šopke na, -ušesih in p a<br />
velike oči, ki so zarad bistrega vida prišle v pregovor . Nekdaj j e<br />
ris prebival po vseh gozdih Evrope , sedaj se pa nahaja samo še<br />
na severu, v Pirenejah in Alpah in tudi na notranjem Kranjskem ,<br />
če tudi redko. Krvolok dela med divjačino, pa tudi med ovcami veliko<br />
škodo. Najrajši se vleŽe na kako drevo in od onod preži n a<br />
mimo gredoče Živali, jim skoči na hrbet in pregrizne vratne žile.<br />
Na ta način oblacla ceh') najmočnejšega jelena .<br />
Naša d o m ač a mačka (Felis domestica) je doma iz Nubije .<br />
Veča in močnejša od nje je divja mačka (F. catus), pod 74 .<br />
Prava in divja, mačka je močna in krepka Žival sive ali rjavkast o<br />
Pod. 74 .<br />
Divji iila('ek : Felis catus . Nar. vel. GO + 3) t'I IL (1,4 .<br />
sive dlake in ima povprex. nejasne valovite črne maroge. Rep je<br />
precej kratek, enakomerno debel, črno pasast , na konci pa ve s<br />
črn. Nahaja se tu in tam po večih gozdih , tudi še pri nas , tod a<br />
je od dne do dne redkeja. Med divjačino dela neizmerno škodo .<br />
koža velja pa za dobro kožuhovino . Od divje mačke je treba razlikovati<br />
podivjane domače mačke, ki časih od samotnih selišč pobegnejo<br />
v gozd, ondi podivjajo, in so na videz divjim res nekolik o<br />
podobne .
Sesavei. Vrečarji. 253<br />
Peti razred : re : 31arsupialia.<br />
livali tega razreda živé samo po vroči Ameriki , na sundaj- 121<br />
skih otocih in v Novi Holandiji in navadno niso veče od podgan e<br />
in zajca. Vrečarje jih pa, imenujemo zaradi tega, ker je njihov a<br />
koža na trebuhu podganena, tako da ti kožnati gubi delati neko<br />
vrečo, v kateri svoje mladiče po več tednov nosijo. Mladiči prihajajo<br />
jako nezreli na svet . Nekatere semkaj spadajoče Živali sice r<br />
rimajo take vreče ali torbe, toda ves njihov skelet, še posebn o<br />
pa oblika medenice jasno spričuje njihovo sorodstvo z vrečarji .<br />
Nekateri se hranijo z rastlinami , drugi pa Živé kakor naše kune<br />
in lisice .<br />
Rastlinojedi vrečarji . Semkaj spada koala ali' medved v r e- 122<br />
Čar (Lipurus), ki svojega ndadièa nosi dolgo na hrbtu, in pa ve -<br />
liki klokan ali k e n g u r u j( almaturus giganteus), pod . 75. Pase<br />
Pod. 75 .<br />
Kenguruj ; Ilalmaturns giganteus. ,tir . vel. 1.5 m, + 1 m . dolg .
123<br />
254<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
se v čredah po neizmernih ravninah Nove Holandije ter je največ a<br />
Žival v petem delu zemlje. Čudne podobe žival je , mala glava i n<br />
drobni prednji del nič kaj ne pristoji k močnemu ozadku. Tekoj<br />
opazimo dolge zadnje noge in premočan rep, oboje ga dela zmožnega<br />
za velikanske skoke . Dolg je do šest érevljev in tehta dv e<br />
sto funtov. Mesa je prav okusnega, zato ga na vse kriplje lové in<br />
preganjajo in po obljudenih krajih so ga vže skoro popolnoma pregnali.<br />
Navadno sedi sklonjen po konci in je od daleč podobe n<br />
kacemu možu in od domačinov mu nadeto ime kenguruj neki tud i<br />
pomeni „star mož”. Klokan se plodi tudi v su'Žnosti, mladiči s o<br />
jako majhni in nerazviti . Razen njega je še mnogo druzih manjši h<br />
kengurujev, od kojih so nekateri jako lične postave in lepo pisani .<br />
K u s k u s (Balantia) živi na Arnboini in vombat (Phascolamys)<br />
v Vandimenovi zemlji.<br />
Mesojedi vreèarji . Izmed njih imenujemo : kuno vrečaric o<br />
(Dasyurus) iz pove holandije ; podgane v reč a r i c e (Beutelratte ,<br />
Didelphis), ki živé samo v Ameriki ter so perutnini jako nevarne ,<br />
tako na pr . navadna podgana vrečarica ali oposum (II<br />
marsupialis), pod 76 , ki je mačkine velikosti ter nosi mlade naj -<br />
Pod. 76.<br />
Podgana vrečarica ; Didelphis marsupialis . Nar . vel . 60 Cm. + 45 Cm . dolga .<br />
pred okoli 50 dni v vreči , potem pa še nekoliko časa na hrbtu.<br />
To isto dela tudi miš vrečarica (Beutelmaus, D . dorsigera), ki<br />
je zaradi tega tudi dobila ime hrbtono s ali surinamski E D. e j .<br />
Mladiči na hrbtu ovijo svoje repke okoli nazaj zavihanega, materi -<br />
nega repa .<br />
Vrečarji. posredujejo prelaz med zvermi in glodavci. Prvi<br />
sesavci na zemlji bili so vrečarji, njihovi ostanki nahajajo se v rže<br />
v starših zemeljskih tvorbah (glej v mineralogiji §, 160) . Dandenes<br />
razširjeni so na jako omejenem prostoru .
Sesavci. Glodavci . 255<br />
fiesti r a z r e d : Glodavci ; Glires.<br />
Glodavci imajo v vsaki čeljusti dva dletasta zoba , g l o dač a 12 4<br />
imenovana , ki sta samo na sprednji strani s sklenino (emaljem )<br />
Pod. 77 . prevlečena , zato ostaneta spredaj zmerom<br />
rezna in ostra , zadaj se pa pri glodanj i<br />
sproti obrabita. Glodači tudi iz korenine<br />
doraščajo in narastó v neprimerno dolgost ,<br />
ako se spredaj sproti ne obrusijo. Podočnjakov<br />
nem*, in med glodači in kočnjaki<br />
(dva do šest) je velika vrzel , kar se vidi<br />
na pod. 77, ki predstavlja kunčevo gornj o<br />
čeljust od spodnje strani . Sklenina na kočnjakih<br />
dela povprečne robove.<br />
Glodavci so večidel majhne, miroljubn e<br />
zivali , ki se močno plodé , koteč po ve č<br />
golih in slepih mladičev. Mnogobrojni rodovi<br />
razstavljeni so v več skupin .<br />
Veverièasti glodavci (Sciurina) so zale in<br />
Kunčevo zobovje % mu . ve- Živahne Živalce, živeče večidel na drevji in p o<br />
lihosti . dupljih, samo nekatere v podzemeljskih luknjah.<br />
Jedrca in plodovi so njihova poglavitna hrana . Med njimi je :<br />
rt a v a dna veverica : (Sciurus vulgaris) , pod . 78 , lijaste dlake ,<br />
Pod. 78.<br />
Veverica ; Sciurus vulgaris . Nar. vel. 24 Cm . + 20 Cm . dolga .<br />
po trebuhu bela, nahajajo se pa tudi črne . Po severnih krajih osivi<br />
po zimi in. dá lepo krmilno. Veverica prebiva po naših gozdih ,<br />
najrajši v smreèji . Jé posebno rada smrekovo seme, pa tudi oreh i<br />
in sploh jedra jej gredó v slast. Prav zabavno je gledati Živalco,<br />
kako urno in spretno gloda lešnik . V sužnosti jé vse, posebno
256<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
rada sladkor, toda grenkega mandelja jej ne smeš dati, ker j o<br />
umori njegov višnjav strup . Ako nema kaj trdega glodati, narasto<br />
jej glodači črez mero dolgi in, potem gloda, ako je prosta, lesenim )<br />
po hiši. V gozdu si napravi v kacern duplu prav ugodno, z maho m<br />
postlano ležišče ali pa si na drevesu naredi gnezdo iz vejic , š e<br />
raje se polasti zapuščenegá ptičjega gnjezda , katero po svoje po -<br />
pravi in uredi. Ondukaj tudi skoti dvakrat ali trikrat na leto p o<br />
tri do sedem mladih. Ob slabem vremenu zamaši skrbno nahod v<br />
svoje gnjezdo .<br />
Leteča veverica ali poletuša, (Pterornys), pod . 79, ziv i<br />
na Ruskem , posebno pogosto v brezovih gozdih (brezikih) sibir -<br />
Pod. 79.<br />
Leteča veverica ; Pteromys . Nad.. velikost 15 + 12 Cm .<br />
skih. Sedem palcev dolga Žival je siva ter ima med prednjimi i n<br />
zadnjimi nogami razpeto kosmato kožo (perutnico), s katero p a<br />
vendar ne more leteti, temveč si samo olajša skakanje. Kakor pri
Sesavci . Glodavci .<br />
nas veverico tako ondi tudi poletušo imajo za zabavo po hišah ,<br />
ker se tako udomači, da se dá človeku v žepu prenašati .<br />
Polh (Myxus glis) dolg šest palcev in pa podlesek (Mus<br />
avellanarius), pod. 80, tri palce dolg, imata oba košat rep in zim o<br />
P od<br />
. 80 .<br />
prespita. Polhov j e<br />
dosti po naših buko -<br />
vih gozdih. Lové jih ,<br />
in sicer po noči, zarad<br />
okusnega mesa ,<br />
katero so vže star i<br />
Rimljani čislali kako r<br />
dober oblizek. Kožica<br />
n.ij sicer mnogo vred -<br />
na, vendar se porabi .<br />
Podlesek je jako brhka<br />
Hvalca , rekel bi<br />
prav majhna veverica ,<br />
in se tudi ravno tak o<br />
udomači in privadi Go--<br />
Podlesek ; Mus avellanm.ius. Nar. vel. 8 + 7 Cm . veku. Rjav je , spodaj<br />
malo svitlejši , in repek je tako dolg kakor truplo. Nahaja s e<br />
po srednji in južni Evropi po gozdih in leščevji, toda nikjer po -<br />
gostoma. Najrajši jé lešnike in bukvico (Lir). Za zimo si naprav i<br />
v zatišji kje okroglasto gnezdo, spleteno iz trave , mahú in listja ,<br />
v njem prespi vso zimo tja do aprila .<br />
Svizec (Arctomys marmota), pod . 81 razlikuje se znatno o d<br />
Pod . 81 .<br />
ravnokar opisanih Žival i<br />
ne samo po postavi, tem<br />
več tudi v vedenji . Velikosti<br />
je zajčeve , tod a<br />
trupla je neukretnega ,<br />
zatrepanega, glave široke<br />
in plošnate, kratkih nog<br />
in kratkega repa. Dlak a<br />
je rumenkasto siva in nagiblje<br />
na rjavkasto, okoli<br />
gobca je bel. Svizec prebiva<br />
po najviših planinah ,<br />
na prisojnih rebrih v Al -<br />
pah in Pirenejah bliz u<br />
večnega snega. Hrani<br />
se s koreninami in pla -<br />
ninskimi zelmi, s katerimi<br />
tudi skrbno nastelje globoke<br />
jame pod zemljo ,<br />
kjer zvit prespi šest al i<br />
svizec ; Aretomys marmota . Nar. vel .<br />
še več mesecev dolg o<br />
30 + 15 cm, zimo, ne da bi kaj jedel ,<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
17
258<br />
<strong>Zoologija</strong>.<br />
Svizci so jako plašni in oprezni, kakor pri najma,njšem sumu kak e<br />
nevarnosti jedeh iz družbe glasno zabrlizgne, izginejo vsi hitro kakor<br />
strela v svoje luknje. Planinci ga časih streljajo, da-si mes o<br />
in koža nij dosti prida, pa čislajo mast za izvrstno zdravilo . Lovec<br />
se mora neznansko oprezno bližati živali in mora dobro zadeti, da mu ,<br />
Če tudi smrtno zadeta, ne uide v luknjo . V prejšnjih časih so se pogostama<br />
videvali mladi Savojarcli, ki so za denar kazali svizce po svetu .<br />
Miši (Murina) so vse majhne in Živé po luknjah in rovih ,<br />
katere si same kopljejo . Ponočne živali so in se hranijo večidel z<br />
zrnjem in koreninami, pa, vmes tudi z živalskimi snovmi ter s o<br />
dostikrat jako škodljive . Znamenite so :<br />
Hišna miš (Mus musculus) temno siva z tlolgiin repom, zn a<br />
jako spretno plezati. G- o z d n a miš (M . sylvaticus), pod. 82 je veča ,<br />
Pod. 82.<br />
dolgorepa , ru -<br />
dečkasto rujava ,<br />
spodaj bela . H i š -<br />
n a ali črn a<br />
podgana, (M .<br />
rattus) je črnikasta<br />
in sede m<br />
palcev dolga. Siva<br />
podgan a<br />
(M. decumanus) „<br />
pod . 8 :7_3, je rjav -<br />
kasto siva , veča<br />
in močnejša, o d<br />
črne ter se j e<br />
stopram v 18 .stoletji<br />
priklatila iz<br />
Poloma ini '3 ; M. sylvatioals 11 + 1 Cin . Azije v Evropo .<br />
Kakor so glodavci veveričnega plemena, prijetni in priljubljeni ,<br />
tako ostudne, celó grozne so živali tega plemena skoro vsem ljudem.<br />
Še posebno velja pa to za zadnji dve, za, p o d. ga n In p o<br />
pravici, ker obe, da-si tudi se v zunanjosti nekoliko razločite, strinjate<br />
se vendar v vedenji in v vseh slabih lastnostih .<br />
Podgane so togotne, zagrizne , predrzne in požrešne živali ,<br />
kopljejo in preglodajo si luknje in hodnike skozi hleve, magazine ,<br />
kleti in ladije, poškodujejo in ognjusijo vsakovrstni živež in po -<br />
leg tega prebrbajo in žró najnegnjusniše odpadke po gnojiščih ,<br />
zahodih in smradnih jarkih . Poloté se celo živih živali, napadaj o<br />
perutnino, opitane svinje, bolno blago (živino) — s kratka pre d<br />
njimi nij nič varno. Na Jamaiki ugonobé velik del sladkorne<br />
trstike, Posebno v velicih mestih, kakor je London in Pariz ,<br />
jih nij mogoče zatreti . Časih pravo vojsko vzdignejo na podgane ,<br />
otrujejo jih s strupom, lové jih v umno napravljene proglj e<br />
in pasti in naščuvajo nalašč za to -učene pse na nje . Lov na podgane<br />
je ,po teh mestih posel posebnih, nalašč zato postavljenih<br />
mož . Cudno je to, da se v pismih starega veka podgana nikje r
Sesavci. Glodavci . 259<br />
Pod. 83 .<br />
Siva podgana, M. dccumantis. Iti r . vel . 26 -J- 20 Cm .<br />
posebe ne spominja. Zato mnogi mislijo, da se je stopram v srednjem<br />
veku pritepla iz Azije . Dawlenes je razširjena po vsem svetu ,<br />
ladije so jo zanesle tudi na osamljene otoke. V Kini jo jedó kako r<br />
slaščico. Podgana skoti časih po osemnajst mladih na enkrat , i n<br />
zgodilo se je vže, da so se goli in mastni repi cele družine spleti<br />
in zrasli. To čudno in znamenito prikazen , ki je bila dosti sum -<br />
ni éena in kot neverjetna opisana, imenujejo „p o d g a n s ki k r a l j .”<br />
P olj s k a m i š (Hypudaeus arvalis) je med vsemi najškodljiviša,<br />
ker se časih pr)kaže v neizrečenih množicah. Pravijo , d a<br />
se v teku enega pole) a od enega samega para pri najugodniši h<br />
Pody',)4 . okolnostih nakoti 2300 po -<br />
tomkov. Rjavkasto siva i n<br />
kratkorepa žival slabo pleza ,<br />
~ ,;, t ~''~~~i,~~„~jt<br />
,}~~ zato jih je najbolje loviti v<br />
navpik izvrtane luknje .<br />
Hrček ali skriče k<br />
(Cricetus frumentarius), po -<br />
doba 84, je deset palce v<br />
dolg, rudečkasto rumen,<br />
spodaj črn. V ustnih moš T<br />
njicah znaša velike žitne<br />
zaloge v svoj podzemeljsk i<br />
stan, ki ima več predalov .<br />
V enem stanuje, v druge<br />
spravlja živež in odstranjuj e<br />
nesnago. Stanovanje ima<br />
dva izhoda, po enem, na<br />
pošev izpeljanem izpihuj e<br />
izkopano prst, po drugem<br />
navpičnem pa zlasti v ne ...<br />
.11réek ; Cricetus Irumenarltis . 25> ± 5 Cm, VarflOSti zbeži v svoj stan .<br />
17*
260<br />
<strong>Zoologija</strong>,<br />
Kakor podgana grize tudi hrček neznansko rad, v togoti se brani<br />
celó proti človeku postavivši se na zadnje noge, kar tudi sice r<br />
rad dela, zlasti pri jedi . Nahaja se po severni in iztočni Evropi ,<br />
na Nemškem po nekaterih krajih , n. pr. v Turingiji jih je toliko ,<br />
da delajo neizrečeno škodo. Nij samo to, kar sproti pojedó , teinveč<br />
vsak si še v svoj stan nanosi petnajst do dvajset funtov žita ,<br />
zato se dvojno izplača trud iskati hrčkove zaloge. Koža se rabi<br />
za krznino, da-si nij mnogo vredna .<br />
Leming (Lemnus norvegicus), 5 1/2 palca dolg stanuje daleč<br />
na severji, na Švedskem in Norveškem in potuje časih v velici h<br />
tropah m o š n j i č a r (Ascomys) v Ameriki ima na ven odprte ustne<br />
mošnjice ; po d g a n a p iž m a r i c a (Fiber cibethicus) živi v severni<br />
Ameriki ter si zida umetno, krušni peči podobno stanovanje o b<br />
rekah. Velika je kakor kunec , diši po pižmu in clá lepo krznino ,<br />
o n dr a t a imenovano-, iz katere se izdelujejo lepi klobuki .<br />
Pleme skakačev (MaeI~opoda) in zajcev (Lepot ina). Semkaj spadajo<br />
živali dolzih zadnjih nog, s katerimi lehko delajo velike skok e<br />
ter se hitro umaknejo nevarnostim. Nekatere koristijo z okusnim<br />
mesom in fino dlako, iz koje se dela polst (filz) . Večidel živé v toplih<br />
deželah ter se hranijo z rastlinami . Od skakačev imenujemo : s k a -<br />
kuna (I)ipus jaculus) iz južne Rusije, egip et s ke g a niša sk a -<br />
k a ča (a1toniys aegyptiacus) pod. 85, in pa južno-afrikanskeg a<br />
Pod. 85 .<br />
Miš skakaè ; llaltomys aegyptiaclls . 18 + 22 Co .<br />
zajca skakača (Pedetes calfer). Prelaz k zajcem delata siv i<br />
činčila (Eriemys) in v i s k a h a (Lagostomus) Živeča v južn i<br />
Ameriki. Velikosti sta kunéeve in imata najfinišo in najmekš o<br />
dlako . Najbolj znana žival tega plemena je pa vendar n a v a d n i<br />
zajec (Lepus timidus) pod . 86 , ki kaže v zobovji to posebnost ,<br />
da ima med vsemi sesavci edini za gornjima glodačema še dv a<br />
majhna zobca (pod. 77) . Zajec dá izvrstno pečenko in iz dlake<br />
se izdelujejo polsteni klobuki . Kunec (L. curdculus) , živi v luk-
Sesa , Glodavci . 261<br />
Pod. 86 .<br />
Zajec poljski ; Lepus timidus. IV ar . vel. 60 + 8 Cm .<br />
njah pod zemljo ter se množi: neizrečeno hitro , ker samica skot i<br />
vsako leto štirikrat ali celó petkrat po štiri clo osem mladičev .<br />
Zategadelj so časih tu in tam celó škodljivi . Mešanci med poljskhn<br />
zajcem in kuncem, tako imenovani leporidi, so jako okus -<br />
nega mesa, zato jih tu in tam reclé na veliko .<br />
Bohri (Palmipedia) odlikujejo se s plavutno pečico na zadnji h<br />
nogah. Najvažniši je navadni bober (Castor fiber), pod. 87, dva<br />
Pod. 87 .<br />
Bober ; Castor fiber. Nar. vel. 75 + 30 Cm.<br />
clo tri črevlje dolg, s črevelj dolzirn, plošnatim in luskavim repom .<br />
Gornja daljša dlaka je rjava , spodnja mekša pa sivkasta . Rumeni<br />
glodači so močni in gledajo iz ust . Bobri živé po leti posamezni<br />
ob rekah, jeseni se pa združijo ter si zidajo skupna stanovanja ,<br />
ki so jako umetno izdelana. Grade pa samo po noči. Od mladih<br />
drevesec , vej, kamenja in blata zgradijo stavbo, podobno veliki<br />
krušni peči. Izhod je zmerom pod vodo. Da voda okoli hiše ne
262<br />
<strong>Zoologija</strong> ,<br />
upade, napravijo, če je treba , tudi jez poprek vode. Hrani se z<br />
drevesno skorjo in listjem in od obojega si napravi zalogo za zimo .<br />
Bober je miroljubna žival , njegovo meso je prhko in okusno . V<br />
Evropi so ga skoro vže zatrli, samo še na Donavi in na Labi s e<br />
tu in tam nahajajo posamezni pari ; pogostoma se pa še nahaja v<br />
severni Ameriki in Aziji . Preganjajo ga zaradi fine dlake, iz koj e<br />
se izdeluje najfiniša polstenina, in zarad bobrovine (Castoreum) ,<br />
to je rumenkasta, jako dišeča stvar, ki se nabira v neki žlezi . Iz<br />
vrstno je zdravilo .<br />
Bodičasti glodavci (Aculeata) . Semkaj spada ježevec (Hystrix<br />
cristata) z dolgimi, belo in črno kolobarjastimi bodicami .<br />
Nočna žival je in prebiva v luknjah. Nahaja se vže po južni Ev -<br />
ropi, če tudi redko, bolj pogostorria pa v Afriki .<br />
Poinparkljai (Subungulata) se taco hnenujejo, ker so njihovi<br />
nohti topi, skoro parkljem podobni . Zivé samo v južni Ameriki ,<br />
miroljubni so ter imajo okusno meso. Med nje spada : A g ut i<br />
(Dasyproeta) ; Paka (Coelogenys ; morski pr a s i č ek (Cavia cobaya)<br />
je vže več stoletij udomačen v Evropi, a divji se ne nahaj a<br />
nikjer več. Svinji v velikosti in postavi podoben je k ap ib ar a<br />
ali vodni prasee (lydrochocrus .<br />
Sedmi razred : Brezzob . , entata .<br />
125 Živali tega razreda se leko spoznajo po ozkem gobci , v katerem<br />
nemajo prednjih, nekateri eeló nikakoršnih zob . Prsti so ji m<br />
zraščeni, a na njih imajo močne kremplje . Nekoliko njih pobira .<br />
majhne žužke z lepljivim jezikom . Večidel so jako počasne in top e<br />
živali, živeče samo po vročih krajih . Spomena vredne so : Kljuna š<br />
Pod. 88 .<br />
Wljuna ; Ornitorhynehus paradoxus . Nar. vel. 40 Cm .<br />
(Ornithorhynchus paradoxus), pod 88, s kljunastim gobcem z'Nov e<br />
Holandije ; kljunati ježe k. (Echidna) na Vandimenovi zemlji ;
Sesavei. Rédkozobi. 6<br />
veliki mravljin a r (1‘ yrn ecophao. ) v južni Ameriki je dolg štiri _<br />
èrevlje , rep pa 3 Črevlja ; podzemna s v i n j k a (Orycteropus )<br />
živeč v kapski zemlji je takisto velika in živi baš tako kakor prejšnji,<br />
a ima okusno meso . Zarad čudovitega pokrivala sti znameniti :<br />
l u s ka v e c (Manis), ki je pokrit z roženimi luskami, katere kako r<br />
strešniki druga vrh druge ležé , več vrst te živali živi v Aziji in<br />
Afriki ; o klop Etik (Chlamydophorus) krtove velikosti, Živi tudi po d<br />
zemljo, po glavi in hrbtu ima oklop iz poprečnih usnjatih pasov ;<br />
Pod. 89 .<br />
Pasanee : Dasypus. Nar. vel. 45 C .<br />
p a s a n e c (asypns), pod. 89 , živi v več" vrstah samo v južni<br />
Ameriki v podzemeljskih luknjah , katere si izkoplje sam ; glava<br />
in hrbet sta popolnoma oklopljena z roženimi pločicami, sredi života<br />
ima pa več ravno tacih obročev ali pasov ; največi je tri do<br />
štiri črevlje dolg, najmanjši se lehko zvije v klobček ; lové jih<br />
zaradi okusnega mesa .<br />
L e n i v c i (Bradypus) so počasne, samotno po drevji živeč e<br />
živali kosmatega kožuha in opičastega lica . Hranijo se z listjem ,<br />
redkokedaj pridejo na zemljo, kjer se pa neznansko težavno gibljejo.<br />
Zarad počasnosti njihovega gibanja na tleh, dobili so im e<br />
lenivci. V resnici so pa temu krivi njihovi čudno ustvarjeni udje .<br />
Prsti so namreč" zraščeni, skriti so v koži in le velikanski, skoro<br />
tri palce dolgi srpasti kremplji gledajo izpod kože . Poleg tega so<br />
prednji udje skoro še enkrat daljši od zadnjih . Manjši lenivec (B .<br />
pallidus) zove se A i, Veéi (B . tridactylus) , pod. 90 , pa Un a u .<br />
Oba Živita v južni Ameriki .
264<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
Pod. 90 .<br />
Lenivec ; Bradypus tridactylus . Nar. vel. 1 'noter .<br />
Osmi razred : 31nogoparkliarJi ali debelokožei, 31nitungula s .<br />
Paehydermata .<br />
126 Debela koža teh živali obraščena je le z redko dlako in njihovi<br />
neokretni prsti, katerih imajo po dva do pet na vsaki nogi, vtaknjeni<br />
so, vsak posebe, v parkeljce. Hranijo se večidel z rastjem . V tem<br />
razredu nahajajo se največe kopne živali, živeče samo v starem svetu .<br />
Pred vsemi se odlikuje slon (Elephas), ki z velikanskim in močnim<br />
truplom strinja tudi čudoviti razum in podučnost. Truplo je re s<br />
okorno neokretno ; ali njegov trobec (rilec) je jako spretno orodje ,<br />
s kojim opravlja marsikaj , česar druge živali ne morejo . V pod .<br />
47 narisali smo zložen kotnjak indijskega slona . Imenitniša neg o<br />
kotnjaki so tri do štiri èrevlje dolga slonova okla , ki dajo dragoceno<br />
slonovo kost .
Sesavel. Mnogopmaklja,rji 26<br />
Razlikujemo dva slona , namreč a z i j a t s k ega (E . indic as) ,<br />
pod. 91, ki je ved., poclučniši in krajših ušes, nego a f r i k a n s k i<br />
slon. (E. africamis), ki se poleg tega tudi razlikuje po zbočene m<br />
čelu in po tem , da sklenina na oglajenih kotnjakih dela kopast e<br />
( A) robove. Sloni živé družno po vlažnih gozdih v Aziji in Afriki ,<br />
v<br />
Pod. 91 .<br />
Azijanski slon Elephas indicus . Nar. vel. 3 metre visok .<br />
hodijo radi kopat se v vodo in dobro plavajo . Miroljubne so Živali<br />
in človeka nikdar ne napadajo, ako jih ne draži . Redke so Živali, o<br />
katerih bi imeli toliko opisov in povesti, kakor baš o slonu. Te<br />
povesti govoré večidel o indijskem slonu , o njegovem razumu , o<br />
njegovi podučnosti in dobrem spominu, ne samo za izkazane dobrote,<br />
temveč tudi za žalitve in krivice . Star slon meri dvanajst<br />
do šestnajst èrevljev v dolgosti in je v plečih deset do dvanajs t<br />
črevljev visok. Okli ima v gornji čeljusti namesto prednjako v<br />
ali sekavcev , sosebno veliki ima afrikanski slon, kajti njegov o<br />
oklo je časih črez pet Črevljev dolgo in érez 100 funtov težko .<br />
Kotnjaki se večkrat izmene, a čudno je, da star slon ima v vsak i<br />
čeljustni poli en sam kotnjak, tedaj vsega skupaj štiri , doèim jih<br />
mladiči imajo po šestnajst, dvanajst do osem. Slon učaka sto le t<br />
in še več, toda v sužnosti se ne plodi ali vsaj tako redko , da se
266<br />
Zoo ogijtt ,<br />
morajo vsi za tomljanje namenjeni sproti loviti . Lové jih različno .<br />
Ali skušajo h kratki vjeti cel trop slonov tirajoč jih s kadmi pet -<br />
sto do tisoč goničev v ograjo, narejeno z močnih kolov , zakriti h<br />
z grmovjem ; ali pa lovci zvabijo posameznega divjega slona me d<br />
tomljane, ki vzamejo divjaka, med se in ga tako obstopijo, da m u<br />
lovci, sarn ne vé kedaj, zadrgnejo vrv okoli zadnje noge ter ga z a<br />
bližnje drevo privežejo . Vjete potem ukroté s postom . Slon je dober<br />
voznik in tovornik, ali vendar se sploh malo rabi , nekaj ker g a<br />
je težko dobiti, nekaj pa, ker njegovo vzdrževanje predrago stane ,<br />
kajti velikan potrebuje velikanske obroke . Največ jih rabijo indijski<br />
vladarji in mogotci za sijajne sprevode . Jako redki so beli sloni ,<br />
v Siamu jim v kraljevi palači po knežje strežejo ter jih sporo kakor<br />
bogove časté. Rimljani seznanili so se s sloni stopram v vojska h<br />
s Pyrrhom in Hanibalom, koja sta vodila sobo afrikanske slone, k i<br />
se torej tudi dadó krotiti in tmnljati . Po iznajdbi smodnika, se vé ,<br />
slon v vojski nema nikakoršne veljave več .<br />
Tu in tam se nahajajo ostanki predpotopnega slona ali mamuta<br />
(E, prhnigenius), od katerega prihaja dobršen del slonov e<br />
kosti, zlasti iz Sibirije. Ondi so našli to žival v ledu zamrznjen o<br />
in tako dobro ohranjeno , da je koža še pokrita z gosto, volnat o<br />
dlako in da se v želodci še dadó razločit smrekove bodice i n<br />
ostanki druzih severnih rastlin . Njegova 10 do 15 črevljev dolga<br />
in. 1 črevelj debela okla tehtajo 300 fantov in tudi več .<br />
Izmed velikanskih predpotopnih debelokožcev še imenujem o<br />
ni a s t o d o n a iz Amerike in di n o t h eri u m . Nalneukretniša živa l<br />
na kopnem je pa vendar p o v o d ni konj (Hippopotamus), ki živ i<br />
samo po vodah in grezéh vroče Afrike . Kratkonoga žival se pa<br />
nikakor ne dá primerjati skočnemu konju . Iz njegove , dva palca<br />
debele kože režejo se biči .<br />
Iz plemena ščetinarjev (Setigera) rilastega gobca, je na š<br />
znani in čislani prasec (Sus scrofa), ena najkoristniših domačih<br />
Pod . . živali, katero so zategadelj<br />
iz starega sveta preselili<br />
tudi v Ameriko in<br />
Avstralijo. Podočnike ,<br />
pod. 92, tako imenovan e<br />
čekane ali okla, ima navzgor<br />
vkrivljene , in ti<br />
zobje so strahovito orožj e<br />
divjega mrjasea , pod . 93 .<br />
Od tega divjaka izvir a<br />
domači prasec , ki skot i<br />
dvakrat na leto po sedem<br />
Lobanja divjega Kosem . do štirnajst mladičev.<br />
Prasec ima štiri prste, ali zadnja dva sta krajša. Divji prasec j e<br />
črnikast, zato se tudi imenuje črna divjačina. Mladiči, imenovani<br />
prt j s e k i ali odojki, so rumenkasti in črno progasti . Dorasli<br />
samci zovejo se mrjas ei, samice pa svinj e. Vsa družina Živi
Sesavci. Mnogoparkljarji . 67<br />
Pod: 93 ,<br />
Divji prasee ; Sus serafa. Na", vel. vel. 1,75 + 0,50 m .<br />
skupaj v goščavah, kjer so močvirna tla, kajti se radi valjajo p o<br />
mlakah. Nekdaj so se nahajali po vseh večih gozdih, ali dandanes<br />
so jih večidel vže pregnali . Jedó želod, gobe, korenine, črve, ogrce ,<br />
z eno besedo vse, kar je užitno, celó mrhovino in nesnago . Z rilcem<br />
in okli rijejo po zemlji, iščoč hrane , in pridejo po noči tudi n a<br />
obdelano polje, kjer naredé veliko škode, zato so divji prasci v<br />
Evropi sedaj povsod omejeni na velike gozde in posebne gaje, kje r<br />
se jim pa mora hrana klesti . To isto neizmerno požrešnost je o d<br />
svojega zarodnika/ podedoval tudi domači prasec, ki časih cel ó<br />
svoje lastne mladiče požre . Tudi se je vže prigodila grozna nesreča ,<br />
da je svinja prišla do otroka, katerega je neskrbna mati samega pustila,<br />
ter ga požrla, ali pa mu odgrizla roko, ali mu spačila obraz .<br />
Ako se svinja izpita , za kar je posebno dobra zmes iz mleka ,<br />
otrobov in turščice, naredi jej se pod kočo debel nasad špeha , k i<br />
se izcvre in rabi kakor mast . Meso se rabi mnogovrstno, posebn o<br />
mnogo se ga nasoli in posuši. S ščetinami se trguje , iz njih s e<br />
izdelujejo Čopiči, ščeti, omela in metle , najboljše ščetine imajo
268 <strong>Zoologija</strong> .<br />
na polu divje poljske in ruske svinje. Naši domači prasci so o d<br />
strani nekoliko stisneni ter so zato visocega in robatega hrbtišč a<br />
in imajo trde ščetine , na Ogerskem in Srbskem pa redé žival i<br />
okroglega, zalitega hrbta in kodraste , skoro volnaste dlake , tako<br />
imenovane b a s u l j e.<br />
Na otoku Javi živi kr iv oz ob i mr j a s ec ali babirus a<br />
(Porcus Babirussa) . Iz gornje čeljusti mu strèite dve dolgi kako r<br />
rogova navzaj zakrivljeni okli, a dve krajši pa iz spodnje čeljusti .<br />
Amerikanski pekari (Dicotyles) hm na križi neprijetno vonjajoč o<br />
žlezo , sicer pa okusno meso . Zivi skupaj v krdelih. Grda, neukrotna,<br />
celó nevarna svinja je afrikanski emgal o (Phaecochoerus) ,<br />
V zadnjem plemenu z neparnimi prsti imamo t a p i r a (Tapirus<br />
od katerega več vrst živi v Aziji in Ameriki. Tapiri s o<br />
mirne živali kratkega rilca brez okel, na prednjih nogah imaj o<br />
Pod . 9 ,<br />
Indijski nosorog ; Rhinoceros indiens . Nar. vol. 3,5 + 0,60 m .<br />
štiri, na zadnjih tri prste . — Na vseh štirih po tri prste šteje velik i<br />
in silni nos or o g (Rhinoceros), ki je do dvanajst črevljev dolg in<br />
štiri do šest črevljev visok , a koža je tako debela, da jo cel ó<br />
kroglja iz puške ne probije . Od nosoroga razlikujemo več vrst, o d<br />
katerih napominjamo indijskega nosoroga (In . indicus), podoba<br />
94, ki ima en sam, dva do tri èrevlje dolg rog na nosu, i n<br />
pa a f r i k a n s k ega (l& africanns) z dvema, drug za drugim stoječima<br />
rogoma . Z rogom podira drevesa, s trojih obira listje, a časih<br />
mu služi tudi za orožje . Indijski vladarji in mogotci so si iz
Sesan ei. Kopitarji . 2 6<br />
roga dali delati kupe , ker so imeli prazno vero , da vsak strup ,<br />
popit iz tacega roga, izgubi svojo moč. Nosorog je sam ob sebi<br />
miroljubna žival, ali razkačen je strašno opisen, z neznansko sil o<br />
lomasti za svojim protivnikom, sledeč ga posebno z vohom in<br />
sluhom .<br />
Deveti razred : Kopitarji , Slidungula .<br />
Ta razred obsega en sam rod, a na čelu temu rodu stoji pre- 12 7<br />
krasni konj (Equus caballus) , močna , lepa, podučna in za človeka<br />
jako imenitna žival. Razprostranjen je po vsej zemlji, nikje r<br />
se ne nahaja divji, pač pa podivjan, na pr. v Ameriki, kamor je<br />
prišel stopram po odkritji tega dela sveta. Kakor pri druzih domačih<br />
živalih, razlikujemo tudi pri konji mnogo pasem . Ako s e<br />
konj pari z oslom, skoti se mula in mezeg .<br />
Konj ima šest sprednjih zob ali sekavcev, ravno toliko kočnjakov<br />
in en podočnjak, ki pa tudi dostikrat izostane . Sekavci iz-<br />
Pod. 95 .<br />
Zebra ; Eg,mis zebra . Nar. vel. 2 + 0 .5<br />
raené se malo po malo v prvih petih letih, najpredi izpade srednji<br />
par zgoraj in z(lolaj, èrez eno leto bližnja dva, in zopet èrez eno
270<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
leto krajna dva. Zato se konju na zobéh pozna, koliko let ima .<br />
Pozneje se pozna starost po črnikastih jamicah na venci novih sekavcev.<br />
Te jamice se namreč pri zobanji v odločenem redu obrusijo<br />
in izgladijo, a naposled izginejo popolnoma v devetem letu, i n<br />
odsle naprej se starost ne dá točno določiti . Ziva je istina, da<br />
Arabci in časih tudi Angleži svoje konje z večo skrbjo odgojujej o<br />
in oplemenjujejo, nego svoje otroke. 0(1 mnogih konjskih pase m<br />
omenjamo samo nekatere, pri bojih so stanovite lastnosti posebn o<br />
izražene. Tako na pr. odlikuje se arabski konj z lepo rastjo ,<br />
urnosjo in trpežnostjo, zraven ima še lepo lastnost , da je tudi s<br />
slabo in pičlo hrano zadovoljen ; angleški p i v a r s k i kanj opominja<br />
po velikosti in moči skoro na slona, nasproti temu pa škotski<br />
konj, p o nny imenovan, vij mnogo veči od močnega psa .<br />
Znamenit je nadalje : progasti konj ali zebra (Equus zebra) ,<br />
pod. 95, in k v a g a (Equus quagga), oba iz Afrike . Te lepe živali<br />
živé v tropih in se rade družijo z noji, morebiti zato , ker ti prej<br />
spoznajo bližajočo se nevarnost. Opaža se namreč, da kakor hitro<br />
se noji stavijo v gibanje, tudi zebre zmerom ž njimi pobegnejo .<br />
Vsi poskusi, te hvali ukrotiti, bili so dosle brez vspeha .<br />
O s e 1 (Equus asinus) v ponižni sivi suknji, z dolzinii pobešenim i<br />
ušesi, s črnim križem na hrbtu in zraven še po navadi težk o<br />
obložen, je živa podoba skromnosti in zmernosti, in da si ima poln ,<br />
i-a vpijoč glas, ga vendar ne prištevajo učenjakom . Ko bi se mal o<br />
bolje ravnalo s to trpežno in delavno živalijo, gotovo bi tudi ose l<br />
bil ves drugačen , kajti v tartarskih stepah živeči divji osel al i<br />
k ul a n je mnogo lepi, vrči in hitrejši .<br />
Deset' 'az r od : hvopaekljarji all ueiivaèi. Bisnlea se n<br />
Ruminantla .<br />
128 tem razredu so gotovo najkoristniši sesavei, kajti nas obskrbljujejo<br />
z usnjem, volno, rogovi, mlekom, maslom, sirom in lojem . Pole g<br />
tega so izvrstni vozniki in tovorniki, sicer počasni , ali trpežni .<br />
Skoro vsi so udomačeni hi v mnogih pasminah po zemlji razprostranjeni.<br />
Odlikujejo se s preklanim kopitom in z rogovi na glavi ,<br />
le nekateri so brez njih , v gornji Čeljusti nemajo prednjih zob .<br />
Pod. 9G .<br />
Želodec preživab : a poiravnik ; b vamp : kapica : d devetogub ; e siriščnik ,<br />
f črevo .
Sesavcl. Dvoparldjmi. 271<br />
Hranijo se samo z rastlinami, in da morajo te popolnoma prebavljati,<br />
ima njihov želodec štiri razdele . Poleg požiravnika a, po -<br />
doba 9G, je največi predel vamp va-nj pride ravnokar prežvečena<br />
hrana in ostane nekoliko časa v njem, od todi se pomakn e<br />
v manjši predel c, kapica imenovali., tu se sprime v kepe in se<br />
peha zopet nazaj v gobec ter se še enkrat do dobrega zmelje in<br />
prežveči. Iz gobca se povrne hrana zopet v želodec in sicer v<br />
tretji predel d e v e t o gu b d zvara in naposled gre v siriščni k<br />
e, kjer se pomeša z ŽelodeČnim sokom in prebavi . Tekočim hrana ,<br />
mleko na pr. gre tekoj v siriščnik . Preživači so razdeljeni v ve č<br />
plemen .<br />
Velblodi ali kamele (Camelus). Brez rog so, a na prsih in<br />
kolenih imajo žulje. Razlikuje se navadna enogrba kamel a<br />
ali dromedar (C . dromedarius), pod. 97, rabljen sosebno v Arabiji<br />
in Afriki, in pa, dvogrba ali b aktr i j a n s k a kamela (C .<br />
Pod. 97.<br />
Dromedar ; Camelus drome€larius . Nar. vel. 3 do 3,3 met ,<br />
bactrianus z dvema grbama, katero drže bolj v srednji in se -<br />
verni Aziji. farad velike zmernosti in zadovoljnosti v jedilu pijači ,<br />
zarad moči, hitrosti, vztrajnosti ali trpežnosti in potrpežljivosti j e<br />
kamela najimenitniša tovorna žival v puščavah in stepah in po
27<br />
<strong>Zoologija</strong>,.<br />
vsej pravici se torej imenuje ladiia v puščavi , a poleg tega š e<br />
koristi z mlekom in mesom. Ali pri vseh teh lepih lastnostih se<br />
vendar kamela, ne more ponašati s svojo vnanjostjo, kajti je v<br />
resnici grda žival. Daljša je in viša od konja , na hrbtu se jej<br />
vzdiguje mehka grba , ki se vedno sem ter tja premika , kakor s e<br />
Žival premakne ali prestopi . Grba obstoji iz kitaste pletenine, v<br />
katero je vložena mast . Velika in trda grba je znamenje, da j e<br />
žival močna in zdrava , stradajoči kameli grba vpade in splahn e<br />
skoro popolnoma. Na to grbo se pripne sedlo, v katero sede jezdec ,<br />
toda jahanje na kameli nij nikakoršna zabava, ako mu človek ni j<br />
vže od mladosti vajen. Jezdec na kameli vedno poskakuje in<br />
omahuje , zato ga ježa neznansko izdela in utrudi , tudi ga začn e<br />
rada, glava boleti in omotice ga obhajajo , temu je pa gotovo ne -<br />
koliko kriva tudi hitrost , s katero se reže razžarjeni zrak v puščavi.<br />
Ravno tako kakor so se pri konji za posebne namene usta -<br />
novile posebne pasme, razlikujejo tudi pri kameli hitrega jahač a<br />
in močneaa, tovornika. Jahač pride v enem dnevu le pko trideset<br />
Pod . 98 .<br />
,—.,_ . .----- ,<br />
—_,--<br />
Lama ; Atleheràa lama. Nar. vel. 1,5 do 2 metra dolga .<br />
ur daleč, a če je sila tudi šestdeset ur. Prsta pri kameli sta zraščena<br />
in oba skupaj delata žuljavo blazinico , na kojo Žival stopa .<br />
Ta blazinica se ne vdira tako v pesek , kakor bi se na pr . ostro<br />
kopito. Spredaj na prstih visita dva razdeljena, majhna parkeljca .<br />
-:--,-
osavoi, - Dvopa•kljarji . 278<br />
Žirafa' elopardalis Uiraffa, Nar, vel, 5 metrov visoka .<br />
Z9oogij, 18
129<br />
274<br />
<strong>Zoologija</strong>.<br />
Kameli je vsaka krma dosti dobra, sicer tudi ona ljubi mehko travo ,<br />
ali če te nij , dobre so tudi trnjeve akacijeve veje in dateljnov e<br />
koščice. Kamelin gnoj je zatorej jako suh in lesen, Arabi ga skrbn o<br />
pobirajo inž njim kurijo . Vode kamela mnogo popije in zato more ,<br />
obdržavši nekoliko te vode v vampu, dolgo časa žejo trpeti . V<br />
sili so vže kamele pobili, da bi se okoristili s to vodo , katere p a<br />
človek zarad velicega smradú ne more užiti . Tovorna kamela s e<br />
vže od mladega vadi , da poklekne, in potem se malo po malem<br />
privadi zmerom veèemu tovoru . Ko karavana pride na počivališče ,<br />
poklekne kamela, da se jej tovor odveže in razpoloži na desno i n<br />
levo, potem se gre past in naposled se zopet vleže med svoj tovor .<br />
Vodnikova dobra beseda in lepo ravnanje pri kameli veliko ve č<br />
izdá in jo podpali na težavniše delo , nego palica in osorno ravnanje<br />
; posebno jo pa razvedri in spodbada petje in godba. Baš<br />
nasprotno tej hvali pa opisuje neki očevidec in dober opazovale c<br />
kamelo kakor oporno in trmasto žival , ki potniku preseda zara d<br />
nevšečnega smradú in neprijetnega glasú .<br />
Manjše in brez grbe so peruvanske kamele , namreč lam a<br />
(Auchenia lama), pod. 98 , jelenove velikosti, rjava, udomačena ,<br />
in vik una (A. vicuna), ki je velika kakor koza ter v čredah prebiva<br />
po visokih Andah , in Kordilijerah do 10000 črevljev visoèirte .<br />
Od nje se dobiva jako fina volna . Lama ima to posebnost , da za<br />
obrambo proti neprijatelju pljuje slino in na pol prebavljeno hrano<br />
iz želodca .<br />
Sama za se, kakor neka posebnost, stoji v tem razredu Ž<br />
r a fa (Camelopardalis), pod. 98 , brza prebivalka široke puščave .<br />
Do temena meri 18 do 20 črevljev, glavo jej pa krasite dve roženici.<br />
Samec ima sredi čela še eno manjšo grbo . Žirafa je najviša<br />
Žival, dolga je pa samo blizu sedem črevljev . Rumenkasto bel a<br />
koža, posuta je s precej velikimi oglastimi lisami rjave barve .<br />
Samo Afrika , in sicer od Sahare do kapske zemlje je njena domovina,<br />
ondi se pase v majhnih tropih ter se hrani največ z listjem,<br />
katero z dolzim, zaèrnelim jezikom smuče z dreves . Velike ,<br />
lepe oči in njihov mil in krotek pogled popolnoma pristoji dobro -<br />
čudnemu in miroljubnemu značaju te živali. Ker je žirafa tako<br />
posebno in čudno stvarjena , je njeno gibanje precej okorno i n<br />
neukretno ; ali koraka tako, da privzdiguje ob enem obe nogi zda j<br />
na eni, zdaj spet na drugi strani , ali kakor pravimo kasa, ali<br />
pa dirja. V diru pa prav grdo in smešno meče vrat zdaj nazaj ,<br />
zdaj naprej, da izjednači težišče . Dasiravno dela velike skoke , j o<br />
vendar &oz nekaj časa dober konj dohiti. Jako pozno, stopram<br />
okoli tridesetega leta pripeljali so prvo živo žirafo v Pariz , kjer<br />
se jej je vse čudilo. Pozneje se je videvala tudi drugde in dandenes<br />
nij nobena veča stalna menažerija brez nje.<br />
Jeleni (Cervina). Samci' tega plemena odlikujejo se s koščenim<br />
rogovjem, ki se vsako leto obnovi . Brez rogovja je samo p U -<br />
ma r (Moschus moschiferus) Živeč v severni Aziji, zlasti v Tibetu .<br />
Od njega dobivamo dragoceni mošek ali piŽem . Najkrasniši ud tega
SesaveL Dvoparkljarji . 275<br />
plemena je jelen (Cervus elaphus), čegar rogovju pri vsaki obnovi<br />
priraste en parožek . Rogovje sedi na okroglih roženicah ter im a<br />
spodaj, kjer se drži roženice, grčav obroček, tako imenovani vene c<br />
ali r o ž o. Rogovje enoletnega jelena ali p a r o ž n i k a (Špičnika)<br />
je enostavna špičasta raglja, pod . 100 , v drugem letu mu izrast e<br />
prvi stranski parožek , tako zvani nadočnik, in dvoletni jele n<br />
imenuje se r o g u l j a k . Potem vsako leto priraste en nov parože k<br />
ter seštevši parožke na obeh ragljah govorimo o jelenu šesterniku ,<br />
Pod. 100 .<br />
Jelenovo rogovje ; Cervus elaphus .<br />
deseterniku, dvanajsterniku , šestnajsterniku — in še celó o šest -<br />
' lvajseterniku. Jeleni živé v tropih po prostranih gozdih , ali pa<br />
v gajih pod posebnim varstvom . Sorodniki našega jelena živé v<br />
vzhodnji Indiji , v severni in južni Ameriki. Pri d a m j e k u (C .<br />
dama), pri vencem in zatrepanem losu (C. alces) in pri severnem<br />
jelenu (C. tarandus) so vrhni parožki plošnati in lopatasti .<br />
Severni jelen, čegar samica tudi nosi rogovje, je prebivalcem skrajnega<br />
severa v treh delih zemlje najkoristniša domača Žival, p a<br />
tudi divjačina. V zoologiènih vrtih videva se prekrasni jelen a k s i s<br />
(Axis maculata) iz Indije, rudečkasto rjav in belo lisast, najlepši<br />
vseh jelenov. Srna (C. capreolus) jo manjša od jelena in na m<br />
daje prhko divjino. Srnjak ima kratko, navadno trorogljato , ras -<br />
kavo rogovje .<br />
Rogarji (Cavicornia) . Stalni, neodpadajoči in otli rogovi na -<br />
sajeni so na, čelne roženice, ter niso nikdar rogovilasto razdeljeni ,<br />
pač pa se razlikujejo v velikosti in obliki, celó pri živalih isteg a<br />
rodú. Navadno jih imata samec in samica, časih so pa samic e<br />
brez njih .<br />
K temu plemenu pripadajo sledeči rodovi :<br />
Ovca (Ovis) z zavitimi , povprek brazdastimi rogovi, kakor<br />
jih kaže pod. 101 . To je namreč lobanja (èrepina) domače ovc e<br />
O. aries), katera se nikjer več ne nahaja divja. Dvojbeno je , od<br />
18*<br />
130
276<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
katerih prededov izvira, domača ovca, nekateri imenujejo azijatsk o<br />
gorsko ovco a r k a l (O . arkal), drugi zopet pa mislijo na muflon a<br />
Pod. 101 .<br />
Ovca, Ovis . na" . velikosti .<br />
(O. musimon), ki še dandanes divji pohaja po strmih gorah korzikanskega<br />
in sardinskega otoka . Tudi ovca se je razvrgla, v več<br />
pasem, ki se posebno po rogovih razlikujejo. Imenujemo sam o<br />
mer i n o vko s mehko svilnato volno, navadno ovco grobe volne ,<br />
vitorogo in tolstorepo ovco. Samcu pravimo oven .<br />
K o z a (Capra) ima stisnene , robate in nazaj vkrivljene rogove<br />
in je spretna, plezajoča gorska Žival . Divja, b e z o a r k a (C .<br />
Pod. 102 .<br />
aegagrus) je zarodnica,<br />
našedomaée koze(C .<br />
hircus), od katere st e<br />
kašmirka in angor-<br />
(14, ~~ _<br />
k a najimenitniši pasmi .<br />
Od kašmirkine fine dlake<br />
tkó se dragoceni kašmirski<br />
šali, a od angorsk e<br />
dobiva se tako imenovan a<br />
kamelina preja. Gizdavi<br />
kozorog (C. ibex), po -<br />
doba 102, je 4/2 črevlja<br />
Kozorog : Capra ibex .<br />
dolg, 2 1/2 érevlja visok<br />
ter ima skoro tri črevlje<br />
dolge, četverorobate, povprek klobasaste rogove . Čim stariši je, tem<br />
več klobas štejejo rogovi, črez 22 vendar ne . Kozorog je rude&<br />
kasto sive dlake, a vzdolž hrbta mu se vleče jasno rjava proga .<br />
Nekdaj se je nahajal pogosto povsod v Alpah, ali dandanes prebiv a<br />
samo še v najviših in najsamotniših dolinah Montblanca in Montrose .<br />
Irt tudi tukaj je redek in bil bi vže popolnoma zatrt, ko bi lo v<br />
na kozoroge ne bila stavljena v ostro prepoved.
Sesavei. Dvoparldj arj i . 277<br />
Rod antilopa (Antilope) ima v Evropi enega samega zastopnika<br />
in ta je divja koza ali gams (A. rupicapra), pod . 103 .<br />
Iz mladosti nam je znana marsikaka podoba , pesmica ali povest ,<br />
ki smo jo èuli o divji kozi in o lovu na to žival, zato si pa tud i<br />
visocih planin skoro ne moremo misliti brez divjih koz. Ali tudi<br />
Pod. 103 .<br />
Divja koza ; Antilope rupicapra . Nad.. vel. 1 meter ± 7 Cm .<br />
tukaj se nam godi. enako, kakor z našo jelensko divjačino . Tu in<br />
dam se bere kaka mična povest o življenji jelenov in srn v mračni h<br />
gozdovih, ali koliko nas je moglo jelena ali srno opazovati v po -<br />
polni svobodi. Mnogo jih se spenja na strme visoke gore, na<br />
tisoče in tisoče jih vsako leto potuje po Svici, a ne ugledaj o<br />
nobene divje koze, tudi z daleč ne . Tudi tukaj je brezobzirno preganjanje<br />
lepo žival vze skoro zatrlo. Človeka ne žene up na
278<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
velik dobiček , na bogastvo , da pri lovu na divje koze voljn o<br />
prenaša najveèe težave ter se podaja v smrtne nevarnosti — žen e<br />
ga želja pohajati po divjem gorovji, mika ga boriti se s pretečim i<br />
strahotami narave .<br />
Divja koza je tri črevlje dolga in dva črcvlja visoka , torej<br />
je tolikošna kakor domača koza . Dlaka se menja po letnem času ,<br />
po zimi je zamolklo rjava , skoro črna , s pomladi belo sivkasta .<br />
Rogovi so okrogli, gladki, črni in kljukasto nazaj zakrivljeni. Veliko<br />
oko je živahno in bistro parklji so spodaj izdolbeni in imaj o<br />
Pod. 104 .<br />
Obrzdana antilopa ; Antilopo ::oryx . ?Tar . vel. 2 + % met.<br />
ostre robove, zato more koza na najmanjšem prostorčku najtršeg a<br />
kamena brez skrbi nogo zastaviti . Skače in pleza izvrstno in del a<br />
skoke na tri sežnje. Divja koza živi v Alpah, Pirenejah in v Kavkazu.<br />
V malih družbah pohaja po najviših in najnepristopniših višavah<br />
ob večnem snegu, kjer j é sočna zelišča in obgrizeva različn e<br />
planinske grme. Po zimi se pomakne v niže doline . Toda tudi v<br />
teh višavah je žival zmerom v nevarnosti , na njo prežé mnogobrojni<br />
sovražniki, na, pr . brkasti jastreb ali ser , medved in ris , a
Sesavci . Dvoparkljarjl . 279<br />
strahoviti plazovi pokopljejo časih cel trop . Ali najhujši njen sovražnik<br />
je vendar le človek . Naj si ima še tako bister vid in tenek<br />
sluh, naj si bo še tako oprezna in previdna, in še tako predrzna<br />
v nevarnosti, neugnanemu lovcu vendar ne uide . Njegov z daljnogledom<br />
zbistreni pogled in njegova kroglja iz zanesljive puške seg a<br />
dalje, nego oko in skočna noga divje koze. Neverjetno je, do kake<br />
strasti vskipi veselje do lova na divje_ koze, da-si marsikateri love c<br />
stori smrt v kacem propadu. Kjer divje koze ne preganjajo, izgub i<br />
strah in pride blizu ljudi . Meso divje koze je izvrstno, ravno tak o<br />
tudi koža za usnje .<br />
Več kot 60 vrst antilop oživlja ravnine in puščave afrikanske<br />
in azijanske, po tisoč jih je časih v eni čredi. Navadno so tenke<br />
in gibke vzrasti, jelenu podobne, a zarad ljubkega vedenja in krasnih<br />
oči opevali so jih pevci jutrovih dežel Ena največih in najpogumniših<br />
je južnoafrikanska o b uz d ana antilopa, tudi pa sa n<br />
(A. oryx), pod. 104 imenovana . Dolga je šest črevljev , visoka p a<br />
štiri črevlje, do polovice obročkasti rogovi so tri črevlje dolgi .<br />
Pepelaste je barve, rta sprednjih stegnih je temnorjava, ravno tak e<br />
so tudi maroge na glavi, ki so videti , kakor bi žival nosila uzdo .<br />
Nadalje omenjamo še : navadno gazelo (A. dorcas), indijsk o<br />
gazelo (A. cervicapra) s k o k ono g.o gazelo (A. euchore) in<br />
govedu podobnega gnu-ja (A. Gnu) .<br />
Zadnji rod je govedo (Bos) z okroglimi rogovi. Ta rod je ,<br />
izvzemši Avstralijo , zastopan v vseh delih zemlje z več vrstami .<br />
Iz tega rodú je n a v a d n. o govedo (Bos Taurus) , ki se vže o d<br />
starodavnih časov kakor najkoristniša domača žival redi v mnogobrojnih<br />
pasmah, a njegovega divjega zarodnika ne poznamo . Pa č<br />
pa je govedo , vpeljano v južno Ameriko , ondi podivjalo ter se<br />
sedaj v velicih čredah pase po travnatih planotah . Od mnogovrstnih<br />
dobičkov, ki nam jih podaja govedarstvo , omenjamo sam o<br />
to, da molzna krava najboljše pasme daje povprek na dan 16 litro v<br />
mleka. Indijski grbavi vol ali zebu velja za razvrst našeg a<br />
goveda .<br />
Izumrl je tur (Bos urus), nekdaj živeč v srednji Evropi, k i<br />
se pa ne sme zameniti z z u b r o m (B . Bison), éegar potomki živé<br />
še dandenes v Litvi na ruskem v velikem bialoveškem gozdu .<br />
Jako močni in divji so : navadni bivol (B. bubalus) iz Azij e<br />
doma, ki je pa sedaj tudi v južni Evropi udomačen, nadalje a fr ikanski<br />
bivol (B. Caffer) in aruerikanski bivol ali bizo n<br />
(B. americanus) , ki se je nekdaj v neizmernih čredah pasel p o<br />
planjavah severne Amerike, sedaj pa gine zmerom bolj in bolj .<br />
Po višavah srednje Azije živi divji in udomačen j a k ali k r ul e è i<br />
v o l (B. grunniens), dolge dlakein konjskega repa . Najmanjša vrst a<br />
tega rodú je moškatni bik (B. moschatus), dolge volnaste dlake,<br />
ki živi na vis.ocem severu po ondotnih planjavah (tundrah) . Duh<br />
ima po moško .
131<br />
280<br />
<strong>Zoologija</strong>,<br />
E dna j s t i razred : PlitvonoŽei , Pinnlpedia.<br />
S tem razredom se bližamo vrsti živali , katera na videz ne -<br />
kako veže sesavce z mnogo niže stoječimi ribami . Valjasto , proti<br />
zadnjemu koncu zoženo truplo je pokrito s kratko in gladko dlako ,<br />
prekratki udje tako rekoč samo do gležnjev gledajo iz trupla , ž<br />
njimi se žival z veliko težavo plazi po tleh, pač pa izvrstno plava .<br />
Samo morske živali so, časih se pa tudi splazijo na kopno . Hranijo<br />
se večidel z ribami in mekužci. Koža, salo in okla nekaterih<br />
vrst so trgovinska roba .<br />
Tukaj omenjamo rod tul nj e v (Phoca) , a med njimi je najnavadniši<br />
morski pes ali ni o r s k o tele (PIL vitulina), pod . 105,<br />
Pod. 105 .<br />
Tulenj, Phoca vitulina . vol. 2 metra .<br />
ki prebiva v severnem in vzhodnem morji . Dolg je pet do šest<br />
èrevljev , glava je okrogla , nekoliko pasji podobna , uhljev nema ,<br />
velike lepe oči gledajo pametno in dobročudno okoli sebe . In v<br />
resnici je miroljubna žival, lepko se ukroti in udomači ter kako r<br />
vidra človeka razveseljuje z živahnim in objestnim vedenjem v vodi.<br />
Koža je pokrita s precej trdo , k truplu prileglo gladko dlako , k i<br />
se v vodi ne zmoči in po starosti kaže različne barve, od sivkast e<br />
tja do črnikasto zelene . Tulenj prav za prav živi ljudi v Grenlandiji,<br />
od njega dobivajo kožo in tolščo, ki izcvrta dri tako imenovan o<br />
kitovo salo ali ribjo mast . .Koža in salo so za Grenlandca tak o<br />
imenitne stvari , da mu brez njih nij mogoče živeti. V kože s e<br />
oblači, salo pa pije in ž njim tudi polni lampo, ki mu razsvetljuj e<br />
brlogu podobno kočo , in ki v njej nikoli ne ugasne. Grenlandec<br />
se torej največ ukvarja z lovom na tulnje in v tem tudi svoj e<br />
otroke podučava. Ako jih je izuril v dobre lovce , izpolnil je p o<br />
njegovi misli vse očetovske dolžnosti, za drugo odgojo se mal o<br />
briga. V majhnem slabem čolniči poišče lovec tulnja na morji ter<br />
ga skuša dobiti na ostvo , ali pa ga s kopjem čaka pri luknji v<br />
ledu, kamor pride žival oddahnit se. Ali pa tudi skuša priplazit
Sesavei . Kitovei . 281<br />
se do tulnja, ki je zlezel na suho, posnemovaje njegovo gibanje in<br />
njegov glas, in ako mu se posreči, udari prestrašeno žival s kolo m<br />
po gobci. Mnogo ladij hodi vsako leto v one ledene kraje tulnje<br />
pobijat, zato je pa tudi teh živali , ki so nekdaj v nepreglednih<br />
množicah ležale po ledu, vsako leto manj .<br />
Druge bolj redke vrste so : morski menih (Ph. monachus) ,<br />
kuèmar (Ph. cristata), morski lev (Otaria jubata) . S strahovitimi<br />
okli oboroženi mr o ž (Trichechus rosmarus) je 18 do 20 črevljev<br />
dolg in 1500 do 2000 funtov težak . Prebiva v severnih ledeni h<br />
morjih, hrani se večidel s školjkami. Mroži se časih med sobo grdo<br />
koljejo in tudi človeku so nevarni protivniki .<br />
Dvanajsti razred : Kitovei, Cetaeea .<br />
Glava pri teh živalih prehaja tekaj v truplo , prednji udje 132<br />
prestvarjeni so v plavute, a mesto zadnjih imajo veliko, ravno p o<br />
vodi položeno repno plavuto . Vse to dela , da so te Živali še bolj<br />
podobne ribam, nego prejšnje. Neuki ljudje jih tudi navadno ka r<br />
naravnost ribam prištevajo. Koža jim je največ gola, samo nekater e<br />
imajo na gornji ustnici redke dlake ali ščetine . Zivé samo v vodi,<br />
zlasti v mrzlih moljih in v atlantskem oceanu . V ta razred spadajo<br />
velikani živalstva, katerih tudi predpotopne živali gledé velikosti<br />
ne presegajo .<br />
Sesaycem še najbolj podobne so morske krave ali sirene ,<br />
redkodlakave, 10 do 18 črevljev dolge , z morskimi rastlinami s e<br />
hraneče živali, ki se nahajajo na ustjih velicih rek, kakor na pr .<br />
lamantin ali atlantska morska krava (Manatus) na ustji<br />
Orenoka . Morska deva (Halicore) živi v indijskem oceanu. Obojih<br />
meso je užitno .<br />
Pri pliskavkah ali delfinih in pri kitih so nosnice na<br />
temenu in služijo ob enem tudi za štrcaljke, iz kojih brizgajo vod o<br />
in vodeno pa'ro . Pliskavke imajo dolge vrste ostrih zob ter so požrešne<br />
morske zveri. V starem veku so si o njih vmišljali marsikake<br />
bajke, zlasti so jim pripisavali veliko veselje do godbe .<br />
Omenjamo samo navadno pliskavko (Delphinus delphis) , i n<br />
morsko svinj o (D. tm.sio) živečo po vseh morjih. Pri 20 črevljev<br />
dolgem samorogu ali n a r v a (Monodon) izraste en očnjak<br />
v ravno, do 10 črevljev dolgo oklo . P o t v a l ali glavač (Physeter)<br />
je do 70 èrevljev dolg velikan, a od te dolgosti odpade tretjin a<br />
na glavo, v kateri se nahaja neko tekoèno olje , ki se v mrtvi živali<br />
strdi in daje tako imenovani kitov m o z e k. Razen tega do- ,<br />
biva se od glavača tudi r i bj e salo in ugodno dišeča ambra ,<br />
ki se izločuje v njegovih črevih .<br />
Pravi kiti so brez zob, in imajo samo tako znane use, t o<br />
so namreč prožne rožene ploče, ki so bolje znane pod imeno m<br />
ribja kost. Raba te ribje kosti je znana. V primeri z nerazmern o<br />
veliko glavo je oko jako majhno ; pod tenko kožo ima debel mastn i<br />
nasad, ki izcvrt daje ribje s al o, Navadni ali g r eni a d s k i kit
133<br />
282<br />
Zoolo Ija.<br />
(Balaena), 60 do 70 črevljev dolg in 1000 centov težak, je ogromn a<br />
žival, ki more z udarcem svojega repa čoln razdrobiti, a venda r<br />
jo umori od slabe človekove roke vržena ostev , kajti ranjen kit<br />
mora zaradi sape zopet vsplavati na površje, kjer mu človek zadá<br />
novo rano. Tako se izkrvavi, onemore in pogine. Brezobziren lov<br />
je število kitov vže znatno zmanjšal . Gib a r (Balenoptera) ima na<br />
hrbtu dolgo plitvo in je do 90 èrevljev dolg .<br />
Drugi rod : Ptiči, Aves .<br />
Ptiči so pokriti s perjem , in to perje najbolje znači ptiča .<br />
Razen tega opažamo na ptiči štiri ude , prednja dva so perutnice ,<br />
zadnja dva pa noge , nadalje večidel trd jezik , brezzobe rožen e<br />
čeljusti , dve nosnici in. na ven odprto uho brez vnanjega uhlja .<br />
Ptičeve rožene čeljusti navadno imenujemo kljun. Dolgi, iz 9 do 23<br />
vretenec sestavljeni vrat glavi jako olajšuje gibanje . V primeri<br />
veliki možgani nam razjasnjujejo dobro pamet in podučnost mnozih<br />
ptičev. Posebno krepko razvite so prsi z velicimi plači, do katerih<br />
vodi dolg, večkrat zvit sapnik . Taka plača zajamejo mnogo zraka ,<br />
kar olajšava letanje in ob enem tudi dela, da so ptiči najglasnejš e<br />
živali.. Oni jedini imajo dar petja . Njihova kri ima 37 do 50 ° C .<br />
toplote, je toraj toplejša nego kri sesavcev. Skelet ima tudi nek e<br />
posebnosti. V razmeri je jako lahek, kajti so vse kosti tenke, od e<br />
in zrakom napolnjene, kar letanje jako pospešuje . Prsnica (prsn a<br />
kost) je široka, navsprecl ima oster greben , nad njo je pa črki V<br />
podobna kost, imenovana kobilica ali vilic e .<br />
Vsako pero obstoji iz tula, b e t v e in kosmaée. Hran o<br />
dobiva pero od dolnje strani po nekih žilicah, ki se razprostiraj o<br />
po d u š i, tako namreč se imenuje tenka kožica sredi tula. Gornj o<br />
obleko delajo krov rt a p e li se s a, pod njimi in med njimi so p a<br />
še druga mehka in volnata peresa, mah ali p u h imenovana . Ptice ,<br />
zlasti pa vodne, imajo mastno' perje, ki se v vodi ne zmoči. Jesen i<br />
ptič perje spremeni, pravimo , da se brije ali s k u bi, zato razlikujemo<br />
zimsko in letno obleko, ki ste časih znatno drugačni. .<br />
Ptiči se razmnožavajo z jajci, ki imajo apneno lupino. Ptic a<br />
znese navadno 6 do 12, redkokedaj 20 ali še več jajec v gnjezdo ,<br />
je večidel jako umetno izdelano . Jajca se pa morajo valiti, to<br />
je, kake tri tedne morajo biti v temperaturi od 30 ° R ., da se mladi č<br />
razvije. Stari mladiče ljubeznjivo in skrbno pitajo in če je treb a<br />
tudi branijo z veliko počrtvovnostjo . Ptice jedó vse mogoče rastlinske<br />
in živalske snovi, prebivajo pa na vodi ali na kopnem, ne -<br />
kateri pa tudi čas na vodi, čas na kopnem. Z obzirom na trakov<br />
kraj so ptice ali stalne (na pr. vrabci), ali so klateži (na pr .<br />
drozdi) ali pa selivke ali potnice (na pr. lastvice) .<br />
Ptiči se razlikujejo posebno po nogah in po kljunu . Nobena<br />
ptičja noga nima več nego štiri prste . Kratkega ob truplo stisnenega<br />
stegna, kakor tudi kolena nij niti videti. Stopalo ima en o<br />
samo kost, k r a č n i c o imenovano. Sklep kračnice z golenico zo -
Ptiči. Pevci . 283<br />
vemo z gib. Kraki, kateri so še nad zgibom goli, to je brez perja ,<br />
kličejo se brodci, ako so pa zraven še posebno dolgi, imenujem o<br />
jih štule. Krake pa, ki so še pod zgibom pernati , kličemo hodil<br />
c e. Sicer pa še tudi razlikujemo sledeče vrste nog : nog a<br />
p l a v k a ima prste s kožo zvezane (na pr . gos) ; noga krplj a<br />
ima prste krpami obrobljene (na pr, liska) ; noga grabežnie a<br />
z močnimi prsti in špièastimi, jako zakrivljenimi kremplji (na pr .<br />
sokol) ; noga hodil j k a ima slabše prste in topiše kremplje (na<br />
pr. pastirica) ; noga koračnica zraščenih vnanjih dveh prsto v<br />
(voclomec) ; noga t e k a v k a nema zadnjega prsta (na pr. noj) ;<br />
rt o g a p l e z a v k a ima dva prsta naprej , dva pa nazaj obrnena<br />
(na pr. Žolna) .<br />
Kljun je zdaj dolg in špičast , šilast , zdaj kratek in debel ,<br />
kapičast, valjast, od strani ali odzgor stisnen, raven, vpognjen al i<br />
le na konci prikrivljen . Na korenu je kljun nekaterih ptiče v<br />
obrasten z mehko voščeno kožo .<br />
Negledeč na to , da nas mnoge ptice s svojo lično postavo ,<br />
krasnim perjem, ljubkim vedenjem , še sosebno pa veselim petje m<br />
zabavljajo in razveseljujejo, koristijo nam tudi znatno z mesom, jajc i<br />
in perjem. Še posebno pa moramo naglasiti , da nam mnoge ptic e<br />
koristijo pokončavajoč premnoge žuželke in njihovo zalego . Sosebno<br />
pridne v tej službi so ptice pevke, in vsak razumen člove k<br />
mora vže v svojo basen te ptice gojiti in braniti. Škodujejo nam<br />
pa razmerno prav malo . Jako redko se prigodi, da bi velike ujed e<br />
človeka napale .<br />
Po rasti in načinu življenja razpadejo ptiči v dva glavna raz -<br />
dela. Prvi se izvalé slepi in goli iz jajca in stari jih morajo dolgo v<br />
gnezdu pitati , imenujemo jih goliče ali kilavce ; pozneje s e<br />
hranijo z enotero hrano, hodijo skakljaje, letajo pa hitro in lehk o<br />
ter so zato večidel v zraku . Drugi se izvalé z odprtimi očmi, pokrite<br />
so z mahom in tekoj tekajo okoli, pravimo jim m a h o v c i<br />
ali k e b č e k i ; hrano si valje iščejo sami in jedó vse , kar se dá<br />
užiti ; hodijo korakoma, letajo neradi ter živé večidel na zemlj i<br />
ali v vodi .<br />
K goličem spadajo : pevci, vpijati, plezavd , ujede in golobi ;<br />
k mahovcem pa : kure, brzoteki, močvirniki in plavci .<br />
Prvi r a z r e d : Pevei ; Oseines .<br />
Pevci so majhni ptiči imajoči kratek kljun , krake hodilce i n<br />
v grlu poseben pevski stroj. Med njimi se nahajajo izvrstni pevci<br />
in druge ptice , ki se odlikujejo živahnostjo, podučnostjo in umeteljno<br />
spretnostjo, s trojo si napravljajo gnjezda . Mnogobrojne vrste<br />
tega razreda razstavljene so v več plemen .<br />
K drozdom (Merulidae) prištevajo se malo veče, 8 do 11 palcev<br />
dolge ptice, ugodnega žvižgajočega glasa in okusnega mesa ,<br />
zarad kojega se posebno brinovka ali b r a n j u g (Turdus pilaris) ,<br />
pod. 106 pogostoma lovi v zanke ali locnje . Branjug je najnavacl-<br />
134
284<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
niši drozd, 10 palcev dolg, na glavi in zadku siv, na tilniku in<br />
plečih rjav, spodaj bel in posut s trivoglastimi lisami . Kakor pevec<br />
Pod, 106,<br />
nij mnogo vreden, pač p a<br />
se čisla njegovo meso zarad<br />
posebnega grenkljateg a<br />
okusa, katerega, dobi o d<br />
brinovih jagod, boje posebno<br />
rad zoblje. K nain prid e<br />
jeseni meseca, oktobra in<br />
ostane do pomladi. Dom a<br />
je na severu, kjer tudi<br />
gnezdi. Gnjezdo je kako r<br />
pri vseh drozdih od znotraj<br />
obloženo z blatom, samic a<br />
znese va-nje šest zelenkasto<br />
izpranih jajec. Temu po -<br />
doben, toda nekoliko ved .<br />
je carar alidreskač(T .<br />
viscivorns), ki se hrani naj -<br />
več z omelinimi jagodami .<br />
Ker jih vsako leto na milijone<br />
polové, opažava se ,<br />
da jih je vže znatno manj .<br />
Brinovka, Turdns pilaris. 25 Cm. dolga. Drozeg ali eikovt (T .<br />
musicus) in črni kos (T. merula) z rumenim kljunom sta pri nas<br />
stalna in tudi gnjezdita . Oba sta čislana pevca, zato ju pogostom a<br />
drže v gajbah . Povodni kos (Cinclns) živi ob gorskih potocih ,<br />
hrani se večidel z vodnimi žužki, katere pobira po vodi, a pri tein<br />
poslu se večkrat ves potopi . Manjši ptički tega plemena so :<br />
slavec (Lusciola luscinia) najimenitniši pevec, ki k -nam dohaj a<br />
meseca aprila, a septembra zopet odhaja ; taščica (L. rubecula) ;<br />
plava taščica (L. suecica) ; pogorelček ali rudeèerepka,<br />
(L. phoenicurus) ; šmarnica ali v š čica (L . Tithys) ; p o d.skalar<br />
(Saxicola) in p e v k a (Accentor alpinus) .<br />
Pravi pevci (Sylviaclae) so majhni in nežni ptički, ki s prejšnjimi<br />
vred oživljajo naše gozde, loge , vrte in seči, kakor na pit .<br />
penice (Sylvia hortensis in S. cinerea) ; črnoglavka (S. atricapilla),<br />
pod. 107, ki je pri nas jako priljubljena ter jo pogostom a<br />
videvamo po hišah ; trstnica (S. arundinacea) ; živahni p a l č e k<br />
ali stržek (Troglodytes parvulus), pod . 108 meri od kljuna d o<br />
konec repa, samo 3 palce ter je poleg kraljička naš najmanjši domači<br />
ptiček. Rjav je, zgoraj bolj temen, spodaj svetlejši in povpre k<br />
črno progast, repek nosi navadno predrzno kvišku zavihan. Palček<br />
se nahaja po vsej Evropi ter prebiva po gozdih, ob potocih in v<br />
lomih. Okrogli kapi podobno, razen vhodne luknje popolnoma zaprto<br />
gnjezdo postavi blizu tal. Pri nas je stalen ptič in po zimi<br />
prihaja rad k hišami, Nadalje spadajo semkaj zale pastir i c e ali
Ptiči Pevci . 8<br />
pliske, b el a in rumena (Motacilla alba in M. flava) in razne<br />
vrste cip (Anthus),<br />
Pod. 107 .<br />
Črnoglavka ; Sylvia atr icapilla .<br />
Pod. 108 .<br />
Palèek ; Troglodytes parvulus. Dolg 10 cin .<br />
Lasavi.ee (Hirundinidae) so družne, dolgoperutničaste potn e<br />
ptice, od trojih na pomlad prilcté k nalil hišna ali Ines tna la -<br />
stav i c (Hiruwlo urbica), doma Č a ali kmetska l ast a vi e a<br />
(Hirundo rustica) z rjastim grlom in pa, b r e g u n i c a ali p o dgrivka<br />
(H. riparia) ter jeseni z mladimi vred zopet odleté v toplejše<br />
kraje, tja v srednjo Afriko. Vse lastavice posebno koristij o<br />
s pokončavanjem brezštevilnih žužkov .<br />
Izmed muharjev (Muscicapidae) nahajajo se po vrtih in logi k<br />
posamezni črnoglavi muharji (Muscicapa atricapilla) ; lepko<br />
ga je poznati po ščetinastih brkati okoli kljuna .<br />
Srakoperji (Laniadae) so pevci roparske čudi . Zužke lové in<br />
nabadajo na trne ali jih vtaknejo v precep, in napadajo zavratno<br />
cehi manjše ptičke. Semkaj spada veliki srakoper (Lanius<br />
excubitor) pod. 109. Velik je skoro kakor drozd, po hrbtu je pepelast,<br />
spodaj bel, proga prek očesa, rep in perutnice so črne .<br />
Kljun je močan, kopiéast, raven, na konci kljukasto zakrivljen i n<br />
pred špico tako zarezan, da ima na vsaki strani oster zob . Razen<br />
.u.Želk preganja in ubija miši in majhne ptiče z veliko drzovitostjo .<br />
Gnjezclo postavlja na visoka drevesa in znese 5 do 6 umazan o<br />
zelenih, sivo pegastih jajec . Bolj navaden je pri nas manjši rj av i<br />
srakoper (L. collurio), ki je po hrbtu rjast. Srakoperji radi oponašajo<br />
petje druzih ptičev.<br />
Plazirei (Certhiadae) plezajo po drevesih kakor detli. Navadni<br />
p l a z i r e c (Certhia familiaris) pokončava zalego in bub e<br />
raznih žuželk in s tem nam koristi .
135<br />
286<br />
Veljki srakoper ; Lani us excbitor . Dolgi, 5 cm .<br />
Senice (Paridae imajo raven kopièast kljun in so maji-mi Ž i<br />
vahni Matoh', ki se Živé večidel ob žužkih in črvih in delajo jak o<br />
umetna gnjezda. Znamenite so : velika s e rt i e a P. major) ,<br />
POd , 110.<br />
pod . 10, ki je pri nas najnavadnia<br />
irt rtajveča vrsta .<br />
Po hrbtu. je rumeno-zelenka -<br />
sta, spodaj rumena, glava in<br />
proga po prsih tja do trebuha<br />
je črna, lica so bela .<br />
Po leti prebiva po gozdih ,<br />
kjer navadno tudi gnjezdi<br />
;<br />
Senica ; Parug major. Dal<br />
po duplih, kamor znese 8<br />
do 14 drobnih belih i n<br />
de& pikastih jajČccb Po<br />
zimi pride rada v vrte na<br />
sadno drevje, cel() v mesta ,<br />
ter spretno pleza po najtanj~ih<br />
vejicah obešaje se<br />
na-nje iščoč po njih zalego<br />
raznih Žukov. Ujeta senie a<br />
je prav kratkočasna ter se<br />
nauči vsakovrstnih mojstrij<br />
toda Hijeno petje pij baš<br />
blagoglasno. V sužnosti napada<br />
druge ptiče sojetnike,<br />
Senica dolgorepka (D,
Ptiči. Pevci. 287<br />
caudatus) splete mošnjasto gnjezdo . Remec ali plaši c a (P. pendulinus)<br />
obeša mošnjasto gnjezdo med trstje ali konec vrbovih vej ,<br />
Plavček (P. coeruleus) ; brgles (Sitca) ; kraljiček (Regulus<br />
ignicapillus), pod. 111, je samo 3 palce dolg, zelenkast, na glavi<br />
Pod . 111 .<br />
ima rumenkasto rudeč čop .<br />
Ta, ljubeznjiv ptiček, katerega<br />
so tudi vze domačega<br />
kolibra imenovali, prebiva<br />
najrajši v jelovji in smrečji ,<br />
kjer v vilicah na konci jelov e<br />
veje splete jako umetn o<br />
okroglasto gnjezdo . Znese 6<br />
do 11 jajčec poltne barve ,<br />
ki so na topem konci bolj<br />
zamokla. Samček rumen o<br />
čopa na glavi lehko pri -<br />
vzdigne. Prek očesa mu gr e<br />
črna proga , a nad njim<br />
bela. — Senicam sorodne<br />
so amerikanske ptice : g i z -<br />
KraljMek Regulus ignicapillus. Dolg 8 cm . dava senica tudi kanadski<br />
k o s (Tanagra) imenovana, hlastač (Procnias) in or gl j a r<br />
(Euphone), tako znan zarad sosebno ugodnega glasa , kar pa novejši<br />
potni prirodopisci zanikajo .<br />
Tudi seinkovke (Fringillidae) so rnnogobrojno pleme živahnih<br />
ptičev z močnim kopičastem kljunom . Mnogo naših domačih ptičev<br />
spada semkaj, odlikujejo se z lepim petjem in navadno tudi z umetnimi<br />
gnjezdi. Mlade pitajo z Žužki in črvi, starci sami pa zobljej o<br />
zrnje in semenje ter so zategadelj časih škodljivi . Pogostoma ji h<br />
ljudje držé po gajbah za zabavo in jih tudi vadijo v petji . Omenjamo<br />
samo nekatere, na pr . d l e s k (Fringilla coccothraustes) ; ščinkave c<br />
ali zoba (Fr. coelebs) ; lišček (Fr. carduelis) ; zeleni čižek (Fr .<br />
spinus) ; r e p n i k (Fr. cannabina) ; k a n a r e c (Fr. canaris) iz kanarskih<br />
otokov , vže več stoletij pri nas udomačen ; vsemu svetu<br />
znani v r ab e c (Fr. domestica), pod. 112, čegar obleka je skromniša<br />
nego njegov značaj . Naša podoba predstavlja samca , ki se<br />
loči od samice po črnem grlu in belem pasu prek perutnic. Samica<br />
je vsa rjavkasto siva , a glava je pepelasta. Nobena druga<br />
ptica se ne drži tako človeka kakor vrabec, nahajamo ga daleč o d<br />
vsega zelenja sredi vretja velicih mest. Često je črno okajen od<br />
dima, ker se po zimi zarad toplote rad skriva v dimnjake . Dokler<br />
pita mladiče v gnjezdo, pokončuje pridno gosenice in Žuželke te r<br />
je koristen, pozneje pa krade po vrtih in na polji . Pomnožav a<br />
se hitro, kajti samica znese trikrat na leto po 3 do 6 plavkasti h<br />
in rjavo pegastih jajce. Nadalje spada semkaj še kalin ali<br />
p opk a r (Fr . pyrrhula) in k r i v o kl j u n (Loxia curvirostra) , 1 6<br />
do 18 centimetrov dolg ptič , ki se odlikuje s krasno Živo ruda()<br />
barvo in čudovitim kljunom, kajti se navzdol vkriljena špica gornj e<br />
136
137<br />
88<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
čeljusti križa z navzgor gredočo spodnj o<br />
sosebno spreten za odpiranje smrekovih<br />
Pod. 112 .<br />
Vrabec ; Fringitia domesdea . 15 cm . dolg-.<br />
zimi pri nas. Lepega vrtnega strnada (E<br />
jako čislajo zarad posebno okusnega mesa .<br />
čelustjo. Tak kljun je pa<br />
in jelovih storžev, čegar<br />
semenje mu največ<br />
služi za hrano. Znamenito<br />
je pri krivokljunu<br />
tudi to, d a<br />
gnjezdi in vali tudi<br />
v najhujši zimi .<br />
Povsod z veseljem<br />
sprejeti oznanovalec<br />
pomladi, poljski<br />
škrjanec ali<br />
škrlec (Alauda arvensis)<br />
zvrti se radosti<br />
poln vriščaj e<br />
v zračne višave, jeseni<br />
ga pa ljudj e<br />
na kupe polové in<br />
pojedó . - Čopast a<br />
šverljuga(A.cristata),<br />
veliki in<br />
rumeni strna d<br />
(Emberiza miliaria<br />
in E.citrinella) osta -<br />
nejo tudi v najhujši<br />
hortulana) na Laškem<br />
V plemenu vranov (Corvini) nahajamo veèe ptiče , kateri s<br />
svojim neugodno krokajočim glasom nema» dosti pravice šteti bit i<br />
med pevce, sposobni so pa posnemati človeški glas in izgovarjati<br />
besede. Večidel so oblečeni v temno perje, imajo močan kljun ,<br />
zobljejo zrnje in semenje, zraven pa jedó tudi žužke, črve in meso .<br />
Semkaj prištevamo : Šojo (Corvus glandarius), pod. 113. Ta lep a<br />
ptica je 13 palcev dolga , po vedem je rudečkasto siva , brke pa ,<br />
rep in perutnice so črne, krovna peresa na perutnicah so na, iz -<br />
meno plava, črno in belo pasasta, in lovci si jo radi zatikajo z a<br />
klobuke. Pernato kučmo na glavi lehko privzdigne . Šoja jé zrna ,<br />
orehe in želod , časih pa tudi mlade ptiče jemlje iz gnjezd in j e<br />
žré. Meso je užitno .<br />
Nadalje še omenjamo : dolgorepo srako (C. pica), ki je črn a<br />
in belo pisana. Njeno gnjezdo ima zgoraj zmerom gosto trnjev o<br />
streho. Kavka (C . monedula) gnjezdi v starih zidovih, v zvoniki h<br />
in pod strehami. Vran ali krokar (C . corax), pod. 114, napad a<br />
kakor kaka ujeda manjše živali, celó zajce, ima velik okraj za s e<br />
in leti časih več milj daleč za, mrhovino . Poljska vran ct (C .<br />
frugilegus) gnjezdi v velikih družbah, časih na tisoče skupaj . C r n a<br />
v r a D. a (C. corone) gnjezdi posamezno v gozdih . Siva vrana (C .<br />
eornix) je pepelasta, samo glava, rep in perutnice so črne.
Ptiči. Pevci. 289<br />
Pod. 113,<br />
Šoja ; GmTulus glandarius . Dolg 33 cm .<br />
Pod. 114,<br />
Vranova glava. '/, nar. velikosti ,<br />
V velikih družbah živi tudi zgovorni škorec (Sturnus vulgaris),<br />
pod. 115. Velik je kakor kos , kacih 9 palcev dolg, črn o<br />
perje spreminja se na vijoličasto in zlato zelenkasto in je zrave n<br />
povsod belo pikčasto, kraki so visoki, goli in rumeno rudečkasti .<br />
S pomladi pride in ostane do novembra meseca, ko se zopet odpravi<br />
na jug tja v Afriko . Za gozd ne mara, ljubše so mu senožeti ,<br />
polja in vrti ; gnjezdi rad v škatljah in škrinjicah, kateremu ljudj e<br />
pribijajo na hiše in vrtna drevesa. V priprosto gnjezdo znese 4 do<br />
7 jasno zelenih jajec in vali dvakrat na leto. Hrani se z žužki, črvi ,<br />
polži in jagodami. Rad tudi zahaja jeseni v vinograde zobat grozdje ,<br />
<strong>Zoologija</strong>. 19
9O<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
zato ga vinogradniki odganjajo s strelom . Škorec postane jak o<br />
krotek, nauči se lepo peti, tudi besede izgovarja in je sploh s svojim<br />
pametnim in živahnim vedenjem jako kratkočasen in zabaven ptič .<br />
Pred odhodom se zbirajo po grmovji in trstji v velike jate in siln o<br />
vriščé. Skorec tudi s pasoče se Živine obira mrčes, ravno tako kako r<br />
afrikanski o b a d a r (Buphaga) .<br />
Pod. 115 .<br />
Škorec ; Sturnus vulgaris. Dolg 22 c m<br />
Škorcu soroden je tudi r ož i časti dr o z e g (Gracula rosen} ,<br />
ki časih pride v južno Evropo . Rudeč je kakor roža, samo rep<br />
in porotnice so črne. Potem tudi amerikanski t r u p i a l (Cassicus ,<br />
ki svoje dolgo mošnjasto gnjezdo obeša na tenke veje ; oponaša<br />
tudi druge ptiče, zato mu tudi pravijo o p o n a š a v e c . Naposled j e<br />
še rajž ar (Icterus), lepa, živo pisana ptica, ki na polju z rajže m<br />
obsijanem veliko škodo dela. Rajžarjev je več vrst.<br />
138 Semkaj se mora vvrstiti tudi rajèica (Paradisea apoda) ,<br />
pod. 116, čegar perje se za, gizdo visoko ceni. Ta krasna ptica pa<br />
nij doma iz raja, temveč iz dežele naših divjih in ljudožerih protinožcev,<br />
Papuanov, iz pove Gvineje in sosednih otokov. Velika je<br />
kakor naša sraka , sploh je rjava , okoli kljuna ima kratko Žametasto<br />
perje. Samcu pa vihra na obeh stranéh iz lakotnic do 400<br />
dolzih , nemih, rumenkasto belih peres in iz repa dve dolgi črni<br />
peresni betvi brez kosinače. Samic je več nego samcev, in vsa k<br />
samec živi kakor naš petelin z več samicami . Hrani se s sadje m<br />
in Žužki. Domačini ga streljajo s topimi streljicami, da se perj e<br />
ne okrvavi in ne pokvari . Iztrgajo mu noge in meh posušé v dimu .
Ptiii. Vpijati . 291<br />
Pod. n6 .<br />
ji ; Paradisea apoda . Nar. vel .<br />
30 cm., z najdaljšimi peresi 75 eni .<br />
Ker so dolgo časa v Evrop o<br />
smili taki mehovi brez nog prihajali,<br />
nastala je pravljica , d a<br />
ta ptica nema nog, da nošena mehkim<br />
rahlim perjem vedno plava<br />
po zraku .<br />
Med našimi domačimi pticam i<br />
je rajèici najbliži sorodnik k ob<br />
il ar ali v uga (Oriolus galbula)<br />
, éegar samice in mladič i<br />
so rumeno zelenkasti, stari samci<br />
pa so rumeni kakor zlato ter<br />
imajo črne perutnice .<br />
Drugi razred : Vpijati ; Clamatores o<br />
Vpijati nemajo posebnega pevskega stroja, in po tem se naj -<br />
več razlikujejo od pevcev. Večina vpijatev živi zunaj Evrope, i n<br />
da-si nobena teh ptic nij posebne važnosti, vendar so nekatere med<br />
njimi, ki so vredne naše pozornosti . Posebno velja to o plemenu<br />
kolibrijev (Trochilidae) najmanjših ptičkov, ki živé samo v vroči<br />
Ameriki ter se hranijo z majhnimi žužki, katere z dolgimi in tenkimi<br />
kljunčeki pobirajo iz cvetja, zato se je dolgo po krivem mislilo ,<br />
da Živé ob sladkem soku. Njihovo perje se žari in leskeče v naj-<br />
19 *<br />
139
ffi<br />
<strong>Zoologija</strong>.<br />
krasniših barvah, blišči se kakor zlato in brušeno drago kamenje .<br />
Kolibrijev je znanih jako mnogo vrst, najmanjši, Trochilus minimus,<br />
je 16 črt dolg in znese kakor grah debela jajčeca v gnjezdice ,<br />
ki -n.ij veče od orehove lupine . Navadni kolibrij (T. colubris)<br />
je zlato zelen, a na grlu se blišči kakor rubin .<br />
Naj omenimo še nekatere naše vpijate . L e g e (Caprimulgus<br />
europaeus pod. 117, imenuje se tudi podhujka, je čudna<br />
Pod. 117 .<br />
Legenj : Caprim:ulglls europaPus . Dolg 25 Cm .<br />
ptica, blizu 1 érevelj dolga, pepelasta, rjavo lisasta in črno pegasta.<br />
Na tej ptici posebno pada v oči strašno široko zijalo, ob -<br />
robljeno ščetinami, ki branijo, da žužki, katere lovi po zraku, tak o<br />
lehko ne uidejo . Po dnevi se skriva v grme, in tudi velike oči j o<br />
izdajajo za nočno žival. Legenj živi pri nas od aprila do kone c<br />
septembra, potem se pa umakne na jug . Gnjezda ne dela, temve č<br />
dve beli, rjavo pegasti jajci znese na tla v vresje . Vže od starine<br />
pripoveduje se o njem pravljica, da se po noči zmuza v hleve in<br />
da ondi Živino, zlasti ovce in koze sesa. Zato so mu tudi zdeli<br />
ime koz o m o l z . Jako neprijetno vrišèi hudournik ali brizg a<br />
(Cypselus apus) loveč enako kakor legenj žužke po zraku. Sal a<br />
gana iz otoka Jave dela glasovita užitna gnjezda . Žolčasta so in<br />
narejena iz uecih posebnih morskih halug .<br />
Lep ptič je u d e b ali smrdokavra (Upupa epops), pod . 118 ,<br />
rjastega perja, črno in belo lisast. Na glavi ima pernato krono,
Ptici, Plezal , 293<br />
katero more po volji privzdigniti in razšopirlti in potem zopet zlo -<br />
žiti in položiti . Prebiva po lesovih blizu trat in se hrani s črvi in<br />
Pod. 118 .<br />
Udeb ; Upupa epops . Dolg 27 Cm .<br />
žužki, katere meče kvišku in je zopet v kljun prestreže . Glasi se :<br />
hup, hup, hup in je šegavega vedenja, neprijeten je pa zarad silnega,<br />
smradil . Po leti gnjezdi v duplih, kamor znese 4 do 5 rudečkasto<br />
sivih jajec, jeseni se pa preseli v Afriko .<br />
Južnoevropski legat (Merops apiaster) je plavkasto zelen ,<br />
na grlu rumen. ,V odomee (Alcedo ispida) ima debelo glavo in<br />
dolg robat kljun, lepo plavkasto zeleno perje, spodaj je rjast. Lovi<br />
si vodne žuželke in majhne ribice , za kojimi skače ceh)" v vodo .<br />
V gajbah se videvajo pogostoma živahne ptičice roda m a n a k i n<br />
(Pipra) iz južne Amerike. Črne so in živo rudeèe lisaste. Lepa<br />
pomarančasto rumena k o k i c a (Rupieola) živi v južni Ameriki .<br />
Neprimerno velik kljun z nasajenim rogom imajo kljunorožei<br />
(Buceros) v vroči vzhodni Indiji in Afriki . V Novi Holandiji prebiva<br />
lir orepee (Menura superba) podoben kokoši, a v repu im a<br />
dve veliki, lirasto zakrivljeni peresi .<br />
Tretji razred : Plezavel ; SeansoI?es .<br />
Plezavci imajo noge ustvarjene za plezanje, dva prsta namreč 140<br />
sta naprej, dva pa nazaj obrneva. Prebivajo večidel po topliših<br />
krajih, človeku pa ne koristijo posebno . Znameniti plezavci so :<br />
Navadna kukavica (Cncnlus eanorus), pod. 119, ki ne<br />
dela lastnega gnjezda, temveč svoja jajca posamezna podmeta malim<br />
pevcem v njihova gnjezda. Ti ptički izvalé tujega mladiča in
294<br />
Zoo oglja,<br />
Pod. 119.<br />
Kukavica, Cueulus eanorus . Dolga 30 Cm .<br />
ga odgojé na škodo svojih lastnih mladičev . Kukavica je dolg a<br />
13 palcev , po glavi in hrbtu je pepelnasta , rep je temnejši in p o<br />
stranéh belo pikast, trebuh je belkast in povprek progast, nog e<br />
in kremplji so rumeni. Kukavica, je jako plaha in divja ptica ,<br />
vsakdo jo je vže Čul, videl pa malo kdo. S pomladi pride z juga<br />
in velja za oznanovalko pomladi, zato se ljudje veselé njenem u<br />
kukanju. Zoblje žužke, črve in gosenice , časih je njen želode c<br />
znotraj ves obložen z dlakami požrtih kosmatih gosenic. Samica<br />
znese 4, do 6 za čudo majhnih, sivo plavkastih in temno pikčasti h<br />
jajčec. Cudovito je pa pri tej ptici, da jajce ne znese v kratkem<br />
času zaporedoma, temveč s presledki 8 dni, ter jih zategadelj n e<br />
more sama valiti. Zato zneseno jajce vzame v kljun ter je polož i<br />
majhnemu pevcu v gnjezdo. Kaž imed (C. indicator) v kapski<br />
zemlji ovaja s svojim krikom roje divjih bčel. T uk a n ali paprikaš<br />
(Rhainphastos) v Ameriki ima neprimerno velik kljun i n<br />
jako žive rumene, rudeée in črne barve. Gnjezdi v duplu, kamo r<br />
samec valečo samico do kljuna z ilovico zazida, a pridno donaš a<br />
hrano za njo in za mladiée .*)<br />
Domači plezavci so žolne (Piciclae) . S špičastim ravnim kljunom<br />
preiskavajo po drevesih hib in ga razsekavajo, da potem vlačijo<br />
iz razpok žužke in ličinke . Za ta posel imajo žolne dolg suh-<br />
'5 Tega ne dela tukan, temveč k ljun or ož e e . Fr. E .
Plezavei, 295<br />
čast s kaveljci oborožen jezik , vij oglavki (Jynx) pa služi v ta<br />
namen črvast jezik. Pri nas v gorskih gozdih se nahaja črn a<br />
žolna (Picus martius), potem z el e rt a žolna (P . viriclis) in v o -<br />
Pod. 120.<br />
Deta]. ; Picus major . Dolg 24 Cm .<br />
liki d etal (P. major), po -<br />
doba 120. Veliki detal j e<br />
10 palcev dolg, po temenu ,<br />
hrbtu in beloobrobljenih perotnicah<br />
je črn, na tilniku<br />
živo rudeé, po trebuhu bel ,<br />
od kljuna mu sega črna prog a<br />
niz vrat. Obnaša se enak o<br />
drtgint žolnam, kakor prav i<br />
tesar. Truplo pritisne ob<br />
deblo, s trdimi repnimi peresi<br />
se podpre in potem na vs o<br />
moč teše z ostrorobatim kljunom<br />
. da iverje proč leti . Na<br />
ta način si tudi izteše luknj o<br />
v deblo, katero potem izdolb e<br />
in razširi tako skrbno in lično ,<br />
da človek ne bi imel to za<br />
ptičje delo, Zolne senc clad ó<br />
ukrotiti in v sužnosti kmal u<br />
poginejo. Obžalovati je, da<br />
se mnogo teh ravno tako koristnih kakor lepih ptičev brez vs e<br />
potrebe postrelja.<br />
-Veliko pleme papig (Psittacini) prebiva, samo v vročem pasu .<br />
Papige imajo jako debel kljun s kljukasto zavito gornjo čeljustjo ,<br />
ki je na korenu ` obrasten z voščeno kožo, nadalje debel mesnat<br />
jezik. Zato menda tudi prave papige izmed vseh ptičev najrazločniše<br />
za človekom izgovarjajo besede, da, še celó smejanje, zdehanje ,<br />
kašljanje in kihanje oponašajo, in sploh so jako pametni in pod -<br />
učili ptiči. Njih glas je pa hripav in neprijeten. Večidel živé družno ,<br />
spenjajo se po drevji in jedó posebno plodove in jedra, redkej e<br />
žužke ali meso. Njihov kljun je tako močan, da razdrobi najtrš e<br />
orehe in koščice . Tudi imajo lastnost ; da jed primejo z eno nog o<br />
ter si jo v usta nosijo . Papigino meso je okusno. V sužnosti jed ó<br />
skoro vse, zato jih nij težko uzdržavati . Tudi učakajo veliko starost,<br />
črez 40 let . Primerilo se je selci, da so v služnosti valili .<br />
Omenjamo samo prave papige, katerih štejejo črez 200 vrst .<br />
Odlikujejo se krasnim perjem in šegavim vedenjem , zato so ji h<br />
tudi imenovali opice med ptiči . Semkaj spadajo : siva papig a<br />
(Psittacus erithacus), ki je posebno poduČna . K a k a d u j (Cacatus<br />
cristatus) je dobil ime po svojem kričanji, bel je in bila na glavi<br />
rumenop erjanico, katero lehko privzdigne in zopet položi ; doneje<br />
v Indiji . Modri ara (Ara ararauna) . Rudeči ara (Ara macao) ,<br />
pod. 121, je ena, največih in najkrasnejših papig, dolg je tri črevlje ,<br />
rudeč kakor škrlat, na perutnicah plan, Domá je iz Antilskih otokov .<br />
141
142<br />
296<br />
<strong>Zoologija</strong>.<br />
Pod, 121.<br />
Ara ; Ara maeao . Nar. vel. 80 Cm .<br />
Nerazdružna, papigica ali inseparabel<br />
s (Psitacula pullaria) nij veča od vrabca .<br />
zelena je , na perutnicah in na hrbtu plava .<br />
Držé jih navadno sparjene in živalce pokazujejo<br />
veliko medsobno ljubezen. , privr'/'ienost<br />
in nežnost. Iz Avstralije vvaŽajo sedaj na tisoče<br />
v al o v a r j e (Melopsittacus) to so nam -<br />
reč jasno zeleni, valovito progasti krasni ptički .<br />
ki z repom vred jedva merijo 8 palcev. V sužnosti<br />
se tudi lepko množé .<br />
Četrti razred : Ujede : Raptatores.<br />
Ujede imajo močne noge z ostrimi kremplji ,<br />
močan, kljukasto prikrivljen kljun (pod . 122) ,<br />
ki je na korenu prevlečen z voščeno kožo .<br />
nadalje tudi bister vid in poleg vsega tega s o<br />
tudi dobri letavci. Vse te lastnosti skupaj<br />
delajo te ptice posebno sposobne za lov n a<br />
druge živali, da-si ravno nekatere med njim i<br />
žró tudi mrhovino . Neprebavne stvari, kakor<br />
volno in perje , izrigajo zopet iz sebe , tako<br />
imenovane sv alk e. Samice so navadno več e<br />
od samcev in znesó po malo jajce v priprost o<br />
zvrhovačeno gnjezdo na visocih drevesih al i<br />
nepristopnih pečinah. Po dnevi loveče p odn<br />
e v rt e u jede gladkega, k truplu prileglega<br />
perja razpadajo v dve plemeni, namreč j a s t r ob e in sokol e .
Ptice. Ujede . 297<br />
Pod. 122.<br />
Glava planinskega orla. V, nar. velikosti .<br />
Jastrebi (Vulturini) imajo precej dolg, raven, na konci kljukasto<br />
zakrivljen kljun, redko pernato, tu in tam tudi golo glav o<br />
in vrat. Perutnice so dolge, zato letajo izvrstno ter se vzdignej o<br />
v tako višavo, da jih oko komaj še opazi . Jastrebi so bojazljivi ,<br />
leni in jako požrešni, ter se hranijo večidel z mrhovino, katere p a<br />
menda ne najdejo toliko z vohom, kolikor jo marveč opazijo z<br />
dobrim očesom .<br />
Kondur (Vultur ' gryphus) velja za največega letečega ptiča ,<br />
kajti je do 4 érevlje dolg in z razpetimi perutnicami zajame 1 4<br />
črevljev. Plavkasto črn je, samo ovratnik in perutnice so bele . Na<br />
glavi in tudi pod kljunom ima, kakor naš petelin, velike mesnat e<br />
izrastke. O velikosti in življenji tega ptiča se je mnogo pretiravalo ,<br />
dokler nij Humbdt priobčil točniša poročila. Kondur stanuje po<br />
najviših Andah in Kordilijerah na meji večnega snega, koja p a<br />
onde počimlje stopram pri višavi 12000 črevljev . Omenjeni opazovalec<br />
tudi poroča, da se ta ptica povzdiguje v neizrečeno, od njeg a<br />
na 48000 črevljev cenjeno visočino .<br />
Tudi tako imenovani kraljevi jastreb (Sarcoramphus papa )<br />
živi v južni in srednji Ameriki, dolg je 2 črevlja , živo pisan, a<br />
na glavi ima tudi mesnat greben. V Afriki in v deželah okoli srednjega<br />
morja nahajajo se : sivi jastreb (V. cinercus), beloglav i<br />
jastreb (V. fulous) in mrhar ali egiptovski jastreb (Neophron<br />
percnopterus), pod . 123. Zadnji je èrez 2 črevlja dolg z<br />
razpetimi perutnicami pa meri 6 črevljev . Rumenkasto bH je, n a<br />
konci perutnic pa črn. Mrhar je edini v Evropi domači jastreb in<br />
se nahaja pogostoma na Spanjskem in Turškem . *) Najnavadniši<br />
je pa v Egiptu, kjer v tropih postopa po mestih ter se s psi trga<br />
za mrho in nesnago, katera se ondi meče na cesto . Zato mu nikd o<br />
nič žalega ne stori, še celó spoštujejo ga . Ta ptič tudi spremlja<br />
*) Tudi sivi in belo gl a v i jastreb gnjezdita v Evropi, sosebno na južni h<br />
poluotokih, ter se morata prikovati evropskim pticam . Fr. E .
143<br />
298<br />
oologija ,<br />
Pod. 123.<br />
Egiptovski jastreb ; Neophron perenopterus . Dolg 60 Cm.<br />
karavane, in kakor hitro opeša kaka žival , tekoj je pri njej i n<br />
pripravljen razporiti jej trebuh. V sredi med jastrebi in orli stoji<br />
brkati s é r (Gypaetus barbatus) , ki gnjezdi po visokih gora h<br />
južne Evrope .<br />
Veliko pleme sokolov (Accipitrini) odlikuje se plemenitimi po -<br />
stavami in predrznim vedenjem . Hranijo se večidel živimi Živalimi ,<br />
med troje pa pri manjših vrstah spadajo tudi žuželke . Veée sokol e<br />
zovemo o r 1 e , najznamenitiši so : planinski orel (Milila fulva) .<br />
čegar glava kaže podoba 122 , in kraljevi orel (A. imperialis) .<br />
Oba živita v goratih krajih južne Evrope, v Alpah . P o s t o n j a ali<br />
belorepec (Haliaftus albicilla) in rib j i orel (Pandion haliačtos)<br />
sta spretna ribolovca, prvi živi ob morskih bregovih, drugi ob vodah<br />
po severnih krajih .<br />
Pravi sokoli, od kojih se nekateri dadó tomljati in priučit i<br />
na nekdaj jako obljubljeni lov s sokoli, so manjši od orlov in njihov<br />
kljun je tekoj od korena zakrivljen . Semkaj spada : plemenit i<br />
sokol ali sokol lovec (Falco gyrofalco) , pod . 121, največi in<br />
najlepši sokol . Dolg je 2 črevlja, perje nema stanovitne barve, dostikrat<br />
je rjav in belo lisast, še večkrat pa skoro bel in s temnimi<br />
lisami in pasovi lepo pisan . Pri nas ga je le redko videti ,<br />
ker živi daleč na severji ; popreje so ga lovili sosebno na otok u<br />
Islandu, zato so mu tudi rekali islandski s o k o 1. Čislali so ga
Ptice, Ujede . 299<br />
Pod . 124.<br />
Sokol lovec. ; Fako gyrofaleo . Dolg 60 Cm.<br />
kot najizvrstniŠega lovca, a njegov poduk je zahteval mnogo trud a<br />
in marljivosti . Tomljanje se je pričelo s tem, da so mladega sokol a<br />
s konca z zvezanimi nogami na, prosto visečem obroči nekolik o<br />
časa noč in dan neprestano zibali, s tem se je utrudil, je izgubil<br />
plahost in ob enem s prijaznim ravnanjem in dobro hrano dobi l<br />
zaupanje do tornljača. Ta ga je potem naučil, da je po hrano zletel<br />
malo dalje in se zopet povrnil na roko, sčasoma se je privadil n a<br />
žive in leteče ptice, da jih je lovil in gospodarju na roke prinaša .<br />
Pozneje se je nauk iz sobe prenesel ven na prosto, s konca je bi l<br />
še privezan na clolzern motom, konečno je pa dobil popolno svobodo.<br />
Dobro izšolan sokol se kakor strela hitro zažene na leteč o<br />
ptico, posebno na čaplje , jo pograbi in prinese gospodarju . Lo v<br />
s sokolom je bil jako drag, ali vendar se je v srednjem veku gospáda<br />
strastno pečala s tem lovom. Dober sokol je veljal 600 d o<br />
800 goldinarjev . Dandenes so ta lov opustili, samo v Aziji in Afrik i<br />
je še v navadi .
144<br />
00<br />
<strong>Zoologija</strong>.<br />
Nadalje so še : s oko (F. aesalon) p o stoika (F. tinnuneulus)<br />
; kragulj (Astur palurnbarius), ki posebno preži na kokoš i<br />
in golobe, in skobec (A. nisus), ki streže na manjše ptice ; š k a<br />
nj e k (Milvus vulgaris) s škarjasthn repom, kanja, tudi m i š a r<br />
(Bute() vulgaris) imenovan, lovi' največ miši, ali v primeri s prejšnjimi<br />
je len in bojazljiv ropar. Sp linee (Circus pygargus) in ne -<br />
koliko veči lunj (C. rufus) imata krajši kljun in lovita stopra m<br />
o mraku. Pri vseh ujedah menja se perje jako po spolu, starosti in<br />
letnem času .<br />
Čudovita, po dolzih krakih močvirnikom podobna ujeda južn e<br />
Afrike je pisar (Gypogeramus secretarius), tako imenovan zara d<br />
perjanice na glavi (kakor bi pisar zataknil si pero za uho) . Jak o<br />
je koristen, ker pokonča mnogo kač .<br />
Ponočne ujede ali sove (Strigidae) imajo obilno rahlo perje ,<br />
velike, naprej obrnene in z vencem tencih peresec okrožene oči ,<br />
Pod. 125.<br />
Glava pegaste sove . nar, velikosti .<br />
katerim solnčna svetloba slab o<br />
dé. Omenjeni venec glej v<br />
pod. 125. Lové skoro samo o<br />
mraku in v svetlih nočéh, in<br />
sicer največ miši, zato so ,jak o<br />
koristne ptice. Po dnevi ji h<br />
preganjajo tropi malih ptičev ,<br />
zategadelj se sove tudi tamljajo<br />
in rabijo za lov, ker pri -<br />
vabijo množino ptičev. Nekatere<br />
imajo na glavi bliz u<br />
ušes pernate čope ter se zat o<br />
uharice imenujejo, kakor na<br />
pr . mala uharica (Stri x<br />
otus) in velika uharica ,<br />
tudi b u b u j in vj e r zvana<br />
(St. bubo), pod. 126. Visok a<br />
je érez dva črevlja, a njeno neprijetno nočno ukanje z grozo na -<br />
vdaja samotnega potnika v gorskem gozdu . To sovo rabijo lovci z a<br />
lov na manjše ptice . Na visok drog z deščico se postavi z verižic o<br />
prikleneva sova, okoli nje se pa, zasadé suha drevesa z vejami .<br />
Lovec je skrit v kolibici, vdelani v zemljo in zakrito z vejami,<br />
trstjem in reso, in pazi na prihajajoče ptice, zlasti vrane in po p<br />
dnevne ujede, ki obletavajo in dražijo privezano sovo , druge p a<br />
posedajo okoli in kričé na, brezorožnega neprijatelja, dokler jih n e<br />
kaznuje strel iz koče .*) Nekateri rabijo tudi natlačene uharice ter<br />
jih gibljejo z motozi. Lepo pisana je pegasta sova (SL tlarnmea) ,<br />
a žalostni glas malega čuka (St . noctua) praznovernim ljude m<br />
oznanuje smrt .<br />
*) Pravi lovec se mora pač sramovati taeega lova, v kojem se pokonč a<br />
mnogo sicer jako koristnih ptičev, Fr. E .
Ptiči. Golobje . 3~ i<br />
Pod . 126 .<br />
Vjer ; Strix bubo. Dolga 60 do 70 Cm<br />
Peti r a z r ed : Golobje Columbinae ,<br />
Golobje imajo majhen raven kljun (pod. 127), ki je na ko- 145<br />
renu zavit v mehko kožo . Živé paroma, a svoje gole in slepe mladič e<br />
Pod. 127 .<br />
pitajo zrnjem, katero so prej v<br />
svojem grbavci zmehčali. V ostalem<br />
delajo prelaz h kuram, kojim<br />
so v mnogih stvaréh podobne .<br />
Enako kuram so tudi golobje vže<br />
od nekdaj domače ptice, čislan e<br />
zarad okusnega mesa. Tudi o d<br />
goloba so se napravile mnoge<br />
pasme, katere ljudje redé za za-<br />
Golobova glava .<br />
bavo. Na nilskih bregovih v Egipt u<br />
se videvajo tornjasti golobnjaki , sozidani iz samih lonec , ki so z<br />
luknjami navznoter oberneni, a v vsacein lonci gnjezdi en golobji par .
302<br />
Zoologij'a, .<br />
Pri nas se nahaja : divji golob (Columba livia plavkasto pepelaste<br />
barve, od njega izvira domači golo b , katerega neka posebna<br />
privrzenost veže na njegov dom, zlasti ako ima ondi mlade .<br />
Ako ga vjetega odneseš milje in milje daleč in ondi izpustiš, vzdign e<br />
se visoko v zrak in potem hitro kakor strela leti proti domu . Zarad<br />
te lastnosti ga rabijo za prenašanje pisem i'n poročil ter g a<br />
imenujejo pismono s. Pri obleganji mesta Pariza je izvrstn o<br />
opraljal to službo. V eni sekundi preleti 20 metrov. V naših gozdih<br />
Živé : duplar (C. oenas) ; g r i var (C . palumbas) ; jako lepa krukljajoča<br />
grlica (C. tortur} in rjavo žolta srni j a č i c a (C, risoria),<br />
ki je pa iz Afrike domá , a videva se pa pri nas pogostoma p o<br />
hišah. V vzhodni Indiji Živi veliki plavkasti golob k r o n a š (C .<br />
coronata) s perjanico na glavi . G o l o b selec (C . mifqatoria) v<br />
severni Ameriki se preletava v neizmerno velicih jatah .<br />
Sesti razred : Kure : Basom ,<br />
146 Tu se soznanimo z večimi pticami kratkega , malo prikrivljene<br />
c,a, zboČenega kljuna, močnih, za brskanje posebno pripravni h<br />
Pod. 128 .<br />
Ruševec, Tetro tetrix . 60 Cm. dolg.<br />
nog. Letajo nerade, večidel se držé pri tleh, kjer z nogami brskaj e<br />
pobirajo zrna, Žužke in črve ; na tleh si tudi napravijo priprosto
Ptice. Kure . 808<br />
gnjezdo. Kure Živeče bolj na drevji, posedajo rajše na debele veje .<br />
Požiravnik pri kurah razširi se v velik grbavec in želodec obstoj i<br />
iz dveh močnih polukroglih mišic, med kojima se tudi trdo zrnj e<br />
zmelje. Njihov glas nij prijeten , ali sicer so jako koristne ptice,<br />
ker imajo okusno meso in nesó množino jajce . Mladiči se izvalé<br />
videči in si tekoj sami iščejo hrano . Samci so veèi in krasnejš i<br />
nego samice, tudi so pogumni in se radi bijejo med sebo . Samec<br />
vodi navadno več samic .<br />
V plemenu gozdnih kur (Tetraonidae) nahajamo lepe in okusne<br />
ptice, kakor na pr. postavnega divjega p et e l i n a (Tetrao urogallus),<br />
in ruševca (T. tetrix), pod. 128 . Dolg je dva Črevlja , črn<br />
je in nagiblje malo na rjavo , a spreminja se na plavkasto, ére z<br />
perutnice ima bel pas . Repna peresa so lepo škarjasto na ve n<br />
Pod . 129 .<br />
,larebiea Perdlx einerea . Dolga 28 Cm .<br />
vkrivljena, lovci si ja radi zatikajo za klobuke, imenujejo jih krivce.<br />
Ruševec prebiva po gorskih , nepregostih gozdih , z vresjem pod -<br />
raščenih. Petelin vodi več kokoši , a vsaka znese 12 do 18 siv o<br />
rumenkastih., rudeče pegastih jajec v preprosto , v vresji narejen o<br />
gnjezdo. Nadalje imenujemo ; l eš Čarko ali gozdno jarebic o<br />
T. bonasia) in snežnega j ar eba ali belico (T. lago us) n a<br />
planinah, ki po zimi vsa pobeli .
304<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
K poljskem kuram spada j a r ebieti (Perdix cinerea), pod. 129,<br />
ki se jeseni drži skupaj v malih druzbah, namreč vsaka družina<br />
za se. Največ je pepelasta, z rjavimi in črnimi valovitimi črtam i<br />
in lisami pisana, po perutnicah je vzdolz belo počrkana, Same c<br />
Pod. 130 .<br />
Zlati fazan ; Pllasianus pietus. Nar. vel . 75 Cin .<br />
ima spredaj na, trebuhu rjasto, podkovasto<br />
liso. Najljubša so jej z Žitom ob -<br />
sejana polja, katerih tudi v najhujši zimi<br />
ne ostavi. Zoblje Žužke, črve, zrnje ,<br />
vmes pa tudi trga travo. Kakor zaje c<br />
tudi jarebica v suLnosti ne Živi dobo .<br />
Prepelica (P. coturnix), ki se s po -<br />
mladi v Žitu glasi s posebnim vabeči m<br />
glasom (pet pedi, pet pedi), se jako ude -<br />
beli in gre jeseni na Laško in v Afriko .<br />
Prave kure (Phasianidae) so skoro<br />
vse iz Azije doma in imajo jako gizdav o<br />
perje. To velja sosebno o samci, ki se
Ptiči. Kure . 3 O<br />
zave petelin in ima nogo oboroženo z ostrogo, dočim so kokoš i<br />
mnogo ponižniše oblečene . Po glavi so več ali manj gole in imaj o<br />
Živo pisane grebene, krpe ali perjanice. Na prvo mesto postavim o<br />
tu našega doma e g a petelina (Phasianus gallus) , ki izvira<br />
od bankivskega petelina iz vzhodne Indije . Petelin vodi kacih 1 2<br />
do 20 kokoši, a vsaka kokoš v najboljših letih in pri dobri piči<br />
znese vsako leto 80 in več jajce, v najugodnišem slučaji celó d o<br />
160. Izvali pa 11 do lb jajec v treh tednih. Tudi od domače kur e<br />
imamo več pasem , a kokoš iz Kohinkine prekosi vse v velikosti .<br />
Poleg domače kure je najkoristniši puran (Meleagris gallopavo )<br />
iz severne Amerike doma. Samica izvali jako mnogo jajec in ke r<br />
rada vali, nasadé jej tudi kurja , zlasti pa pavja in pegatkina<br />
jajca, ker pavica in pegitka se rade kujate . Zarad lepote držé tudi<br />
Pod . 131 ,<br />
Navadni fazan ; Phasianus eolehieus. Na'', vel, 75 cm ,<br />
<strong>Zoologija</strong>. 20
148<br />
306<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
pri nas tu in tam pegatko (Numida meleagris) in pava (Pavo cristatus),<br />
prva iz Afrike, drugi iz Indije doma . Zlati fazan (Phasianu s<br />
pictus), pod. 130, in s r e b e r n i fazan (Ph . nycthemerus) vveden a<br />
sta iz Kine v Evropo, držé ju v posebnih vdih, tako zvarih faza'njakih.<br />
Oba sta krasna ptiča, prvi se sveti kakor zlato , Žari s e<br />
ognjeno in zraven je še temnozelen, drugi je po trebuhu temnoplav,<br />
po hrbtu in v repu pa bel z valovitimi črnimi črticami . Tudi<br />
navadni fazan (Ph. colchicus) , pod. 131. je Azijauec. Rjav<br />
je, zraven se pa sveti kakor zlato in spreminja na zelenkasto . V<br />
našem podnebji se prav dobro počuti, torej se tu in tam po gozdi h<br />
nahaja poludivji, na Ogerskem in Českem tudi popolnoma podivjan .<br />
Krasen ptič je a r g u s (Argus) na Sumatri .<br />
Izdaten lov je v srednji in južni Ameriki na d r e v e s n e<br />
kokoši, med katerimi je h o k o (Crax) velik kakor puran in im a<br />
rumen voskast greben. Semkaj spadata tudi p a u k s i (Urax) in<br />
jaku (Penelope), ki se oba dasta ukrotiti. T i n a m u (Crypturus)<br />
nadomešča v Braziliji našo jarebico. Znamenita je tudi avstralsk a<br />
lesna kokoš (Catheturus), ki znese svoja jajca v velik, od rastlinskih<br />
odpadkov navrhovaten kup, a iz razkrojitve teh stvari na -<br />
stavka toplina 0-odi jajca. Tudi v Evropi je na ta način vže valil a<br />
z vspehom .<br />
Sedmi razred : Brzoteki, Cursores .<br />
V tem razredu nahajamo najveée ptiče , ki pa imajo samo ,<br />
kratka ali celó nikakoršnih letavnih peres v perutnicah, zategadel j<br />
ne morejo leteti. Ali njihove noge , neimajoèe zadnjega prsta, i n<br />
nočni kraki so pred vsem sposobni za, brzo tekanje, in v hitrosti<br />
prekosé ti ptiči tudi konja. Požrešni so in goltajo vsako hrano ,<br />
bodi si iz rastlinstva ali Živalstva, polnijo si pa želodec tudi z druzimi<br />
neprobavnimi stvarmi, na pr . kamenjem. Ta razred je siromašen<br />
na vrstah, in te so : kivi (Apterix australis) iz Nove Zelandije<br />
; kazuar (Casuarius indicus), 6 črevljev visok, črnega žimastega<br />
perja in s ,širokim roženim grebenom na glavi . Nadalje<br />
največi ptič, d v o p r s ti noj (Struthio camelus), pod . 132, ki je 6<br />
do 8 érevljev visok, in od kojega dobivamo znana peresa za gizdo .<br />
Prebiva po puščavah srednje in južne Afrike in jugozapadne Azije .<br />
Debela jajca vali s pomočjo solna, . Toda to službo opravlja solnce<br />
samo v tropičnih krajih, kjer tudi več nojev znese jajca v skupn o<br />
gnjezdo, da se jih nabere časih do 40. V manj vročih pokrajina h<br />
vali ptič sam. Okoli gnjezda leži zmerom nekoliko posameznih jajce,<br />
ki potem izvaljenim mladičem služijo za prvo hrano . Nojevo jajc e<br />
tehta blizo 3 funte in zaleže za 24 kurjih jajce, zadostuje tore j<br />
več ljudem za en obrok . Noj v svoji vnanjosti izgubi mnogo s tem ,<br />
da mu perje rado izpade, da je gol, samo s perutnic in z repa m u<br />
visi mahadravo perje . V sužnosti je videti jako potrt in Žalosten .<br />
V Afriki jih drŽé v veliki množini kakor domače živali, in sicer
Ptiči. 13rzoteki . 307<br />
zarad perja, zlasti zarad lepih belih , do 3 črevlje dolzih peres ,<br />
katera mu časih izpulijo , ker sama taka peresa so čista in nepoškodovana.<br />
Pri divjem noji so ta peresa zmerom<br />
zlomljena in zamazana , in samo črn a<br />
letavna peresa od teh divjakov imajo ceno .<br />
Kraj vse velikosti in kraj mnozih lastnosti ,<br />
katere so noju skupne s sesavci, velja vendar<br />
za neumnega bedaka. Bosa je pa pravljica ,<br />
da v nevarnosti vtakne glavo v pesek, misleč ,<br />
da je potem varen .<br />
V južni Ameriki se nahaja t r o p r s t i<br />
noj ali nandu (Uhea americana) ; a v Novi<br />
Holandiji Emu (Rh . novae Rolandiae) . S pti-<br />
Pod. 132.<br />
Noj : Strfithio eamelus . Nar. vel. 2 do 2.5 metra visok .<br />
canii tega razreda sorodna je bržčas doda (Didus ineptus), jak o<br />
nespreten in štorkljast ptič , ki je leta 1598, še živel na 'sle d e<br />
France, odsle je pa odmrl . V novejšem času našli so v No-vi Ho -<br />
20 *
308<br />
<strong>Zoologija</strong>.<br />
landiji kosti necega izumrlega ptiča velikana (Dinornis) , katerega<br />
domačini onde zavejo m o a, a na Madagaskaru jajca necega<br />
druzega (Aepiornis) , proti kateremu bi bil noj pritlikavec .<br />
Nekateri misle, da ta ptič še živi, kar pa nij verjetno .<br />
O s m i razred : Biodnlee ; Glallatores .<br />
149 Ptiči tega razreda posredujejo prelaz od kur in brzotekov k<br />
plavcem. Podaljšani kraki jih storé sposobne za brodenje po vodi .<br />
Noge so največ spete ali napoluspete , dobodo se pa tudi krpast e<br />
in plavne noge . Leté jako dobro in vztrajno, leteč inolé dolge krak e<br />
naravnost nazaj . Živé večidel v močvirjih in ob vodah in se hranijo<br />
žužki, črvi, mehkuzci, krkoni in ribami , a lov jim olajšuj e<br />
dolgi vrat in Idjun .<br />
Juznoamerikanski ostrogar (Palamedea) ima v perutnica h<br />
na zgibu močne ostroge ; visok je 2'/, črevlja ter ima na glavi tr i<br />
palce dolg rog, a pri vgem tem orožji je miroljuben ptič . Na Ruskem,<br />
Ogerskem, sem in tam tudi na Nemškem nahaja se droplj a<br />
(Otis tarda), pod. 133., 3% črevlja visoka ptica. Samec ima dolga ,<br />
razčehana ušesna peresa, mu strčé kakor brke. Droplja je lep a<br />
ptica, ki tetko leti, pač pa hitro teče. Hrani se žužki in zrnje m<br />
in je jako okusnega mesa .<br />
Med čaplje (Herodii) vštevamo žerjava (Gros clnerea) , k i<br />
gnjezdi v severni Evropi, leseni jih pa vidimo skoz naše kraj e<br />
Pod. 133 .<br />
Dropljina glava. 1/ 2 mu. velikosti .<br />
leteti poredane v dolg o<br />
Črto ali pa v podobi<br />
črke « ,. Zrase na 4<br />
érevlje v visokost, ter<br />
je jako pameten in<br />
podúèen ptič, tudi ima<br />
užitno meso. Gizda<br />
zoologijskih vrtov j e<br />
iz srednje Afrike dovedeni<br />
kronani žerj<br />
a v (3alearica). Veli k<br />
je kakor naš evropski ,<br />
samo da je črn in im a<br />
na glavi rumeno perjanico.<br />
Ribštvu škodljive<br />
so razne Čaplj e<br />
(Ardea), kakor na pr.<br />
siva čaplja (A. cinerea),<br />
podoba 134 . ,<br />
tri érevlje visoka, p o<br />
hrbtu pepelasta, a s hrbta jej visé posamezna dolga peresa, bel a<br />
kakor srebro urez perutnice. Enaka peresa dobi stariši ptič tudi<br />
na prsih. S tilnika mu maha dolga črna perjanica ; kljun in nog e<br />
so rumene. Nahaja se po vsej Evropi blizu voclá . Do trebuha v
Ptice. Brodnice . 309<br />
vodi stoji dostikrat kakor kol nepremično na istem mestu preže č<br />
na ribe, za katerimi sprožava dolgi vrat . Leteč zvije vrat in pomoli<br />
noge nazaj . Gnezdi na drevji, večkrat v družbi , na enem drevesu<br />
Pod. 134 .<br />
Siva čaplja ; Ardea cino:ca,. Dolga 1 meter.<br />
je po več , 'njezd, a v vsaeem 3 ali t bledo zelenkasta jajca . Bel a<br />
čaplja A. egretta) daje prekrasna peresa za dragocene perjanice .<br />
Bukač ali b o b rt a riea (A. stellaris) je 2 % črevi ja dolga, lijast e<br />
barve in Črno lisasta in progasta vrat je .neprimerno debel. Ta<br />
čudna ptica gnjezdi v trstji kraj močvirnih gozdov, iz katerih s e<br />
po noči oglaša s strašnh'n, otlo bukajoèim glasom . Človek ga lehk o<br />
zgreši , ker se drži prav mirno in je v svoji prsteni obleki bolj<br />
starem trhlemu kolu , kakor kaki živali podoben. Od rodu š t r k<br />
ali ž a b ogolt (Oiconia) razen znanega belega štrka ali štorklje š e<br />
omenjamo indijskega m a r a b u j a (C . marabu) in afrikanskega a rgala<br />
(C. argala), oba sta velika ptiča štrkove postave , ki velik o<br />
mrčesa in mrhovine požreta in èegar rahla, bela repna peresa sosebno<br />
jutrovei rabijo za dragocene perjanice . V Afriki sta tudi dom a<br />
veliki ibis (Tantalus ibis), velik požeruh , in sveti ibis (Ibi s<br />
religiosa), pod . 135., katerega so v Egiptu čestili kot oznanovalca<br />
nilske povodnji ter ga tudi pogosto kakor mumijo mazilili . Z l i č a r k a<br />
(Platalea) se odlikuje plošnatim , spredaj lopatičastim ali Žlkastim<br />
kljunom, a flamingo (Phoenieopterus roseus) z jako visoeimi kraki,
310<br />
Zoologijis .<br />
izredno dolgim vratom in krasnim rožičastem perjem in karminastimi<br />
perutnicami .<br />
Pleme prodnikov (Charadriadae) . Semkaj spadajo manjši, ptiči ,<br />
ki ob vodah iščejo hrane, kakor na pr . prosenka ali deževni k<br />
(Charadrius phtvialis), 10 do 12 palcev dolga ptica, zgoraj črna i n<br />
zelenkasto rumeno lisasta . Gnjezdi na severji, pri nas ga videvam o<br />
samo na prehodu, ob deževnem vremenu se rad oglaša s piskajočim<br />
glasom. Nadalje je : k am e n ov al j Strepsilas) ; ostrigar (Hacinatopus)<br />
; polo j n i k (Himantopus rufipes) in sabljarka (Recurvirostra)<br />
z dolzim, navzgor zavihanim kljunom . V i v e k ali prib a<br />
~Vanellus cristatus), pod . 13G., je dobil ime od kričanja in je lep<br />
ptič golobove velikosti, glava, prsi in kónci perutnic so črni, hrbe t<br />
je temnozelen in se sveti kovinsko, na tilniku ima perjanico . Prebiva<br />
po močvirnih travnikih, ondi tudi znese v plitko jamico rumeno<br />
zelenkasta in črno lisasta jajca, katera z neprestanim kriko m<br />
strahoma obletuje in ja s tem vedenjem prej izdá nego obvaruje .<br />
Jajca so okusna , zato ljudje iščejo gnjezda in pobirajo iz nji h<br />
jajca. Jeseni potuje v majhnih jatah .<br />
150 Pleme kljtlnaeev (Scolopaciclae) . Te ptice brbajo z dolzirn gibkim<br />
in občutljivim kljunom po blatu in vlačijo iz njega črve in polže .<br />
Skozi naše kraje prehajajo jeseni prhedše s severa in idoČe v<br />
Afriko, a na spomlad s e<br />
Pod .<br />
135.<br />
zopet vračajo domov . Nekatere<br />
pa časih gnjezdij o<br />
tudi pri nas. Dolge s o<br />
navadno 8 do 10 palcev .<br />
Znamenitiše ptice teg a<br />
plemena so : zelenonogi<br />
martinec (Totanus<br />
glottis) . Imenitniši<br />
je pa sl j uk a (Scolopa x<br />
rustieola), podoba 137 . ,<br />
močna, precej zatrepana<br />
ptica, dolga 13 palcev,<br />
gladkega , k truplu pri -<br />
,' leglega perja. Barve je<br />
sive , namešane z rjav o<br />
in rjasto, a povprek j e<br />
valovito progasta. Naj<br />
bolj pa na njej pada v<br />
oči dolgi kljun, na čegar<br />
korenu se odpirajo ozke ,<br />
razpokami podobne nosnice.<br />
Sljuka se kakor<br />
ptica selivka pri nas pri -<br />
kaže vsacega leta dva -<br />
krat , kajti na severji<br />
Sveti Ibis ; Ibis religiosii . Dolg 6o—90 cm . cmjezdi, meseca oktobra
Ptice, Brodnice .<br />
Pod. 186<br />
duel priba. VaneBus cristats. Dolg 3 cm .<br />
Pod, 137 .<br />
Sljuka ; Scolopax rustieols . D 30 cm .
312<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
se odpravi proti jugu in gre meseca marca ali aprila zopet nazaj .<br />
Sljuka velja za najplemenitišo letečo divjačino in lovci hudo pri -<br />
tiskajo za njo. Po dnevi se skriva ter leta samo ob zora mrak u<br />
in tačas jo hodijo lovci čakat. Sljuka ne leti hitro, tudi ne visoko ,<br />
temveč prav nizko nad grmovjem in lesovjern in nikdar daleč ,<br />
kmalu zopet sede na tla. Lovec mora torej jako paziti in zmero m<br />
biti pripravljen na strel. Za čudo imajo ljudje tudi to, kar ima<br />
ptič v želodci in v črevih, za neko posebno slaščico. To se namreč<br />
namaže na krtih in potem opeče. To je tako imenovani kljunačev<br />
drek, namreč na pol prebavljena hrana in poleg tega<br />
neki tudi mnogo glist, katerih so kljunači navadno polni . Manjša<br />
je kozica (Se. media) , in znamenit je naposled še na morskih<br />
bregovih živeči s v a d l j i v e c ali togotnik (Tringa pugnax), čegar<br />
samci se med sebo hudo bojujejo .<br />
Kokoške (Rallidae) so ptice kratkega kljuna in živé zmero m<br />
pri vodi in na vodi, plavajo ravno tako dobro kakor se tudi potapljajo,<br />
in s temi lastnostmi približavajo se pravim plavcem . Kokoškam<br />
se prišteva moko Ž (Rallus aquaticus ), kosec ali h a r i š<br />
(Rallus crex) in zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus) ,<br />
pod. 138., ki je malo manjša od domače kokoši, po hrbtu je temn o<br />
Pod. 138 .<br />
Tukalica Gallinula chloropus . Dolga 30 eni .<br />
zelenkasto rjava, spodaj pa zamoklo pepelasta, na čela ima jasn o<br />
rudeéo liso ; noge so rumenkasto zelene, nad kolenom imajo p a<br />
rudeèo podvezo . Prebiva ob vodah, s trstovjem zaraščenih, plav a<br />
in potaplja se dobro, hrani se pa z vodnimi Žuželkami in črviči . Košari<br />
podobno gnjezdo postavi sredi nalomljenega trstja in znes e<br />
5 do 11 rumeno sivkastih in rjavo pisanih jajce. Časih se splazi<br />
celó na drevo. Njeno meso nema posebne cene. Razen teh so š e<br />
znamenite : lepa plava kokoška (Porphyrio hyaeinthus) ; ostn ič<br />
a r (Parra) z jako dolgimi prsti in s špiéasto ostjo na perutnici ;<br />
naposled še po vseh ribujakih in jezerih navadna črna lisk a<br />
(Polica atra) .
Ptiči, Platni . 313<br />
Deveti r a z r e flavti • Natalores .<br />
Ptice tega razreda imajo kratke krake, noge so daleč odzad<br />
vsajene in prsti so zvezani s plavno pečico . Njihovo perje je jak o<br />
gosto in spodaj imajo obilni puh, ki jih varuje vode in mraza .<br />
Večina njih živé največ na vodi, razen kedar valé, ter se hranij o<br />
večidel ribami, zato ima njihovo meso neugoden okus po ribj i<br />
masti. Te ptice veljajo za najnepopolniše med vsemi , ker je njihovo<br />
bitje vezano povsem na vodo , zato bi jih prav za prav morali<br />
imenovati vodne ptic e. Pa vendar je tudi med njimi razlika .<br />
Doéim nekatere s prikrajšanimi, krpastimi perutnicami in za čudo<br />
kratkimi kraki ne morejo niti leteti niti hoditi, temveč samo plavati,<br />
ali pa prav težavno hoditi in nespretno leteti, so drug zope t<br />
izvrstno ustvarjene za letanje, a plavati pa ne znajo in zarad slabih<br />
nog; tudi skoro hoditi ne morejo . Te zadnje se torej skoro neprestano<br />
gibljejo nad vodo v zraku . Sploh so pa plavci najkoristniš e<br />
ptice, dajo nam namreč meso, tolščo, jajca , peresa za pisanje ,<br />
perje za pernice in gnoj. Ker se tudi še na visocem severji nahajajo<br />
v mnogoštevilnih tropih, so prava blagodat tamošnjim prebivalcem<br />
in potnikom.<br />
Pleme ponirkov (Colymbidae) . Ti ptiči so dobili ime od spretnega<br />
potapljanja. Spomina vredni so : severni slapnik (Colymbus<br />
septentrionalis) in čopasti ponirek (Podiceps cristatus) ,<br />
Pod, 139 .<br />
Čopasti ponirek : Podiceps eristatns . Dolg 50 cin .<br />
pod. 139. Ta lepi ptič je velik kakor raca, zgoraj je temnorjav ,<br />
po trebuhu pa bel kakor srebro, in črez perutnico ima belo črto .<br />
Na glavi ima dvojni pernati čop črne barve, a okoli vrata rjast ,<br />
črno obrobljen ovratnik. Čopasti ponirek živi na sladkih voda h<br />
srednje toplih krajev, kjer zgradi umetno, večkrat prosto plavajoč e<br />
gnjezdo. Plava in potaplja se izvrstno, večkrat plava šestdeset ko -<br />
15 1
314<br />
<strong>Zoologija</strong>.<br />
rakov daleč pod vodo, tudi mladiče jemlje sebo pod vodo, «Žeč ji h<br />
pod perutnicami . Hrani se ribami in vodnimi žuŽelkami .<br />
152 Pleme alkov (Alca). V severnem mrzlem pasu Živé od tega<br />
kratkonogega plemena : veliki alk ali severni pinguin (A .<br />
impermis), 2% èrevlja visok, ki je pa dandenes bržčas vže popolnoma<br />
zatrt , kajti ga zadnja leta nikjer nij bilo več videti, akoravno<br />
so se dosti trudili za-nj . Srakar (A. torda), pod. 140., le<br />
Pod. 140 .<br />
Srakor : Alca torda. Dolg. 40 do 45 cm.<br />
velik kakor raca , po glavi in hrbtu je črn , na trebuhu bel , n a<br />
kljunu in prek perutnic hna belo progo . Srakor prebiva ua bregovih<br />
severnega morja, zlasti na norveških , in le redko kedaj g a<br />
viharji zanesó na nenke bregove. Kakor navadno ptice tega razreda,<br />
znese tudi srakor eno samo, toda debelo jajce, belo in rjaw )<br />
lisasto . Teleban ( Urita, troile) ; p o t a p k a( Mergulus) in Mormo n<br />
(Mormon fraterculn) z jako čudno ustvarjenbn kljunom .<br />
Na južni poluti prebivajo pingvini z jak() kratkimi perutnicami<br />
brez letavnih peres in z jako kratkimi., daleč zadaj vsajenimi<br />
nogami, zato stojé popolnoma po konci in hodé se težk o<br />
zibljejo. Gosto perje in obilna tolšča, ki jo ima, patagonsk i<br />
pingvin (Aptenodytes), je za prebivalce ognjene in Vancliinenove<br />
zemlje velike vrednosti .
Ptici. Plavci. 315<br />
Pleme pelikanov (Pelecanidae) ima v sebi velike ptice in<br />
izvrstne letavce , med njimi je pelikan ali nésit (Pelecanus<br />
onocrotalus), čegar na konci rodeč kljun je bil povod pravljici, d a<br />
v sili mladičem za hrano prsi razpraska . Pod kljunom ima rumen<br />
kožnat mehur, v kterem spravlja in odnaša ribe . Živi na vodah<br />
južne Evrope in ob srednjem morji . Morski vran (Cormoranus<br />
carbo) se tomlja in podučuje za ribji lov. Burnica (Tachypetes)<br />
in zrakoplovec (Phačton) oznartujeta mornarjem , da se bližaj o<br />
tropičnemu pasu. Leteč se oddaljita po več sto milj od kopnega ,<br />
ne da bi kedaj sela na vodo .<br />
Pleme galebov (Laridae) . Ptice tega jako mnogobrojn.ega ple- 15 3<br />
mena so v velikosti in postavi podobne golobom in racam, p o<br />
dolgosti perutnic in letavosti pa spominjajo na lastavice . Nahajaj o<br />
Pod. 141 .<br />
Srehrnasti galeb ; Lar-us argntaffis . Dolg 60 c m<br />
se po vseh morjih, kojim oživljajo ozračje in bregove, gredó p a<br />
tudi ob rekah daleč od morja, v kopno. Znameniti so : Srebr n a s t i<br />
galeb (Larus argentatus), pod . 141, je bel, a ima siv hrbet, prvi<br />
dve letavni peresi ste na konci črni in belo pegasti, kljun . je rumen. .<br />
Dalje so še : Pl a vkasti gal eb (L. glaucus), sivi galeb (L .<br />
canus), čigra ali ribi č (Sterna hirundo) in o tirna č (Lestris) .<br />
Izmed ‘ i ha t~nie (Procellariae) omenjamo : severnega str akoša<br />
(Procellaria glacialis), ki je na lslandu tako navaden, da si<br />
ga prebivalci nasoljenega spravljajo za zimo. Mladiči pljujejo ribj o<br />
mast iz želodca, ako jih kdo hoče prijeti. Mala vihar n i c a , tudi<br />
sv. Petra ptica imenovana (Procellaria pelagica) pod . 142. je<br />
154
155<br />
316 <strong>Zoologija</strong>.<br />
Pod. 142.<br />
Viharniea ; Thalassidroma pelagica . 15 cm . dolga .<br />
velika kakor škrjanec, črnikasto rjava, na trtici bela . Pogosto se<br />
nahaja na morji, kjer z na pol razprtimi perutnicami teka p o<br />
valovih in pobira po njih majhne živalce . Pri viharnem vremenu<br />
se večkrat vsede na ladijo, a mornarji se je strahoma ogibljejo ,<br />
nikclo se je ne upa ubiti, kakor tudi pri nas lastavici nikclo ni č<br />
žalega ne stori. Mornarji pravijo, ladija bi se potopila , ako bi n a<br />
njej tega ptiča ubili. Viharrdce znesó v skalno luknjo eno velik o<br />
belo jaj ce, katero samica in samec vrstoma valita . Da ptica pri<br />
valitvi jajce bolje greje, oskubi si perje na trebuhu in pod to gol o<br />
mesto potisne jajce. Tudi drugi sorodni_ ptiči tako delajo . Mal o<br />
viharnico zanese vihar časih daleč od morja vsred kopna . Albatros<br />
(Diomedea) je 4 črevlje dolg ptič južnega oceana .<br />
Mnogi zgoraj imenovani ptiči s svojim gnojem pomagaj o<br />
stvarjati tako imenovar .i gvano (glej v botaniki §. 114), ki se<br />
je nakopičil na več krajih peruvanskih brezdeževnih bregov ,<br />
na Lobos- in Chincha-otocih .<br />
Pleme rac (Anatidae) je zadrtje v tem razredu . Tu najdem o<br />
stare znance, na pr. domačo gos (Anser cinereus), ki nij samo<br />
v zgodovini slavno znana kot rešiteljica kapitola, temveč je tudi<br />
Čislana zarad okusne pečenke . Izvira od divje ali sive gosi .<br />
Veličastni labud (Cygnus olor) drži se za gizdo na ribnjakih ,<br />
divji se nahaja v vzhodni in severni Evropi, pogostoma, na ruski h<br />
jezerih. Njegov kosmat meh dá gorko kožuhovino. Mnogoštevilen<br />
je rod r á c (Anas), a od divje race (A. Boschas) izvira požrešna<br />
domača raca .<br />
Gaga (A. molissima), pod . 113., gnjezdi visoko na severji in<br />
sama si oskubi najmeèji puh, da si z njim obloži gnjezdo . A t a<br />
puh se jej odvzame dvakrat . Samec je zgoraj bel, na vratu zelen-
Ptiči, Mavci . 317<br />
Pod . 143 .<br />
Gaga ; Anas molissima. Dolga 65 em o<br />
kast, na temenu in po trebuhu črn ; samica je rjava in valovito<br />
črno progasta. Ob času valitve shajajo se v vencem številu n a<br />
Islandu, na skandinavskih bregovih in frizijskih otocih, kjer je ne<br />
proganjajo. Na tacih krajih postane popolnoma zaupna in domača ,<br />
gnjezdi tik človeških stanovanj in samica se dá prijeti, z gnjezda<br />
vzeti in zopet nazaj posaditi . Toda za to gostoljubnost mora človeku<br />
davek plačati. Gnjezdo samo ob sebi je priprosto, ali čim se<br />
ptica na-nje vsede , jame puh s sebe skubiti in okolo gnjezda pokladati,<br />
da sedi v toplem. Ko mladiči zapusté gnjezdo, pober o<br />
ljudje puh ; to isto se zgodi z drugim gnjezcloni pri drugi valitvi.<br />
Stopram tretje gnjezdo se prepusti ptici, ki je pa zdaj vže tak o<br />
gola, (la jej mora samec s svojim puhom pomagati . Ta puh je ne -<br />
izrečeno lahek in prožen, rjave barve z belim strženom .<br />
Tudi pota pljavec (Mer-ms) je raci podoben ptič z nazobčanim<br />
kljunom .<br />
r e tj i re : Krkoni ali dvoivke Amph'ibia.<br />
DvoŽivke imenujejo se te živali zaradi tega, ker večina 15 6<br />
njih živi zdaj v vodi zdaj na kopnem . Tudi p l a z a v c i ali r e ptil<br />
i j e jim pravijo, in sicer zato, ker se plazijo po tleh . Pa tudi<br />
to ime ne prilega se vsem . * )<br />
Živali tega reda so ali goli, ali pa so luskami in ploščicam i<br />
pokrite. Nos se od zadaj odpira v žrelo, zato tudi lehko skozi nos<br />
Naravniše se ta red razdeli v dva, nnmreè - plaz a v e e in krkon e, 1 . . E,
318<br />
<strong>Zoologija</strong>.<br />
dihajo. Nekatere imajo za mladosti vnanje škrge , ki pa poznej e<br />
odpadejo, pri nekih pa tudi ostanejo, Njihovo uho, da-si je lazvito ,<br />
nema uhlja in je zunaj zaprto .<br />
Kri teh živali nema veče toplote, nego jo ima njihova okolica ,<br />
njihove mišice so rudeèe, kožicami v zvezke razdeljene in ,sosebn o<br />
krepko razvite, zato so te Živali razmerno jako močne . Cudovita,<br />
je pri nekaterih nadoraslost, to je zmožnost , stanovite ude ,<br />
ki so jim bili odrezani, zopet nadomestiti . Takisto so tudi neverjetno<br />
trdoživi, kajti pri največih ozledah ostanejo več ali manj<br />
časa še pri Življenji. želve brez možganov lazijo še mesece okoli ;<br />
Žabe, katerim so izrezali srce, še skačejo . Nič manj čudovito je<br />
pri teh Živalih tudi to, da morejo jako dolgo prebiti brez vse hrane .<br />
Kače in želve živé v su~nosti po štiri do osem mesecev, ne da b i<br />
kaj jele, in vendar se, na videz vsaj, dobro počutijo.<br />
V naših krajih otrpnejo na zimo in spé , v tropičnih krajih<br />
se pa to zgodi o največi vročini. V mrzlem pasu dvoživke ne Živé ,<br />
največ jih je v toplih in ob enem mokrotnih krajih. Glasé se slabo ;<br />
razen kač, ki sikajo, in razen kvakajočih žab, so vse druge neme .<br />
Kar se tiče vnanje oblike, nahajajo se pri njih velike raz -<br />
ličnosti , ene so podobne črvom, brez vseh nog, druge imajo p o<br />
dve, nekatere zopet po štiri noge . Razmnožavajo se večidel jajci .<br />
Vendar se nikdar ne plodé v tako neizmernem številu kakor ribe .<br />
Ta red nij bogat na vrstah, vsega skupaj štejemo kacih 1500 vrst .<br />
Večina njih se večkrat levi, to je, sleče staro kožo , in pri tem<br />
tudi spremeni obliko in barvo ,<br />
Na človeka, delujejo dvoživke večidel neugodno , skoro vs e<br />
so mu ostudne in mrzke. Krivo temu je nekoliko tudi to , da t e<br />
živali živé samotno in da imado v sebi nekaj prežečega in skrivnega,<br />
kar se človeku ne (Iopada . Tudi je to edini red , v katerem<br />
se nahaja več strupenih živali, ki so tudi človeku nevarne . Ne -<br />
katere so mu zoperne zaradi tega, da so sicer podobne kaki viš i<br />
živali, ali so gole . Kraj vsega tega so še nedružne, ne pokazujej o<br />
nikakoršnega umetnega nagona, do svojih mladičev ne kažej o<br />
nikakoršne ljubezni in tudi sploh malo koriste .
Plazavel. Želvo . 319<br />
Razredb a .<br />
Ako dvoživke anatomièno preiskavamo , kmalu opa~'amo , da 15 7<br />
smo do njih storili dobršno stopinjo navzdol v vrsti živalskega raz -<br />
vitka. Tekoj nam padajo v oči pomanjkljivosti , nekatere so bre z<br />
zob, druge nemajo reber, udov , ali pluè . Po tem se lahko razdel é<br />
v sledeče razrede :<br />
A. Plazavci, Reptilia .<br />
Srce z dvema pridvoroma ; srčna prekata nepopoln o<br />
razdeljena ; koža pokrita luskami ali ploščicami ,<br />
dihajo s pluèi ; ne preohrazujejo se .<br />
Zelve .<br />
Testudinata .<br />
2.<br />
Krok o d i<br />
Croeodilina .<br />
3 .<br />
K a č<br />
Ophidia .<br />
4. 5 -<br />
Kušèariee . Zabe .<br />
Sauria . Eeaudata.<br />
B. Krkoni, Amphibia .<br />
Srce z t prekatom. in nepopolno<br />
razdeljenima pridvoroma<br />
; koža, gola ; dihajo škrgami<br />
in preobrazujejo se .<br />
6 .<br />
Pupki .<br />
Caudata.<br />
Štiri noge ; truplo Štiri noge, Brez nog ; truplo Štiri noge, ali Štiri noge ; Štiri noge, al i<br />
vtakneno v rože- s plavno mreno pokrito z rože- brez nog ; telo brez repa, škrge dve ali pa tud i<br />
rxo črepino : brez med prsti ; truplo nimi ščiti in h-t- luskavo ali po- samo v mladosti . brez nog ; neka-<br />
zob, pokrito z roženimi<br />
ploéieami ;<br />
zobje so vsajeni<br />
v čeljusti .<br />
skalni ; zobje pri -<br />
rasteni ; vej i<br />
spodnje čeljusti<br />
razdeljeni , hru -<br />
stanem spojeni.<br />
ščitano ; zobj e<br />
prirasteni ; vej i<br />
spodnje čeljusti h<br />
zrasteni .<br />
terim škrge od -<br />
padejo , drugim<br />
ostanejo .<br />
Prvi razred : Želve Testudiaala . 15 8<br />
Pri teh živalih nahajamo to posebnost, da njihova koža oko -<br />
steni ali oroženi in da se s to utrjeno kožo zrastó razširjeni trnasti<br />
in povprečni podaljški njihovih prsnih vretencev, ter je tako živa l<br />
vtaknena v oklop , ki je več ali manj zaprt in po vrhu še pokrit<br />
bodi si roženimi ploéicami ali usnjasto kožo . Njihove brezzob e<br />
čeljusti vtaknene so v ostre rožene toke, baš tako kakor ptičji kljun .<br />
Med vsemi dvoživkami so želve najkoristniše , in sicer koristijo z<br />
okusnim in tečnim mesom, pa tudi z jajci, ki imajo pergamenasto ,<br />
apneno lupino . Ondi , kjer jih nič ne vznemiruje , nahajajo se v<br />
neizmernih množicah. Rožene pločice nekaterih želv, tako zvara<br />
Želvovina, izdelujejo se v glavnike , tobačnice in druge stvari .<br />
Spomina vredne živali tega razreda so : Navadna evropsk a<br />
k or n j a č a (Testudo graeca), živi v južni Evropi v deželah, ležečih<br />
ob srednjem morji. Tu in tam jo clržé po vrtih , da jih čisti mrèesov.<br />
Meso ljudjó jedo. Geometrična kornjaèa (T. geometrica)<br />
iz vzhodne Indije in južne Afrike je dobila imé zarad pravilno<br />
razpeljanih rumenih črt. Evropska m o èvirna želv a<br />
(Emys europaea), blizu en èrevelj dolga, je edina pri nas sem ter tj e<br />
se nahajajoča vrsta, bolj razširjena je pa drugod po južni in vzhodn i<br />
Evropi, tudi na Nemškem . A m e rik a n s k a m o virna želv a
159<br />
320<br />
<strong>Zoologija</strong>.<br />
(K Arrau) prihaja v brezštevilnih mnoŽicah na tako zvani želvini<br />
otok v Orenoku, da ondi jajca nese . Dolgorepa želva ali h l a -<br />
stavka (Chelydra) odlikuje se dolgim, krokodilastim repom , a<br />
m e h k or o ga Želva (Trionyx) hna mehak , usnjast oklom . Obe<br />
živite v vodah južnih dežel severne Amerike .<br />
Največe so pa ipak morske Želve ali érepahe, čegar prsti<br />
so negibki in s kožo obrasteni, noge so dolge, veslaste. Med njimi<br />
Pod. 144 .<br />
Prava kareta ; Chelollia imrieata . Dolga, 1 meter .<br />
je velikanska čr ep ah a (Chelonia myGlas) šest do sedem črevljev<br />
dolga in do osem centov težka. Meso je jako okusno, rabi s e<br />
za glasovito Želvino juho . Prava k ar e t a (CII. imbricata) , po -<br />
doba 144., Živi v indijskem oceanu ter se lovi sosebno v molj i<br />
okoli sundajskih otokov. Njene rožene ploščice dajo najlepšo in najdraŽo<br />
Želvovino , ona od navadne k a r e t e (Ch. caretta) nem a<br />
tolikošne cene .<br />
Okamenjene Želve in tudi njihova jajca nahajajo se pogostom a<br />
sosebno v tercijarni dobi. Največe čudo med njhni je pa velikansk a<br />
žival, čegar ostanki so se našli na Himalaji . Dolga je bila osemnajst,<br />
visoka pa sedem črevljev .<br />
Drugi razred : Krokodili Croeodllina .<br />
Krokodili so velikanske kuščarice, od kojih se pa razlikujej o<br />
v tem, da so njihovi zobje vsajeni v čeljustne jamice in da je njihovo<br />
telo pokrito roženimi ščiti , ki po hrbtu okostené. Kratk e<br />
noge so slabe in trupla ne morejo popolnoma nositi, zato so te<br />
Živali na kopnem nespretne in trebuh se jim plazi po tléh . Prav<br />
dobro pa plavajo in se potapljajo ter so v vodi opasne človeku in
Plazavei. Krokodil 321<br />
najveèim živalim, katere pod vodo potegnejo in onde udušé. V<br />
Indiji éasté še dandenes krokodile kakor bogove, baš kakor nekdaj<br />
v Egiptu, kjer se v starih grobovih nahaja na tisoče mumiziranih<br />
krokodilov. Najbolj znan je dvajset do trideset črevljev dolgi nilski<br />
krokodil (C. vulgaris), pod. 145, od kojega se vzhodn o<br />
indijski krokodil ali g a v i a l (C . gangeticus) razlikuje z ozkim<br />
Pod. 145 .<br />
Nilski krokodil ; Croeodilus vulgaris . 8 do 9 metrov dolg .<br />
in dolgim gobcem . Amerikanski krokodil imenuje se alig at<br />
o r ali k a j m a n (C. lucius) in ima širok gobec kakor riba ščuka .<br />
Dolg je samo deset do štirnajst črevljev , a vendar je kopajočim<br />
se ljudem, kakor tudi na vodo dohajajočim živalim nevaren. Večkrat<br />
jih je videti v družbi z odprtimi gobci prežati na peščenem<br />
produ ali na bregu. Ob največi vročini zarijejo se v blato, ki se<br />
potem posuši. Ko zopet nastane deževno vreme, probudé se iz<br />
spanja in rinejo na dan iz blatne rakve raztepavši zemljo okol i<br />
sebe v veliko grozo ravno ondi počivajočega slučajnega potnika .<br />
Krokodilom podobne živali s plavutastimi nogami nahajaj o<br />
se okamenjene. Nekatere med njimi, kakor na pr . Iehthyosau -<br />
r u s in Plesiosa u.r u s z 90 vretenci so bile trideset do petdese t<br />
črevljev dolge. (Glej v mineralogiji stran 125) .<br />
Tretji razred : Kače ; Ophida .<br />
Vse kače se gledé vnanje oblike strinjajo . Njihova mnogobrojna<br />
vretenca, kakor tudi ob njih viseča rebra so gibka . Kača<br />
se torej giblje s pomočjo reber . Telo je pokrito luskami in ščiti ,<br />
trebuh pa pokrivajo največ poluobročasti ščiti. Na očesih nemajo<br />
vej. Njihova glava je drobna, ali usta se navadno lepko jako raz -<br />
širijo, kajti čeljustne kosti nijso zraščene , temveč so z močno i n<br />
raztezno vezjo zvezane, ravno tako spodnja, čeljust zadaj nij vklenena<br />
v gornjo, ampak je na njo tako navezana , da se lehko o d<br />
nje odmakne. Zato kače lehko pogoltnejo živali , ki so širše neg o<br />
one same. K čeljusti priraščeni zobje so špičasti in ne služijo za<br />
žvekanje, ker vse kače vplenjeno žival celo pogoltnejo .<br />
<strong>Zoologija</strong>, 21<br />
160
322<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
Mnoge imajo ode strupene zobe, pod 146 , va-nje priteka i z<br />
posebne Žleze strup, ki se pri vgrizu skozi mičkeno luknjico konci<br />
Pod. 146.<br />
zoba pocedi v rano. Jezik je dolg, razcepljen<br />
ter služi samo za opip, ker pri goltanj i<br />
ga kača povleče nazaj in skrije v neki tok .<br />
Kače se večkrat levé, ležejo jajca z mehko ,<br />
usnjasto lupino, samo nekatere radjajo živ e<br />
mlade, hranijo se samo živimi<br />
pijó redkokedaj, rade se pa kopajo, ljubij o<br />
toploto in največ jih živi v vročem pod-<br />
Glava klopotače ; v gornji če- nebji .<br />
ljusti strupena zoba ; od spod- Kače ločimo na dvoje, namreč v t e s n o -<br />
nje čeljusti je samo leva veja ust e in i r o u s t e.<br />
vpodobljena . V prvi oddelek spada jako malo črvastih ,<br />
pod zemljo od mravelj in termitov živečih kač, omenjamo samo<br />
južnoamerikansko k o t a č k o (Ilysia scytale) , ki je krasno rudeèa<br />
kakor koral in črno pasasta ; nadalje b r l j a v k o (Typhlops) in p a<br />
val j a č o (Cylindrophis) .<br />
Pod . 147 .<br />
Navadna belouška Tropidonotus natrix . Dolga 1 do 1,5 metra .
Plazavci. Kače . 323<br />
Veliki oddelek široustih kač delimo v dve skupini, in sicer<br />
v nestrupene in strupene .<br />
K nesti mpenisu (Innoxua) spadajo udavi (Boa), jako močne 16 1<br />
kače, ki se ovijejo okoli svojega plena in tako celó veèe žival i<br />
z o'nečijo. Narastejo dvajset do trideset črevljev v dolgost . V Braziliji<br />
in Gvijani Živi navadni udav ali velikanska kača (Boa<br />
constrictor) in pa povodni udav ali anakonda (Eunectesmarinus).<br />
Po menažerijah pa bolj pogostoma videvamo pisaneg a<br />
k r a v o s es a iz vzhodne Indije (Phyton tigris) , ki ima na tilnik u<br />
Y podobni obris. Koža teh kač je jako lepo pisana, zlasti živahn e<br />
so barve po lovljenji. Vse te kače se enako vedó, živé ali na suhem,<br />
na drevji, ali pa v vodi ter žri manjše in tudi srednje veli -<br />
kosti živali, okoli katerih se ovijo in jih tako zadavijo, potem jih<br />
počasi cele pogoltnejo. Požrši kakov veči obrok, posté se pote m<br />
lehko dolgo časa . Mehko jih je ukrotiti, a Indi,jani jedo njihovo meso .<br />
Neškodljivi so pri nas navadni goži (Columbrini), med koj e<br />
spada znana belouška (TropMonotus natrix), pod . 147, štiri črevlj e<br />
dolga, plavkasto siva, po trebuhu črno in belo lisasta kača, ki im a<br />
na tilniku dve belo rumenkasti lisi . Hrani se večidel žabami . Nadalje<br />
nahajajo se pri nas še : k o b r a n k a (Trop. tessellatus) ,<br />
smukulja ali rjava kača (Coronella laevis), belica ali go ž<br />
(Callopeltis Aesculapii) in črnica (Zamertis viridiflavus, var, carbonarius)<br />
. Nadalje navajamo eno najkrasnejših kač iz južne Amerike ,<br />
a to je zeleni drvolaz (Dryophis) .<br />
Med strupenimi (Venenosa) omenjamo najpred morske kače 16 2<br />
ali veslariee (Pelainis in Hydropis) iz indijskega oceana, ki<br />
Po d. 148 . imajo stisnen plošn.at rep za veslanje. Zatem je kakor<br />
cinober rudeča, črno, zeleno in belo pasasta k or<br />
a l ni c a (Elaps corallinus) iz Brazilije. Ena najnevarniših<br />
kač je klobučarka ali naočarka (Naja<br />
tripudians), ki je pri praznovernih Indih, nekaj v malikovalstvu,<br />
nekaj v rokah sleparskih glumcev sosebn o<br />
imenitna. Razdražena se vzdigne od tal in razširi<br />
vratna rebra tik glave, da je napihnen vrat podobe n<br />
krožcu ali klobuku . Drugo ime dobila je odtod, ker<br />
ima na tilniku neke rjavkaste maroge, ki so v obris u<br />
naočnikom podobne . Dolga je blizu pet črevljev. Glumec<br />
stori kačo neškodljivo s tem, da jej iztrga strupena<br />
zoba ali pa jej dá večkrat ugrizniti v kos sukna ,<br />
da si kača s tem izprazni strupene Žleze . E g i pt o vsk<br />
a š č i t a r k a (Naja Haje), katero Arabi imenujej o<br />
nešer, je dva do šest črevljev dolga. To je vže v<br />
starem veku imenitna a spis, katero pogostoma nahajamo<br />
na egipetskih spominkih kakor podobo vzvišenosti.<br />
Pod. 148. Tudi njo glumci lové in tomljaj o<br />
ter jo znado tako za tilnik pritisniti, da odrveni in se<br />
Podoba egipt.<br />
strdi kakor palica . Kraljica Kleopatra, Želeča smrti ,<br />
ščitarke, dala se je od te kače vjesti .<br />
21 *
&24<br />
. <strong>Zoologija</strong>.<br />
Tudi pri nas imamo nekaj strupenic . Naj imenujemo najpred<br />
gada (Pelias berus) pod. 149 in 150. Zadnja podoba nam kaž e<br />
njegovo glavo in odprto Žrelo s strupenima zoboma . Dolg je blizu dv a<br />
Pod. 149 .<br />
Gad ; Pelias berus . Dolg 60—90 cm .<br />
Pod. 150. črevlja, samec je sivkasto bel s<br />
Črnim rogljastim trakom vzdol ž<br />
hrbta samica je pa rjava ,<br />
Časih eeló črna, toda rogljas t<br />
trak po hrbtu ima tudi ona .<br />
Gadov strup majhne Živalc e<br />
hitro umori, toda časih je tudi<br />
loveku smrtonosen. Najbolj<br />
se priporoča rano izsesati, iz -<br />
rezati ali izzgati . *) Gad prebiva<br />
najrajši v skalovji in gr-<br />
Gadova glava .<br />
movji, ondi kjer borovnice ali<br />
*) Najboljše zdravilo proti kačjemu strupu je pa vinski cvet ali alkohol<br />
v kakoršni koli opojni pijači, bodi si žganje, rum ali močno vino . Od gada<br />
vgrizen človek naj torej pije kolikor more. Novejše izkušnje to zdravilo od dn e<br />
do dne bolj potrjujejo .<br />
Fr. E .
Plazavcl. Kušéariec. 325<br />
črnice rastejo, na prisojnih krčevinah, vendar pri nas rajši rt a<br />
hribih in planinah, kakor v nižavah. Največ menda pojé miši, katere<br />
po noči zalazova, v suŽnosti se pa navadno ne dotakne nobene<br />
hrane. Jež, dihur, kuna, jazbec, ptice ujede in štorklja g a<br />
jedó. Bolj pogostoma nego pravi gad, nahaja se vže pri nas, in<br />
tudi dalje po Dalmaciji in na Ogerskem modras (V. ammodytes) ,<br />
ki je sicer gadu podoben, ali na nosu ima mehek rožiček . Na južnem<br />
Svicarskem , na Laškem in tudi okoli Gorice na, Primorske m<br />
nahaja se laški ali R e d i j e v gad (V. Redil). Najnavadniši i n<br />
najnevarniše strupenice na Antilih in v Braziliji so suličark e<br />
(Trigonocephalus) , ki so posebno sužnim črncem., obdelavajoči m<br />
cukrov trs, jako pogubne . Dolge so do šest črevljev , glavo imaj o<br />
trivoglato, a na jasnem dnu so temno pegaste in pasaste . Ravn o<br />
tako strašne so klopotače (Crotalus horridus v južni in C. durisus<br />
v severni Ameriki) . Tem kačam pri levljenji ostanejo osehli<br />
repni kolobarci in nacejajo neko škrabljico, ki pri gibanji vzrokuje<br />
neko škrabetanje ali svrčanje. Nij pa resnično, da klopotača sam o<br />
svojim srepim pogledom male živali tako omami, da ne morej o<br />
bežati .<br />
Četrti razred : Kušarice ; Sauria .<br />
Kuščarice imajo večidel štiri noge, nekatere pa tudi samo dv e<br />
prednje, ali pa samo dve zadnje noge, nekatere so celó brez no g<br />
ter so zategadelj podobne kačam . Toda od kač se razlikujejo v tem ,<br />
da so čeljusti pri vseh kuščaricah čvrsto zvezane, torej se žrel o<br />
ne dá raztegniti. Zobje so priraščeni na čeljustnice. Pokrite s o<br />
kuščarice luskami in ploščicami . Večidel prebivajo na kopnem .<br />
Med vsemi dvoživkami štejejo kuščarice največ vrst, ki s e<br />
največ po obliki jezika med sobo razlikujejo . Kuščarice, o kojih tu<br />
v prvi vrsti govorimo, imajo dolg, tenak, razcepljen jezik, s koji m<br />
jezljajo .<br />
V Egiptu je jako navaden 1,5 do 2 metra dolgi varan. (Monitor<br />
niloticus), ki med drugim žré tudi krokodilova jajca in njegove<br />
mladiče. O njem se tudi pripoveduje, da človeka z brlizganjem<br />
svari pred krokodilom, kar je pa izmišljeno. Takisto dolge kuščarice<br />
nahajajo se tudi v južni Ameriki, tako na pr . d r a g o n e c<br />
(Thorictis) in T e j u (Podinema) . Živahne nedolžne živalice so naš e<br />
domače kuščarice. Rade se solnčijo, polové mnogo žuželk, preganjan e<br />
se pa strahoma poskrijejo v podzemeljske luknje in enaka varn a<br />
skrivišča, kjer tudi prespé zimo . Najnavadniša je siva kuščarica<br />
ali gašèarica (Lacerta muralis) , najlepša pa h o s t n a<br />
kuščarica (L . stirpium) , pod. 151, ki je blizu sedem palcev<br />
dolga. Pri nas se še nahaja dve pedi dolgi zeleni kuščar al i<br />
zelenec (L. viridis). Čudovita prikazen je k a m é l e o n (Chamaele o<br />
africanus) , čegar koža hitro barve spreminja. Zarad tega je priše l<br />
v pregovor. Živi v Afriki in tudi v južni paniji, kjer počasi plez a<br />
po drevji oprijemljoč se z repom . Z dolgim, na konci betičastim,<br />
163
326<br />
<strong>Zoologija</strong>.<br />
lepljivim in kakor strela hitrim jezikom lovi žužke . Dolg je p o<br />
priliki en Črevelj .<br />
Kuščarice s kratkim debelim jezikom so : leteči zmaj (Drac o<br />
volans) majhna kuščarica z Jave ima letavno mreno . V južni Ameriki<br />
živi bazilisk (Basiliscus mitratus) , kuščarica čudovite po -<br />
stave, in pa štiri do pet črevljev dolgi legvan (I cruana). Plavkasto<br />
Pog, 151 ,<br />
Hostija košarica ; Lacerta stirphnn . Nar. vel.<br />
zelen je, na grlu ima visečo vrečico, po hrbtu pa zobčast greben .<br />
Zivi po drevji, lové ga zarad okusnega mesa. Našim kuščaricam<br />
podobni so zali, živahno pisani a n o l i s i (Anolis) na antilskih otocih.<br />
V zapadni Aziji in v Egiptu nahaja se pogosto pegasti trnja š<br />
ali h a r d u n (Steljo) . Po vročih krajih v več vrstah prebivajo g ek<br />
oni (Gecko), ponoéne, počasne živali močeradove podobe . Prsti<br />
rta nogah so plošnati, krpasti , iz drobnih listkov sestavljeni, zat o<br />
lehko lazijo po gladkih stenah in celó po stropu, kjer iščejo žužk e<br />
za hrano. Glasé se skoro kakor žabe gék , gék od tod so tud i<br />
dobili imé. V ju~ni Evropi živi ena sama vrsta (Platy(lactylus) .
Krkoni. Žabo. 327<br />
Sledeče kuščarice imajo kratek, na konci navadno zareza n<br />
jezik, in ker so udje krnasti ali se celó ne razvija , podobne s o<br />
več ali manj kačam . Tako na pr. ž o It o pl a z (Pseudopus) brez<br />
prednjih nog, a zadnje so krnaste ; Živf v Istri, Dalmaciji in dalje p o<br />
južno vzhodni Evropi . Kr h lj i c a (Ophiosaurtis) v severni Amerik i<br />
se rada lomi. Skink (Scincus) Živi v južni Evropi in v Egiptu. ,<br />
popreje so ga rabili v lekarnicah. Naposled omenimo še našega<br />
slepiča (Anguis fragilis), ki rodi žive mlade . Na prvi pogled bi<br />
ga človek prišteval kačam, toda po vsej notranji opravi ga moram o<br />
brez pomisleka uvrstiti med kuščarice . Zlasti prsnica in medenica ,<br />
katerih nobena kača nema, izdaja ga za kuščarico. Ta brhka in ne -<br />
dolžna živalca naraste do poldrugi črevelj v dolgost, rep se jej p a<br />
rad odlomi, toda kmalu zopet zraste .<br />
Kolutnjaki (Annulati) nemajo lusk, njihovo telo je poprečnimi<br />
brazdami razdeljeno na kolute. Semkaj spada d v o pl a z<br />
(Amphisbaena) in še nekatere druge kačam ali glistam podobn e<br />
kuščarice. Kolutnjaki so zadnja najmanjša razstavka tega razreda .<br />
Večidel živé v južni Ameriki .<br />
Peti razred : Žabe ; Batrabia, Eeaudata .<br />
Žabe so gole kože, a reber nemajo . V gornji čeljusti in na 164<br />
nebci moreš opaziti mičkine zobke . Nerazvite, ribicam podobne ,<br />
izvalé se iz jajca, dihajo z vnanjimi visečimi škrgami in dobod o<br />
a<br />
Pod, 152 .<br />
svojo popolno podobo stopram vsled več preobrazevanj, kakor na m<br />
jih kaže pod. 152 , a do f v postopnem razvitku . Podobe pod a ,<br />
b in c so povečane, a kaže žabje jajce, b ravnokar izleglega se<br />
mladiča in c mladiča s škrgami . Dalnje podobe d, e, f so naravn e<br />
velikosti in kanejo , kako živalca počasi dobiva noge in kako s e<br />
škrge krčijo in naposled izginejo .<br />
Prave Žabe imajo dolge zadnje noge za skakanje, ter so 16 5<br />
po svoji vnanji postavi in po svojem vedenji človeku nekam ugodne .
328<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
Posebno velja to o brhki zeleni reg ali božji žabici (y1a<br />
arborea) , katero tu in tam držé v sklenie'ah , ker samec, ki s e<br />
pozna na črnem grlu, pred dežjem reglja. Vendar rega kakor<br />
vremenski prorok nij dosti zanesljiva . Navadne žabe pri nas s o<br />
rjava r o sni c a (Rana temporaria) in zelena vodna žaba (R .<br />
eseulenta), pod. 153, ki svoja črna , v zdriz zavita jajca v kepah<br />
Pod. 15'3 .<br />
Vodna 'z"aba ; Rana eseulenta. Dolga 10 do 12 cm .<br />
poklada v vodo, tako imenovani žabji krc k. Izlegle se repate i n<br />
breznožne žabice imenujemo paglave e, ti se v nekoliko tednih<br />
spremené ter dobé najpredi zadnje, po tem tudi prednje noge. Naposled<br />
izgine rep , škrge in majhen kljunast rožiček na gobčeku .<br />
Pri ugodnih okolnostih prikažejo se mlade žabice časih v brezštevilnih<br />
množicah tako iznenada, kakor bi bile pile izpod neba , i n<br />
v resnici so bile vže povod neumnim bajkam o žabjem dežji . Vodn a<br />
žaba soleči se rada na bregu, a ko se jej kdo približa, skoči predrznim<br />
skokom v vodo. O lepih poletnih večerih napravljajo samci v
Krkoni. Žabe . 329<br />
veliki družbi glasne koncerte, a med petjem napihneta jim se n a<br />
obeh stranéh glave bela mehurja .<br />
Rosnica, pod. 154, gré tekoj po dovršeni preobrazbi iz vode ,<br />
kamor se stopram o prihodnji mrestnji povrne . Sicer prebiva v<br />
travi na pašnikih, njivah in v gozdih , časih prav daleč od vode .<br />
Od obéh jedó se zadnja bedra. Po zimi zarijete se obe družno v<br />
blato in otrpnete .<br />
Prelaz med žabami in krastačami posreduje p u b i è ali u r h<br />
(Bombinator igneus), ki je zgoraj rjavkasto siv, na trebuhu pa pomarančast<br />
in modro lisast. Zvečer se iz mlak in kalov oglaša s<br />
svojin] otožnim glasom . Porodničar (Alytes obstetricans) nosi<br />
nekoliko časa jajca ovita okoli zadnjih nog .<br />
Krastače ležejo jajca nabrana v dokih vrvicah in prebi- 16 6<br />
vajo večidel na kopnelii . Neukretne ponočne živali so in imaj o<br />
Pod, 154 ,<br />
Rosniea, Rana temporaria . Dolga 8 do 10 cm .<br />
skoro enako dolge noge in ostudno bradavičasto telo , toda lepe ,<br />
zlatom obrobljene oči . Lazijo počasi ali skakljajo v kratkih skokih .<br />
Skoro vse krastače dišé po češnji in iz bradavic jim se cedi oster<br />
sok, ali strupena vendar nij nobena . Najnavadniše so : vodn a<br />
krastača ali češnjarka (Pelobates fuscus) , navadna siv a<br />
ali rjava krastača (Bufo cinereus) in gobavka (B. calamite s<br />
ki je siva, zeleno lisasta in rudeèe bradavičasta, vzdolž hrbta im a<br />
žolto progo .
330<br />
<strong>Zoologija</strong>.<br />
Znamenita je satovnica (Pipa dorsigera) iz Surinama v<br />
južni Ameriki. Samec gré namreč , jajca na hrbtu noseč, v vodo ,<br />
koža na hrbtu mu nabrekne, v njej se naredé jamice in v teh jamicah<br />
preobrazujejo se mladiči .<br />
Šesti razred : Pupki ; Caudata .<br />
167 Pupki so ravno tako ustvarjeni in se popolnoma tako preobrazujejo<br />
kakor rabe, samo ka so repati . Nekaterim po preobraženji<br />
odpadejo škrge , kakor na pr . močeradu (Salamandra<br />
maculata), ki je črn in rumenolisast ; mnogi ga imajo za strupenega ,<br />
kar pa nij res. Ravno tako izgubi škrge tudi vodni p u p e k<br />
(Triton cristatus) . Samec, pod. 155 , ima kožnat nazobčan grebe n<br />
Pod. 155 ,<br />
Vodni pupek ; Trito&,,:,cristatus. Samec. Nar. vel.<br />
Pod. 156.<br />
Vodni pupek ; Triton cristatus . Samica. Nar. vel .<br />
po hrbtu, samica, pod. 156, nema grebena. Velika je pri teh živalih<br />
nadoraslost . Druzim zopet ostanejo škrge za vse življenje ,<br />
kakor na pr . p a o g o r u (Amphiuma), čegar Škrgonosni mladiči s o<br />
preje pod imenom aksolotl veljali za posebno vrsto. Nadalje<br />
spada semkaj m o č e r i l ee ali človeška ribica (Proteus anguineus)<br />
Živeča v podzemeljskih vodah na Kranjskem in tudi severoamerikanski<br />
s i r en. (Siren) . Semkaj je tudi prištevati 1 meter dolzega<br />
s ala m an dr a velikana (Megalobatrachus maximus) i z<br />
Japana. Jedó ga .<br />
KoneČno omenimo še en oddelek tega razreda, ki ima v seb i<br />
breznožne, črvom podobne živalce, katere imenujemo slep oyi l e e<br />
(Caecilia), ker so njihove oči popolnoma skrite pod kožo . Zivé v<br />
Ameriki in na otoku Javi .
Ribe . 33 1<br />
Četrti red : Ribe ; Piees ,<br />
Ribe Živé samo v vodi, največ v morji , namreč tri četrtine . 168<br />
Ribe ne dihajo skozi nos, ki tudi nij v nobeni zvezi z žrelom, temveč<br />
škrgami . Škrge so kožnati češljasti listi polni krvnih žil ,<br />
ti listi leže ob glavi na obeh stranéh in so s škržnim poklopce m<br />
pokriti. Pri dihanji obliva voda, katero je riba z usti požrla, škrg e<br />
in se med njimi zopet odceja skozi škržno poklino . Na tem potu<br />
dotika se v vodi razproščeni zrak krvnih žil, in ta zrak zadostuj e<br />
ribi za dihanje , da jej nij treba zategadelj plavati na vrh vode .<br />
Ribje srce ima en sam prekat in en pridvor. Kri je sicer rudeča ,<br />
toda njena toplota nij veča , nego je toplota vode, v kateri živi .<br />
Neki posebni organ je mehur, katerega imajo skoro vse ribe .<br />
Posebne mišice morejo ta mehur ali stisniti ali ga zopet razširiti,<br />
v prvem slučaji se riba v vodi pogrezne, v drugem se vzdiguje .<br />
Ribje mišice so bele in niso mrenicami v posamezne zvezčič e<br />
razdeljene.<br />
Ribji skelet je nepopolno razvit . Zlasti nema pravih razločnih<br />
udov, mesto njih so pl a v u t e . Za razlikovanje in razdelenj e<br />
rib so plavate jako važne, sosebno se ima pri tem paziti , kakšne<br />
so in kje stojé. Plavate so ali posamezne ali so parne, to je po<br />
dve. Posamezne so : hrbtne plavute, repna in predrepn a<br />
plavuti ; parne so pa : prsne in trebušne plavute, ki so<br />
ribam to, kar so drugim Živalim prednji in zadnji udje. Prsne plavute<br />
stojé tekoj za škržnimi poklopci, nikdar ne manjkajo *) in s o<br />
pri letečih ribah posebno velike . Trebušne plavute morale bi, primerno<br />
zadnjim udom, stati pod trebuhom, take ribe zato tudi imen-ujemo<br />
t r b o phit e (ščuka, pocl . 162). Pri nekaterih ribah so pa<br />
trebušne plavute naprej pomaknene in stojé tikoma pocl prsnimi<br />
ali celó pred prsnimi plavutarni, prvina pravimo zategadelj p r s o -<br />
plut e (moj, pod . 159), drugim pa grlop late (menjek, pod . 167) .<br />
Ribe brez trebušnih plavut imajo gol trebuh in se zatorej zovej o<br />
g ol o t r b e. Nadalje razlikujemo še ostre plavute s trdimi špièastimi<br />
šibicami, mehke plavute z mehkimi poprek člankovitirni<br />
šibicami in tolste pl a v u t e brez šibic .<br />
Iz podobe 157 se učimo , da je slaboten ribji skelet rahlo<br />
zvezan. Na njem nam sosebno v oči padajo dolgi trnasti in povprečni<br />
podaljški na vretencih in pa majhna lobanja, in dosledno tudi mal i<br />
možgani, ki nam razjasnujejo slabe duševne zmožnosti teh živali .<br />
Vratú nem* . Rebra so večidel tenka, in razen teh nahajajo s e<br />
med mišicami še druge iglaste koščice. So pa tudi ribe , katerim<br />
skelet, razen zob, ne okosteni , temveč ostane samo trdo hrustančast.<br />
Zobje so zmerom, priraščeni, in sicer čeljustim, ali nebcu, ali<br />
pa tudi jeziku ter so potem gibki . Zobje so časih tudi ščetinasti<br />
in dostikrat je riba tudi brez vseh zob .<br />
*) Nekaterim ribam pač , na pr . g r u j u (Muraena helena obloustkam ,<br />
Fr. E.
332<br />
<strong>Zoologija</strong>.<br />
Ribja koža je ali gola, ali pa je pokrita luskami ali roženim i<br />
ploščicami, a te ploščice nosijo dostikrat na sebi še grbe, trne i n<br />
Pod . 157 .<br />
8<br />
Skelet rečnega ostriža. a Prva hrbna (ostra), b druga hrbtna (mehka) plavuta ,<br />
c repna', (1 predrepna, e trebušna, f prsna plavuta, g lobanja, h škržni lok .<br />
bodice. Luske so dober znak za razznavanje rib, pri nekateri h<br />
so namreč okrogle, celoróbe ali nazobčane, pri druzih zopet so<br />
kupaste (), koščene in s steklevino prevlečene . Bočim so naš e<br />
sladkovodne in ribe iz mrzlih morij navadno jako enostavno barvane,<br />
večidel se namreč svetijo kakor biser ali srebro, odlikujej o<br />
se ribe iz toplih morij raznovrstnimi, časih prekrasnimi barvami .<br />
Razmnožavajo se z jajci, katerih samica znese neizrečen o<br />
število , na pr. sledova 40.000, krapova 200.000 , trskina 400 .000,<br />
jesetrova več milijonov. Ribja jajca imermjemo ikre in ribe samice<br />
i k e r n i c e. Samci imajo v sebi tako znano mleko, zato ji m<br />
tudi pravimo mleènjak i. O ribah, kedar ikre polagajo, govorimo ,<br />
da se drsté ali tarejo .<br />
Ribe so za človeka od neprecenljive koristi, ker so vse skor o<br />
brez izjeme užitne, a razen mesa rabimo od njih tudi kosti, luske ,<br />
kožo, mehur in tolščo . Opazuje se vendar, da je po naših sladki h<br />
vodah zmerom manj rib . Vzroki te prikazni so različni. Nekaj j e<br />
krivo temu, ker se ljudstvo zmerom pomnožava , potreba hrane j e<br />
vedno veča, torej se tudi riba lovi brez obzira. Še bolj pa oviraj o<br />
razplod rib parobrodi in razne stavbe ob vodi, ki niso ugodil e<br />
razvitku ribjih iker , in naposled nekoliko tudi škokljive tekočin e<br />
ki se odcejajo iz raznih tvornic. To je napotilo ljudi, da so jeli<br />
ribe ploditi umetnim načinom, kar je pa vŽe prej znan o<br />
bilo. V ta namen se vjemo pripravne ribe, kedar se drsté, ter s e<br />
s primernim ravnanjem napravijo, da ikre odloLé v posode z vodo ,<br />
kjer se potem lehko na miru razvijajo . Mlade ribice se potem, k o<br />
malo odrasto, spusté v reke ali ribnjake .<br />
Kedor se želi o ribštvu bolj natanjko podučiti, naj si , ak o<br />
razume nemški, kupi z lepimi podobami ozaljšano knjigo od Wilhelm<br />
Bischof-a (Miinchen bei Braun & Schneider) .
hibe . Pluè'ariee . 333<br />
Pregled in razredba rib .<br />
Stanovite anatomične posebnosti nahajajo se samo pri osam- 16 9<br />
ljenih živalih tega reda in ker smo prisiljeni uvrstiti jih v posebne<br />
razrede, zato so ti razredi, gledeč na majhno število rodov in vrst ,<br />
v velicem nasprotji z drugimi razredi . Vsega skupaj imamo v tem<br />
redu šest razredov, kar je razvidno iz sledečega pregleda, v koje m<br />
so razredi na kratko označeni, a pozneje bodemo pri posameznih<br />
razredih te znakove obširniše tolmačili in dopolnili.<br />
A . B. S ;krgami .<br />
S g4krgami<br />
in<br />
Skelet ko -<br />
šeen .<br />
a . S srcem .<br />
Luske skle - Skelet hru -<br />
naste . stančast .<br />
Usta obla .<br />
b .<br />
Brez srca .<br />
1. razred . 2. razred . 3. razred . 4. razred . 5. razred. 6. razred.<br />
Plučarice . Kostnice . Sklenoluske . Hrustnice . Oblouste . Brezsrčnice .<br />
Dipnoi . Teleostei . Ganoidel . Selaehli . Cyelostomi . Leptoeardi .<br />
Prvi razred : Plučariee ; Dipnoi .<br />
Te živali stojé v sredi med ribami in dvoživkami, po luskah, 17 0<br />
škrgah in drobovji so podobne ribam, s pluči in nosnicami, ki s e<br />
odpirajo v usta, pa spominjajo na dvoživke . Samo dva roda sta<br />
znana , namreč južnoamerikanski Lep i d o sir e n in afrikan .ski<br />
P r o t o p t e r u s. Oba sta ogoru ali jegulji podobna, 1/2 do 1 meter<br />
dolga in živita v močvirji in blatu .<br />
Drugi razred : Kostnice ; Teleoste*i.<br />
Večina rib spada semkaj , zato jih moramo zarad lagljega M<br />
pregleda po plitvah, škrgah in čeljustih razdeliti v štiri podrazrede,<br />
namreč v ostroplute, mehkoplute, so čeljustnice in resul<br />
je .<br />
Ostroplute ; Acanthopterigii. Pri ribah tega razreda so šibit e 17 2<br />
v plavutah ostri trni. Ta razred je tudi najbogateji, kajti tri četrtine<br />
kostnic spada semkaj. Prebivajo večidel v toplih morjih, koristnih<br />
je pa med njimi malo. Nekatere so vendar jako zanimive ,<br />
bodi si zarad čudne postave , bodi sF gledé načina življenja. Tu<br />
naštevamo nekatere brez obzira na plemena .<br />
Morski volk (Anarrhichas lupus) je požrešna, šest do sedem<br />
èrevljev dolga, Islandcem koristna riba . Znamenit je v lagunah<br />
jadranskega morja navadni morski k a p i č (Gobius), ki si iz morsk e<br />
trave naredi gnjezdo, v kojem skrbno čuva jajca . Tudi naš kapelj<br />
(Cottus ,Yobio), pod. 158, čuva jajca, katera položi v jamico, tak()
334<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
Pod. 158.<br />
Kapelj ; Cottus gobic. Dolg 10-12 cm.<br />
dolgo, da se izležejo mladiči . Kapelj je navadna riba naših potokov .<br />
Z nenavadno čudno postavo se odlikujejo : pajek riba (Callionyinus) ,<br />
grda morska Žaba (Lophius), mor s k i. š i š m i š (Malthe) in rib a<br />
krastača (Chironectes), ki so vse skupaj neužitne ribe. Na drug i<br />
strani pomorska p a p i g a (Scarus) in z l a t o b rov (Chrysophris)<br />
ne samo da udarjata v oči zarad krasnih barv, temveč sta tudi n a<br />
glasu kakor posebno okusni ribi .<br />
Med našimi sladkovodnimi ribami ceni se zarad okusnega<br />
mesa ostriž (Perca fluviatilis) z rudeČimi prsnimi , trebušnim i<br />
in repno plavuto, a Črez zeleni hrbet ima črne pase. Med okusn e<br />
sladkovodne ribe spadajo tudi č e p (Aspro) , smoj (Lucioperc a<br />
pod. 159, in okun (Acerina cernua) .<br />
Pod. 159 .<br />
Smoj ; Lucioperea, Sandra . Dolg 1 meter.<br />
Sladkosnedi v starem Rimu čislali so zarad krasne rudeé e<br />
barve in zarad okusnega mesa sosebno t ril j o ali brada Čic o<br />
(Mullus surmuletus), in plačali so za njo dostikrat neverjetne cen e<br />
(500 goldinarjev) . Zvezdogled (Uranoscopus) dobil je ime o d<br />
svojih na temenu stoječih oči. Tudi leteče ribe nahajamo v tein<br />
razredu, namreč morsko la stavie o ali k r u l c a (Trigla hi -<br />
rundo) , zato tako imenovanega , ker v roko vzet nekako zakruli ,<br />
in pa morskega petelina (Dactylopterus volitans). Mali z e t<br />
(Gasterosteus) ima pred hrbtno plavuto tri hodce in streže za ribjimi<br />
ikrami in je zatorej škodljiv. Kakor kapelj čuva tudi on svojo za -<br />
lego. Imenitniše so nekatere užitne ribe , na pr . b u č o g l a v (Coryphaena)<br />
lepo plava in rumeno pisan ropar ; morski lipan ali
Ribe . Kostnžee. 335<br />
c i p a l (Mugil), od katerega se dobiva laški kavijar ; v r e t enlc a ali<br />
lokarda (Scomber) je poldrugi do tri črevlje dolga srebrnasta<br />
riba plavega hrbta s črnimi pasovi, navadna je v atlantskem i n<br />
srednem morji.<br />
Tuna (Thynnus) naraste črez petnajst črevljev v dolgost i n<br />
tehta več centov, sploh je največa užitna morska riba ; vsako let o<br />
potuje iz črnega v srednje morje in na tem potu jo primorci i n<br />
otočani neizrečeno mnogo polové . Drugim morskim prebivalcem<br />
nevaren je' s ab l j ak (X2iphias), kateremu je gornja čeljust podaljšana.<br />
P r i v o d n ik (Naucrates ductor) navadno spremlja morsk e<br />
some. K i r u r g (Acanthnrus) ima ob vsaki strani. rezen trn .<br />
Razen mnozih krasno pisanih vrst iz tropičnih morij, od trojih<br />
spominjamo samo jahača (Ephippus) , nahajamo v tem razred u<br />
še Š t r č n i c o (Chelmon rostratus) in strelca (Toxotes juculator )<br />
iz Kine in Jave. Obe te ribi brizgate jako spretno vodo na žužk e<br />
sedeče po vodnih rastlinah, jih zbijete v vodo in pojeste . Japanci<br />
drŽé jih zarad zabave v majhnih ribnjakih po vrtite .<br />
Posebno imeniten je 'še v z p e n j a è (Anabas scandens) v<br />
vzhodni ln.diji, ki more dalj časa Živeti zunaj vode, preje se je<br />
mislilo, da se more s pomočjo trnov na škržnem poklopci in v<br />
plavutah celó na drevesa spenjati .<br />
Mehkoplute ; Malacopterigii. Najimenitniša plemena morskih<br />
in tudi sladkovodnih rib spadajo v ta razred . Lov in trgovina s<br />
temi ribami dá tisoč in tisoč ljudem kruha. Gledé na mesto, kjer<br />
stojé plavute, delimo jih na tri podrazrede, namreč trbopl u t e ,<br />
grloplute in golotrbe .<br />
T r b o p lute (Abdominales) .<br />
Tu se soznanimo najpred z lososi (Salmones) , ki imajo dve 17 4<br />
razmakneni hrbtni plavuti, druga stoji nad predrepno, nema Šibic ,<br />
je torej kožnata ali tolsta. Usta so široka in polna kaveljnasti h<br />
zob. Vsi lososi so roparji, ki lehko precej visoko iz vode poskakujejo.<br />
Morske ribe tega plemena potujejo ob drstnji v reke i n<br />
Pod. 160 .<br />
Potočna postrv ; Salmo fario. Dolga 30—60 cin .<br />
potoke . Navadni losos (Salmo &dar), ki iz severnih morij plava<br />
v reke, sosebno v Ren, je na glasu zarad okusnega rudečega mesa,<br />
173
336<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
Dolg je do šest črevljev in dvanajst do dvajset funtov težek . V<br />
naših rekah lososa nemamo, nadomestuje nam ga sulec ali sola è<br />
(S. huho), ki se nahaja v vsem donavskem porečji . Velik je kako r<br />
losos, časih še teži, in je po vsem truplu in po plavutah rjav o<br />
pegast. Po alpinskih jezerih Živi glavatiea (S. trutta), po mrzlih<br />
bistrih gorskih potocih pa p ostrv (S . fario), pod. 160. Postrv im a<br />
po truplu rudeče in črne okrogle pike in slovi kakor ena najokusniših<br />
naših rib. Po bistrih vodah in gorskih potocih živi pr i<br />
nas tudi lipan (Thyinallus vexillifer) , pod . 161, kojega je lehk o<br />
poznati po visoki hrbtni plavuti. Po truplu nema peg , ampak p o<br />
dolgem je progast. Spada med naše najboljše ribe . Samo pet palce v<br />
dolgi s rt e t e c (Osmerus eperlanus) Živi prav pogosto po severnonemških<br />
rekah in jezerih .<br />
Sledi, (Clupeacei) imajo oster, kakor nazobčan trebušni ro b<br />
in spodnja čeljust str& nekoliko Črez gornjo . Sosebno imeniten j e<br />
navadni sled ali slanik (Clupea harengus) , ki prebiva v severnih<br />
morjih , a meseca junija ob času drstenja zapusti morsk e<br />
globočine in plava v strašanskih množinah proti bregovom norveškim,<br />
angleškim in severnonemškim , kjer jih lové na posebnih ,<br />
za to lov pripravnih ladijah . Najdalje in z najboljšim vspehom Holandeži<br />
lové sledove, sosebno odkar je B e u k e l (1397) znatn o<br />
zboljšal način, kako se sledi morajo soliti in sušiti. Povprek se<br />
Pod. 161 .<br />
Lipan ; Thymallus vexiffifer . Dolg 50—60 cm .<br />
računa, da se vsako leto polovi črez 1000 milijonov sledov, a č e<br />
ne več, toliko vsaj jih požró ujede vsake vrste . Presen sled je jak o<br />
dobra riba, še več se jih pa nasoli ali pa posuši . Sprat (C .<br />
(sprattus) je samo štiri do pet palcev dolg, sicer pa ves sledu podoben.<br />
Največ se jih polovi okoli Angleškega. V srednjem morj i<br />
Živi manjša sardina (C. sardina) in pa sardela (Engrauli s<br />
encrasicholus) . Kar je sled za severno morje, to je sardela in sardina<br />
za srednje. Jedó se presne, še več se jih pa nasoli ali pa v<br />
olje vloži. Čepa (C . Alosa) je tri érevlje dolga in potuje mesec a<br />
maja iz severnega morja v reke (v len) . Njeno meso je rudečkast o<br />
in sosebno okusno .<br />
Iz plemena ščuk (Esocini) so večidel malo vredne morsk e<br />
ribe. V sladkih vodah pa Živi ščuka (Esox lucius), pod . 162, ena
Ribe. Kotnice . 337<br />
Pod. 162 .<br />
Navadna ščuka ; Esox lucius. Dolga 6O—100 cm .<br />
najboljših rib iz sladke vode. Glavo ima široko , plošnato, plavat e<br />
so Črno pikaste, spodnja čeljust je oborožena z velicimi špičastim i<br />
zobmi, manjši zobovi pa stojé tudi v gornji čeljusti , na nebu i n<br />
celó na jeziku. Ščuka je jako požrešna riba, ki učaka veliko starost,<br />
ter je potem štiri do pet èrevljev dolga in dvanajst do tri -<br />
deset funtov težka. Kosti iz ščukine glave imajo različno ,podobo<br />
, primerjali so jih orodju, s katerim so Krista mučili . Sčukam<br />
soroden je p o l et a š (Exocoetus volitans), ki se nahaja v tropičnih<br />
in evropskih morjih . Z dolzimi in širocimi prsnimi plavutalni<br />
se more vzdigniti iz vode in nekoliko časa leteti po zraku .<br />
V pleme krapov (Cyprinoidei) spadajo mnoge znane in koristne<br />
ribe sladkih vodá . Na hrbtu imajo samo eno plavuto, ust a<br />
so večidel brez zoba, hranijo se pa z majhnimi živalcami in vodnimi<br />
rastlinami . 'a v a dni krap (Cyprinus crapio) , pod. 163, j e<br />
Pod 163 ,<br />
Navadni krap ; Cyprinus carpio . Dolg 60—90 cm .<br />
domá iz Azije , ali vže v starem veku so ga zaplodili pri nas i n<br />
zdaj je razširjen po vsej Evropi in tudi v severni Ameriki so ga<br />
udomačili. V njegovi hrbtni plavuti je prva šibica koščena in na -<br />
zobčana , okoli ust ima štiri majhne brke . Krap je najkoristniš a<br />
sladkovodna riba in ker se jako plodi in hitro raste , držé ga po -<br />
gostoma v ribnjakih ; jako je požrešen in vsaka hrana mu je všeč .<br />
Učaka veliko starost in star krap je časih štiri èrevlje dolg i n<br />
trideset funtov težek. Takemu starcu večkrat vodni krak pokrij e<br />
<strong>Zoologija</strong>, 22<br />
175
338 <strong>Zoologija</strong> .<br />
glavo , da je videti kakor bi bil z mahom poraščen . K a r a s (C .<br />
carassius) je kratek in visok, spodaj rudečkast in en èrevelj dolg .<br />
Zlatica (C. auratus) je domá iz Kine, a zarad zabave jo čest o<br />
držé v steklenih posodah in majhnih ribnjakih , kjer se tudi rad a<br />
plodi. Drugim ribam tega plemena skoro v vsacem kraji drug a<br />
imena nadevajo, Najznamenitiše so : mrena (Barbus) strčečega<br />
gobca s štirimi dolzimi brki ; linj (Tinta chrysitis) , pod. 164 , z<br />
drobnimi sluzastimi luskami se najbolj počuti v tihih, zaniuljeni h<br />
Pod. 164.<br />
Linj ; Tinca chysitis. Dolg 30—40 cm<br />
vodah ; globoèek (Gobi() vulgaris) ima dva brka , oblo telo i n<br />
rjavopegast hrbet ; k a čel a (Cobitis barbatula), pod. 165, je tri<br />
palce dolga, jeguljasta, na gobci ima šest brkov, Živi v čistih po -<br />
Pod. 165 .<br />
Kaècla ; Cobitis barbatula . Dolga 10 cm .<br />
tocih ; è i k (C. fossilis) temnorjav in rumenkasto progast, na trebuh u<br />
pomarančast, pred nevihtami je n.emiren in. rije po blatu ; platnic a<br />
(Abramis) je jako navadna po naših vodah in ima dobro meso .<br />
V to pleme spadajo tudi belice (Leuciscus) , tako imenovan e<br />
zarad srebrnasto belega trebuha. Okoli ust nema] brkov in prva<br />
šibita v hrbtni plavuti nij trnasta. Belice so najslabše ribe, plehk o<br />
meso je polno koščic, rabijo se za vado, pokladajo se postrvém i n<br />
od nekaterih rabijo se zmlete luske za ponarejene steklene bisere.
Ribe . Kostnice . 33 9<br />
Omenjamo : navadno belico (C . argenteus) črnavko (L . rutilus) ;<br />
š e v n i c o (L. alburnus) p o d l e s t (C. nasus) in klena (L . dobula) .<br />
Iz plemena somov (Silurini) imenujemo navadnega som a<br />
(Silurus glanis), pod. 166, največo, časih do tri cente težko sladko -<br />
vodno ribo. Koža je gola, okoli ust ima dva dolga in štiri kratk e<br />
Pod. 166 .<br />
Som ; Silurus glanis . Dolg 1-1 .5 metrov .<br />
brke. Nahaja se tu in tam po naših rekah in jezerih . Som dr htavee<br />
(Malapterus Electricus) živi v Nilu in daje od sebe električn e<br />
udarce, ako se ga čl )vek dotakne .<br />
b. Gr l o p l u t e, Jugulares.<br />
Poleg sledov so Iupaèi (Gadini) najimenitniše ribje pleme. 176<br />
Truplo je bolj valjasto imajoče dve ali tri hrbtne plavute , drobn e<br />
luske in velike oči. Navadni lupa č (Gadus aeglefinus) je pol -<br />
drugi érevelj dolg, lové ga v severnem morji na odice , ki so na -<br />
brane na pol ure dolgi vrvi , a na odicah so za, vado natakneni<br />
črvi in malovredne ribe, zlasti ogor pesečnik . Trska (G. morrhu a<br />
je dva do štiri črevlje dolga , dvanajst do štirdeset funtov težka<br />
in je najimenitniša riba , ki se na veliko lovi v severnem morji ,<br />
največ pa okoli Novega Fundlanda . Za vado služi majhna morska<br />
riba kapeli n imenovana, in pa sipa . Iz jeter se dobiva glasovito<br />
j e t e r n o olje, a riba se pojé nekoliko presna, nekoliko se pa po -<br />
suši in pride z imenom trska ali bakalar v trgovino. Nasoljena<br />
se imenuje laberdan, osoljena in posušena pa k li p k a . Manjše<br />
ribe, trski jako podobne in ravno tako rabljene, so : kalar ali<br />
t o r s k *) (G. callarias) in oslič (G- . merlueius). Edina riba tega<br />
plemena , ki živi v sladkih vodah tudi pri nas , je m e ni e k (G .<br />
lota), pod. 167. Zgoraj je temno rjava in rumeno marogasta, spoda j<br />
pa rumenkasto bela. Jako je okusna.<br />
*) Kalar skoro gotovo nij druzega nego mlada trska . Fr. E ,<br />
22
17<br />
7<br />
340<br />
<strong>Zoologija</strong>,.<br />
Sosebno znamenite so ploèe (Pleuronectae) zarad nepraviln e<br />
telesne oblike. Pomislite si, da jako plošnati ribi glavo tako za -<br />
krenem, da ima riba obe očesi na isti plati. To plat imenujem o<br />
očesno plat, drugo pa trebušno . Očesna plat je zmerom rjava ,<br />
Pod. 167 .<br />
Menjek ; Gadus lota. Dolg 50—60 cm .<br />
druga pa bela. Ploča plava tako , da je očesna plat gori obrneva ,<br />
torej pri tej ribi hrbet in trebuh nista zgoraj in zdolaj, kakor pri<br />
druzih ribah, temveč desno in levo. Ploče so sosebno okusne morske<br />
ribe. Imenujemo samo sledeče vrste : navadni jezik (Platessa<br />
solem), robec (P. maximus) in navadno pl o o (P . vulgaris)<br />
pod. 168 .<br />
Pod . 168 .<br />
Navadna ploča, Platessa vulgaris . Dolga 50—60 cm .<br />
Neka posebnost med ribami je u s ta vl j a è ali prilep (Echenis)<br />
in sicer zarad krožca, na plošnati glavi, s katerim se mora na<br />
ladije ali velike morske živali prisesati. Ta krožec je s poprečnim i<br />
hrustančastimi pločicami na preclalce razdeljen. Pravijo, da ga upotrebljavajo<br />
za lov na ribe in želve.* )<br />
c . Golotrb e ; Apodes .<br />
Pleme jegulj ali ogorov (1\1uraenoidei) odlikuje se s kačastim<br />
telesom, prav drobne luske vdrte so v kožo, ki je sluzava in jak o<br />
opolzla. Plavute so jako majhne in nikdar v popolnem številu .<br />
Reč n a jegulja ali o gor (Anguilla fluviatilis), pod . 169 , je tri<br />
do Štiri črevlje dolga , ima jako tesno škržno poč , in zategadelj<br />
*) Je neslana pravljica . Fr. E .
Ribe. Kostnice. 341<br />
more menda tudi dalj časa biti zunaj vode in celó pohajati p o<br />
polji in travnikih. Čudno je pri ogonu to, da ob drstenji potuj e<br />
v morje , kjer se iznebi svojih iker , ki so tako drobne, da jih v<br />
živali nij mogoče opaziti drugače nego s povekšalnim steklom .<br />
Pod . 169 .<br />
Rečni ogor ali jegulja, Anguina fluviatilis . Dolg 1-1 .25 metra<br />
Mlade jegulje potujejo potem nazaj v reke, Pri nas se nahaja v<br />
Soči in v njenih pritocih, namreč v Vipavi in Idrici. Meso nema<br />
skoro nič košO'.c in je okusno, toda tolsto in zato težko prebavno .<br />
Ogor je jako trdoživ, na kosce razrezan se še giblje v ponvi na d<br />
ognjem. V srednjem morji živi g r u j (Muraena helerta), katerega so vž e<br />
Pod. 170 .<br />
stari Rimljani visoko čislali .<br />
V južni Ameriki po rekah 'Živeči<br />
ogor drhtavec (Gymnotus<br />
electricus), pod. 170, daj e<br />
med vsemi živalimi najmočnejše<br />
električne udarce, ki s o<br />
manjšhn živalim smrtonosni .<br />
Večim živalim, na pr. konjem<br />
Ogor drhtavec ; Gymnotus electrieus . Dolg plava pod trebuh in jih bij e<br />
1.5-2 metra .<br />
s tako močjo, da, se omam -<br />
ljeni potope in utonejo . Ogor peseénik (Ammodytes tobianus )<br />
živi v severnem in vzhodnem morji ter se zariva v pesek .<br />
Soèeljustnlee ; Plectognathi. Pri teh ribah zraste se srednj a 17 8<br />
čeljust z ostalimi kostmi gornje čeljusti , zato se ne more za s e<br />
gibati. Ozka škržna poklina nahaja se pred prsnimi plavutami ,<br />
reber nema] o . V tem razredu videvamo ribe čudne oblike, nekater e<br />
so krogljaste, druge zopet cmokaste . Njihova koža je rada trnjeva<br />
ali bodičasta. Nekatere se morejo napihniti in plavajo vrh vod e<br />
kakor kaka lopta , druge zopet se glasé s krulečim glasom . Prebivajo<br />
samo v toplih, večidel v tropičnih moljih ; njihovo mes o<br />
nij za rabo. Semkaj spada j ež a r ic a (1iodon) g u š a vka (Tetraodon)<br />
; glav o sek ali morski mesec (Orthagoriscus mola) ;<br />
z oglatimi ploéicami oklopljeni e t v e r o r o g (Ostracion) in star a<br />
baba (Balistes), èegar meso velja, za strupeno .<br />
Itesljije ; Lophobranchii. Glavna razlika pri teh ribah je v 179<br />
škrgah. Skrge namreč niso éešljaste, temuč škržni mehurci stoj é<br />
v resah nabrani na škržnih obokih . Vse Živé v morji, imajo dolg o<br />
kljunasto glavo, ozka brezzoba usta , robato telo obstoječe iz zgo l
342<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
kosti in kože. O kaki koristi se pri njih ne more govoriti, kakor prejšnj e<br />
zanimajo tudi te zaradi čudne oblike. Za primer navajamo : m o rsko<br />
i gl o (Syngnathus acus) eden do dva èrevlja dolgo in komaj<br />
za prst debelo ribo sedmerorobatega trupla morskega konjič a<br />
(Hippocampus brevirostris), majhno, v srednjem morji jako navadno<br />
živalco, ki se po smrti skrivi v podobi črke S. Nadalje je<br />
še morski z maj (Pegasus), samo tri do štiri palce dolg . Ime j e<br />
dobil zarad krilastih prsnih plavut čibuk (Fistularia) in m o r s k a<br />
sl j u k a (Centriscus) z dolzim kljunom iz srednjega morja . Mes o<br />
je užitno .<br />
Tretji razred : Skienohlske ; Ganoidel.<br />
180 Ribe tega razreda oploèene so kupastimi ali okroglastimi luskami,<br />
ki so s sklenino prevlečene. Nekatere so pa tudi koščenim i<br />
ščiti oklopljen, ali pa so celó gole. Dočim so ribe sklenoluske v<br />
stariših zemeljskih tvorbah bile jako mnogobrojne in edine ribe ,<br />
spadle so dandenes na nekaj malo vrst.<br />
V vodah amerikanskih južnih držav nahaja se šč ukee (Lepidosteus)<br />
s kupastimi in sklenastimi luskami.<br />
Važniše so ribe iz roda j e s e o v (Accipenser) . Oblega s o<br />
telesa in imajo proste škrge, nitkaste brke blizu brezzobih ust ,<br />
koščene ščite na glavi in tudi vzdolž trupla v več vrstah . Jesetri<br />
spadajo med najkoristniše ribe, navadno živé v morji , ob drstenji<br />
pa gredó v reke. Omenjamo navadnega jesetra (A. sturio) ,<br />
ki naraste èrez dvanajst črevljev v dolgost in je več centov težek .<br />
Časih prihaja v Ren in v Donavo. *) Še veča je bel j u g a ali viz a<br />
(A. huso). Obe ribi imate sosebno okusno meso poleg tega s e<br />
dobiva od njih tudi ribji kl ej, to je namreč velik mehur teh dveh<br />
rib, in pa kavijar, to so nasoljene ikre. Z ribjim klejem in kavijarom<br />
trguje se na veliko . Beljuga potuje iz črnega in hvalinskega<br />
(kaspiškega) morja v reke ~ji se izlivajoče. Z ribštvom<br />
ukvarjajo se sosebno donski kozaci . Iz Donave pride časih po Sav i<br />
in Dravi k nam k e č a ali keèiga (A. ruthenus), ki je pa redkokedaj<br />
črez pet funtov težka .<br />
četvrti razred : Hustniee ; Selaehli .<br />
181 Skelet pri teh ribah je hrustančast, samo zobje so iz trde<br />
kosti. Usta so na spodnji strani glave nekoliko pod strčečim gobcem<br />
in so podobna veliki poprečni razpoki, zato se tudi preč nouste<br />
imenujejo. Na vratu je ob vsaki strani pet škržnih zarez .<br />
Koža nij luskava, ali dostikrat je hrapava in raskava, ali z grbami ,<br />
bodci in koščenimi ščiti posuta .<br />
Semkaj spadajo morski somi (Squalus) ali hal, najpožrešniš e<br />
morske pošasti, med njimi je posebno nevaren dvajset do tridese t<br />
*) V Donavo gotovo nikdar ne, ker ga, v vsem črnem morji ulj . Nahaj a<br />
se pa v našem jadranskem morji . Fr.
Ribe. Hrustnke . 343<br />
črevljev dolgi morski som ali p o ž e r u rt (S. carcharias) , zlasti<br />
ker se pogostoma nahaja in ker preplava vsa morja . Še ven, nam -<br />
reč štirdeset črevljev dolg, toda manj nevaren je velikansk i<br />
morski som (S. maximus). Žrelo morskih somov je nasajeno z<br />
ostrimi, v več vrstah stoječimi zobmi, celó jezik je oborožen. Morski<br />
somi nahajajo se pogostoma v vseh morjih in plavajo za ladijami<br />
po več dni in samogoltno požirajo vse odpadke, ki se mečejo z<br />
ladij . Zatorej jih nij težko ujeti, toda korist je jako mala od njih .<br />
Pod. 171 . Prav pogostoma se zgodi, da pograbi morski<br />
som kopajočega se človeka ter ga požré<br />
ali pa tako poškoduje, da vsled teg a<br />
navadno umrje. Po nekaterih krajih nahajajo<br />
se v veliki množini zobje predpotopnih<br />
morskih somov, katere pa neuki ljudj e<br />
po krivem držé za kačje jezike glej (v mi -<br />
eralogiji str. 131). Rudečkasti in lisast i<br />
k u č ek (S. canicula) je samo dva črevlj a<br />
dolg. G a g a r (S. pristis) odlikuje se z dolgim,<br />
žagi podobnim gobcem, kladvenic a<br />
(Zigaena malleus) pa udarja v oči zarad čudn e<br />
oblike. Raskava koža morskih somov rab i<br />
se kakor „chagrin”, iz tolstih jeter do -<br />
biva se olje, meso pa nij za rabo .<br />
Skati (Raja) poznajo se zlasti po plošn.atem<br />
, krožčastem truplu, katero obdajaj o<br />
velike, perutnicam podobne plavute, navzad<br />
se pa konča v dolg, tenek rep. Na<br />
zgornji strani so oči, na spodnji pa ust a<br />
in blizu njih pet škržnih zarez . Skati nes ó<br />
usnjasta četverorogljasta jajca. Nekateri<br />
imajo nevarna bodala. Okusna je gladk a<br />
kamenica (R. batis), trnjeva kame -<br />
Elektrièni skat . Torpedo . niCa (R. clavata) je pa za jed malo čislana .<br />
Najzanimiviši je pa električni skat (Torpedo), pod. 171, čegar<br />
električni organ je sestavljen iz samih predalčastih stebričkov.<br />
V naši podobi je z ene strani koža odvzeta , da se vidijo ti stebrički.<br />
Največ teh skatov je v srednjem morji. Velikanski skat i<br />
nahajajo se v srednjem morji, v velikem oceanu in v mesikanske m<br />
zalivu .<br />
Peti razred : Oblouste ; Cyelostomi .<br />
Obloustke so nepopolne ribe . Njihove škrge nemajo poklopca, 18 2<br />
temveč voda odteka skozi vrsto luknjic . Z okroglimi livkastim i<br />
usti se prisesajo na druge ribe. Okroglo truplo je golo, brez lusk<br />
in brez prsnih in trebušnih plavut, skelet je hrustančast, brez reber .<br />
Semkaj spada 1 a m p r e d a (Petromyzon marinus) in p i š k o r (P .<br />
fluviatilis), pod. 172, oba imata na vsaki strani sedem škržnih lukenj .
344<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
Nahajate se v evropskih morjih in rekah, zadnja sem ter tja tudi<br />
pri nas. Obe ste jako dobri okusni ribi, Mlad, še nerazvit piško r<br />
Pod. 172 .<br />
a,<br />
Pi :43kor ; Petromyzon fluviatilis, 40 eni . dolg. a skržne luknje .<br />
je podoben kacemu črvu in je slep, preje so ga pod imenom s v e lčica<br />
imeli za posebno vrsto. Podobna jej je ribja glista (Myxine),<br />
ki izsesava druge ribe in pušča iz sebe za čudo mnogo glena .<br />
Šesti razred : Brezsrčnice ; Leplocardli .<br />
183 Semkaj spada ena sama vrsta, namreč pet centimetrov dolg i<br />
Ara p h i o x u s lan c e ol a t u s hrustančastega skeleta, brez možganov.<br />
Srca nema , krv je brez rudečih krvnih telesce in utriplje v<br />
večih žilah. Ta živalca ima organe vretenčarjev v najenostavniši<br />
obliki naértane in je tedaj tako rekoč temeljna oblika vretenčarjev .<br />
živi na peščenih obalah severnega in srednjega morja .<br />
184<br />
B. Členarji ; Arthrozoa .<br />
Členarji so živali brez vretence in sploh nem* nikakoršn e<br />
notranje apnene okostnice ; možgane in hrbtenjačo, srce in pluča<br />
imajo sicer večidel , toda so nepopolno in jako različno razvita ;<br />
njihova kri je brez barve in tudi nema samolastne topline .<br />
Kakor poseben znak členarjev nam pada v oči, da je njihovo<br />
telo sestavljeno iz obročkov, ki so drug poleg druzega nanizani.<br />
Pri nekaterih so si vsi obročki več ali manj podobni ,<br />
pri druzih so pa več ali manj različni in pri tacih je prav lehk o<br />
razločiti glavo, prsi in trebuh . Število obročkov je jako različno,<br />
navadno je pa njihovo vkupno število, ali pa število na posamezni h<br />
udih , kakor na prsih in trebuhu, razdelno s številkama 3 ali 5 .<br />
Obročki so večidel iz neke posebne rožene tvarine, ki s e<br />
c hiti D. imenuje , in ki živalce kakor z nekim oklopom obdaja ,<br />
zategadelj tudi pravimo : členarji imajo v nasprotji z vreteničarj i<br />
vnanji skelet. Na to trdo odejo pritrjene so od znotraj mišic e<br />
in drugi mehki organi. Tako na pr. nahajamo na trebušni plati<br />
vrsto živčnih ozlov, ki so med sebo zvezani živčnimi 'litimi, pod 173 ,
Členarji . Žuželke, 345<br />
Pod. 173 .<br />
na hrbtu pa utripajočo glavno žilo , ki nado<br />
mestuje srce. Dihajo večidel z dušnieam i<br />
ali tr ah e j a mi, to so po vsem telesu razpeljane<br />
tenke zračne cevčice, ki se ob trupl u<br />
na obéh stranéh navzen odpirajo luknjicami.<br />
Samo nekaterim pajkom služijo za dihanj e<br />
plača, v vodi 'živeči členarji pa dihajo škrgami.<br />
členarje imenujemo te živali, ker nahajamo<br />
na različnih obročkih mnogobrojne,<br />
raznovrstne in popolne člene . Ako začnem o<br />
pri glavi, vidimo : tipalnice, pipalke, čeljusti,<br />
sisalca, potem krila, noge , plavute in raznovrstna<br />
bodala. In vsi ti deli kažejo tolik o<br />
spremembo in čudovito primernost, kakor j e<br />
namreč žival in njéno življenje, da so neizcrpljiv vir zanimivi m<br />
studijam .<br />
Med čutili je o k o najporolniše razvito . Oko je pri členarjih<br />
enostavno, to je, ima eno samo lečo in je videti kakor svitl a<br />
črna pika, zato se tudi imenuje pikčasto oko, ali pa je sestavljeno<br />
ali mrežast o. Sestavljena očesa so velika, poluokrogla<br />
in strèé iz glave na obéh stranéh . Pod mikroskopom se<br />
dobro razloči, da je tako oko zloženo iz neizmerno mnogih , nam -<br />
reč do 60.000 pravilnih šestoglatih ploskvic, zato je tako ok o<br />
podobno bčelnemu satovju . Te ploskvice so spodnji konci kegljasti h<br />
prizmic stoječih na mrežnici, a na vsaki nastane podoba dotih .ega<br />
predmeta. (Primeri v fiziki § . 176). Za vonj, okus in sluh večidel<br />
nij moči najti posebnih organov. Po novejših preiskavanjih je ven -<br />
dar verjetno, da so t i p a Irti ce ob enem tudi organi za vonj .<br />
Grizala obstojé iz gibkih čeljusti, ki se pa ne gibljejo navzgor<br />
in navzdol, temveč se sklepajo od strani kakor klešče . R a z m n ožavajo<br />
se z jajci. Iz jajcc se izlegli mladiči pa svojim roditeljem<br />
večidel niso nič podobni, temveč še le počasi lobodo velikost i n<br />
podobo starih, a prej se morajo večkrat leviti ali se celó popolnoma<br />
preobraziti .<br />
Členarji so razdeljeni v sledeče tri rede : žuželk e, pajkovce,<br />
k o š a r j e in njim pridruž'hno še črve, ki imajo pa drug<br />
značaj in delajo v živalstvu posebno krdelo za se .<br />
Peti r e d ; uzelke ; Insecta .<br />
Govoreč o žuželkah dospeli smo do najmnogobrojnišega red a<br />
vsega živalstva, ker 150,000 vrst je baje v rže znanih do zdaj, in<br />
to število bode po daljnih izpitivanjih še znatno naraslo . A zraven<br />
so žuželke drobnega trupla in slabotnih moči, nekoliko palcev dolg a<br />
žuželka se smatra vže za veffii-ano . Posamezna žival tukaj nikol i<br />
nema te važnosti, kakor je to pogostoma v viših razredih. Ali njihova<br />
raznovrstnost in njihovo število to nadomestuje, Človek bi<br />
185
346 <strong>Zoologija</strong> ,<br />
rekel, da je til priroda v brezštevilnih in vedno novih oblikah htel a<br />
pokazati, kako zna iste namene doseči z druzimi sredstvi, kako r<br />
bi nas htela podučiti, koliko veljavnost imajo majhne moči, ak o<br />
so primerno ujedinjene.<br />
In v resnici nahajamo pri žuželkah za čudo mnogo umetnijskih<br />
nagonov , ki se najbolj izrazujejo v stavbah za stanovanje i n<br />
v skrbi za zarod. V tem obziru delajo žuželke vprav čudesa in<br />
prekosé vse više živali. zivljenje celih redov, na pit . rib in krkono v<br />
je enolično in dolgočasno v primeri z dejanjem in nehanjem najnavadnišega<br />
žužka .<br />
Ali to dejanje pokazuje se za človeka večkrat škodljivo neg o<br />
koristno. Milijarde teh živalec so zmerom pripravne pokvariti in<br />
uničiti nam živež, obleko , stanovanje , celó našemu telesu so ne -<br />
varne, in mnoge naše navade in naprave so tako rekoč nezaveden<br />
boj proti nevidnim, vedno na nas navaljujoèim žuželkam . Marsikd o<br />
bi se rad odrekel medu in svili, vosku in šelaku , tem njihovim<br />
važnim proizvodom, ako bi se s tem mogel odkupiti od nadležnih<br />
in škodljivih gosenic, moljev, grinj in zaplivkov, komarjev in vs e<br />
vojske sitnih mrčesov.<br />
In vendar ukupnost škodo trpela , ko bi te male živalc e<br />
hteli izbrisati iz prirode . Potrebne so za uzdržavanje viših živali ,<br />
in iz verige organskih bitij ne dá se noben člen iztrgati, da ne b i<br />
bilo celoti na, kvar. Tako na pr. hranijo se nekatere Žuželke, sosebno<br />
bèele, cvetnim prahom . Iščoč ta prah po cvetji prenašaj o<br />
ga na brazde istega cveta , ali pa na brazdo druge rastline ist e<br />
vrste in na ta način pospešujejo oplodbo , ki se brez njihove<br />
pomoči morebiti ne bi bila vršila.<br />
Po svojem številu in splošni razširjenosti oživljajo žužki prav<br />
za prav svet v malem, kajti razen morja nij kmalu prostorčeka<br />
na zemeljski površini, na katerem ne bi, časih vsaj, mudil se kakov<br />
žužek. Akoravno so njihove ličinke skrite po razpokah v zemlj i<br />
in skalovji, ali se poganjajo po vodi ali na skrivnem glodajo v<br />
lesu, rojé pa krilate žuželke po zraku ali tekajo v samopridn .ih<br />
namenih sem ter tja .<br />
Kdor hoče opazovati živahno življenje teh Žival«, vleže naj<br />
se kraj vode v zeleno travo, in videl se bo vsred odra, na katere m<br />
obilna množica, zastopana tako rekoč po raznih stanovih počenš i<br />
od priproste delavne mravlje tja do brezposlenga krasno oblečenega<br />
metulja, odigrava vedno se menjajoče vesele' in žalostne igre svojega<br />
kratkega 'Življenja . Tu svrči in brni hrošč, bere in zaje bčela ,<br />
gosenica gloje list, metulj se spreletava od cveta do cveta, treso č<br />
se ziblje kačji pastir nad vodo, a po vodi drsi hitro kakor strel a<br />
drsavec, mušice in komarji pa plešó in rojé po zraku .<br />
Takisto čuden kakor imeniten posel imajo žuželke v gospodarstvu<br />
prirode . Pri mnozih rastlinah namreč posredujejo razplod<br />
prenašajoč cvetni prah na ženski cvet . Ta posel opravljajo sosebn o<br />
žuželke, ki gredoč za medom od cveta do cveta na svojem dlako -<br />
vem telesu prah prenašajo in oddajajo .
Členarji . Žuželke. 34 7<br />
Žuželke se najbolje poznajo po tem, da jim je telo globokimi<br />
zarezami razdeljeno na tri kose, zato jim nekateri tudi pravij o<br />
zarezniki . Glava, prsi in trebuh zloženi so iz obročkov, in sice r<br />
prsi zmerom iz treh obročkov, a vsaki prsni obroček nosi na spodnj i<br />
strani en par nog, zato jih nobena žuželka nema več kakor šest.<br />
Vzdolž trupla so na obéh stranéh dušnice.<br />
Perutnice ali krila so priraščene na gornji strani prsni h<br />
obročkov, samo nekatere vrste so brez njih . Jako raznovrstna in<br />
popolna so grizala, sesalca, tipalnice in trojno členkovite noge ,<br />
ki se končajo v tako imenovana stopala (tarsus) .<br />
Posebno popolna je pri žuželkah preobrazb a. Iz jajca izvali<br />
se najpred l i č i n k a I a r v a. Ličinko imenujemo z a p li vek ,<br />
ako je brez nog, o g e r c, ako ima tri pare nog blizu glave, in<br />
gosenico, ako ima več kakor tri ali ne črez deset parov nog .<br />
Ličinka je jako požrešna, raste hitro , večkrat se levi in po zadnjem<br />
levljenji se premeni v breznožno bubo, ki leži mirno v roženem<br />
ovojku dalj časa brez hrane, dokler naposled razpokne tud i<br />
ta ovojek ter se iz njega izmota popolnoma razvita žival . Žuželka<br />
v svoji zadnji popolni podobi ne raste več, jé prav malo ali cel ó<br />
nič in živi večidel malo časa .<br />
Ako se preobrazba vrši, kakor je bilo ravnokar opisano, imenujemo<br />
jo popolno ; ako je pa iz jajca se izlegla živalca v po -<br />
stavi roditelju podobna ter se od njega razlikuje samo v velikost i<br />
ali pa v tem, da nema kril, potem je preobrazba nepopolna, ke r<br />
mirujoča buba tu izostane .<br />
Pregled razredov.<br />
A . S popolno preobrazbo .<br />
B . Z nepopolno pre -<br />
obrazbo .<br />
Grizala. Sesalca . Krila mrežasta ali nobena .<br />
Rožene po -<br />
krovke.<br />
Krila<br />
kožnata .<br />
Kril a<br />
luskava .<br />
Dve krili . Grizala . Sesalca.<br />
2. 3 . 4 . 5 . 6 .<br />
Rogokrilci . Kožokrilci. Ltiskokrilei . Dvokrilci . Mrežokrilei . Polukrilci .<br />
Hrošči . Medičarji . Metulji . Muhe . T enèiè a- Stenice .<br />
r i e e.<br />
Caleoptera . Hymenoptera Lepi'doptera . Diptera . Neuroptera . Hemiptera.<br />
Prvi razred : Rogokrilei, hrošči ; Coleoptera .<br />
H rašči se odlikujejo z roženo kožo in roženimi gornjimi 18 6<br />
krili (pokrovkami), pod katere podvijo kožnata spodnja krila. Njihovi<br />
udje in grizala, in še posebno tipalnice , so popolnoma raz -<br />
vite ; redkokedaj imajo pikčaste oči, nikdar pa žela . Pač pa služi
187<br />
348<br />
<strong>Zoologija</strong>.<br />
nekaterim za obrambo kak oster ali smrdeč sok, katerega izločujejo.<br />
Največi in najsvetlejši hrošči nahajajo se v vzhodnji Indiji<br />
in v Braziliji , ravno tako kakor so tudi največi in najkrasnejš i<br />
metulji domá iz vročih krajev. Njihove ličinke rimajo nikdar ve č<br />
kakor šest nog, pogostoma celó nobenih, hranijo se pa redkokedaj<br />
z zelenim listjem. Ličinke, kakor tudi hrošči delajo časih na rastlinah<br />
in nekaterih živalskih tvarinah znatno škodo .<br />
Po številu členov na stopalih delé se hrošči na pet podrazredov,<br />
namreč :<br />
a. P e t o č l e n i (Pentamera) na vseh nogah po pet členov .<br />
b. Raznoèle rti (Heteromera) , na prednjih nogah po pet ,<br />
na zadnjih po štiri člene.<br />
c. Č e t v e r o č l e n i (Tetramera) s štirimi členi na vsaki nogi .<br />
d. T r o čle D. i (Trimera) s tremi členi .<br />
Izjemno imado časih sorodni hrošči različno število členov .<br />
Nadalje so hrošči razvrščeni v 17 velicih plemen , ki se po enakošni<br />
vnanji postavi in istem načinu življenja, dobro razlikujejo .<br />
Njihova velikost meri se po milimetrih (mm .) .<br />
a . Peto členi ; Pentamera .<br />
l . Pleme brzeev (Carabina). Brzci imajo nitkaste ali ščetinaste<br />
tipalnice, dolge noge in so roparji, ki vedno tekajo sem te r<br />
tja. Med njimi je zlati k r eši (Carabus auratus) 23 mm . dolg ,<br />
svetel in zlatozelenkast ; človek ga večkrat sreča na potih, ko mi -<br />
kasti kacega črva ali gosenico . U s n j a k (C. coriaceus) je 27.mm .<br />
dolg in ima črne, zrnaste pokrovke. Moškatnik, tudi o t i m a č imenovan,<br />
pod. 174, je krasen èrnoplavkast hrošč z zlatozelenimi po-<br />
Pod. 174 .<br />
Pod. 175 .<br />
Pod. 174. Moškatnik ; Calosoina sycophanta. — Pod. 175. Poljski brzec :<br />
Cicindela eampestris .<br />
krovkami ; njegova ličinka živi med škodljivimi gosenicami spre -<br />
vodnega prelca ter jih žré. Semkaj spada še poljski brzee ,<br />
pod. 175, (Cicindela eampestris) in puškar (Brachiuus crepitans) .
Členarji. Hrošči . 349<br />
2. Pleme pllašev (Serricornia) ima pilaste (kakor Žaga nazobčane)<br />
tipalnice, ličinke živé v rastlinah in so škodljive . P o k alica<br />
(Elater murinus) požene se kvišku, ako jo položiš na hrbet .<br />
P oljskega poskoka (E. segetis) ličinka živi na Žitnih koreninah ,<br />
katere izpodjeda . Veliki k r a s n i k (Bupretis) v Surinamu je 5 cm .<br />
dolg in se sveti kovinsko . Trdoglav (Anobium pertinax) živi kakor<br />
ličinka v lesenem pohištvu , tako imenovani kukec, ki razjeda<br />
les in prevrtava na vse strani. Hrošček je samo 5 mm.<br />
dolg, temnorjav in samec trka z glavo ob les in od tega nastane<br />
v lesu neko pokanje, ki je nekoliko podobno pikanju žepne ure ,<br />
zato ga tudi imenujejo mrtvaško u r o. Ako se ga dotakneš, del a<br />
se mrtvega in trpi največe bolečine, ne da bi se ganil . T a t (Plinus<br />
fur) razjeda kakor ličinka rastlinske zbirke in korenstvo .<br />
K r e s n i c a (Lampyris splendidula) sveti se lepo na zadku in let a<br />
v toplih poletnih nočéh kakor tleča iskra okoli , samica pa , tak o<br />
imenovana i v a rt ščica, nema kril in se sveti v travi . Še krasniš i<br />
je mudeče se žareča svetloba m e k s i k a n s k e kresnice ali k ukuja<br />
(Pyrophorus), katerega v tenko tkanino zašitega nose gosp é<br />
na glavi. Hranijo ga z rezi cukrovega trsa in ga večkrat tud i<br />
okopljejo .<br />
3. Pleme plojk■ Išev (Lamellicornia) . Zadnji členi na tipalnica h<br />
so pri teh hroščih zbrani v listast pahljač . Semkaj spada : g o v n ob<br />
r b ee (Geotrupes) ; s v alkar (Oopris) položi svoja jajca v okrogle<br />
svalke, katere dela iz goveja blata . S v e t e g a s v a l k a r j a (Ateuchus<br />
sacer), pod. 176, častili so stari Egipčani , zato ga tudi po -<br />
gosto vidimo namalanega na njihovih spominkih . Navadni hr o š č<br />
ali k e b e r (Melolontha vulgaris) dela škodo obgrizavajoč listje i n<br />
cvetje, še bolj škodljiva je pa njegova ličinka, o g e r c imenovana ,<br />
ki podgriza poljske in vrtne sadeže , celó drevesne korenine. D o<br />
svojega popolnega razvitka Živi ličinka tri leta pod zemljo , stopram<br />
v četrtem letu se izvali hrošč . Spola razločita se po velikosti<br />
Pod. 176.<br />
Sveti svalkar; Atenchns sam' .<br />
Pod. 177 .<br />
a b<br />
a tipalnica saMice ; b tipalnic a<br />
samca navadnega hrošča .<br />
tipalnic, pod . 177 . Mlinar (M. fullo) je podoben hrošču , sam o<br />
ka je veči in ima rjave pokrovke belo poprskane ; Živi v jelovji .
350<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
Pod. 178 .<br />
Rogač ; Lueanus eervus . Nar. vel.<br />
Zlata mini c a (Cetonia aurata) je navadna po rožah. Roga č<br />
(Lucanus eervus), pod . 178, je največi domači hrošč , 8 cm. dolg ,<br />
rudečkasto rjav, ima viličaste gornje čeljusti, podobne rogovom .<br />
4. Pleme kijašev (Clavicornia.) Hrošči tega plemena nore 8<br />
do 11 Člene tipalnice, ki so na konci debelejši ali kijaste. Špeha r<br />
(Dermestes lardarius) je črn s sivim prečnim pasom in kožuha r<br />
(Attagenus pellio) , črn z dvema belima pikicama, oba sta sam o<br />
Pod. 179. 7 mm., dolga a vendar spadata med najškodljiviše<br />
hrošče, ker njijne ličinke lotevajo s e<br />
suhega mesa, kož, kožuhovine in natlačeni h<br />
živali po prirodopisnih zbirkah. Ravno ondi<br />
dela nepriliko tudi muzej nik (Anthrenu s<br />
museorum). Repič a r (Nitidula aenea) j e<br />
samo 2 mm. dolg , plavkasto zelen in svete l<br />
nahaja se časih v strašanski množini na., repici,<br />
kateri podgrizava cvetje . G-r obar (Necrophorus<br />
vespillo) je 20 mm.. dolg. Črn hrošč<br />
z dvema pomarančastima pasoma na pokrov -<br />
Navadni grobar ; Neoro .. kah. Zadnje noge ima močne in široke , slu-<br />
phorus vespillo .<br />
žijo mu kakor lopate pri zagrebanji majhni h<br />
živalce , a za tak posel zedini se zmerom več grobarjev . Samice<br />
potem v zakopano žival polože svoja jajca .<br />
5. Kratkokrilci ([icroptera) imajo kratke, komaj polovic o<br />
zadka pokrivajoče pokrovke . Grabil ee (Staphylinus) je črn ,<br />
20 mm. dolg hrošč, ki z privzdignenim zadkom pogostoma tek a<br />
po potih loveč gosenice in žuželke .<br />
6. Kozaki (Hydrocantharida) imajo ščetinaste tipalnice, široke ,<br />
trepavičaste noge za plavanje. Po noči letajo . Rumeno obrobljeni<br />
plošč a k (Dytieus marginalis) je 30 mm. dolg, širok, po -
'éleB.arii . Hrošči . 351<br />
krovke ima rjavo zelenkaste in rumeno obrobljéne . Jé ribje ikre .<br />
Kolo vrt (Gyrinus natator) je 7 mm. dolg, svetlo črn in se na<br />
vodi vrti v kolobar.<br />
Pod. 180 .<br />
7. Pleme povodnjakov (Hyclrophilina)<br />
ima kijaste tipalnice i n<br />
plavne noge . Veliki potapni k<br />
(Rydrophilus piceus), pod. 180, j e<br />
5 cm. dolg, črno rjavkast, a na<br />
prsih ima oster trn. Ribštvu j e<br />
škodljiv.<br />
b. R a z n o čl eni Heteromera .<br />
8. Pleme betlèaijev (Taxicornia)<br />
. Ličinke živé največ v gobah .<br />
G- Ijivar (Diaperis) in gomolji -<br />
č a r (Anisotoma) .<br />
9. Pleme ozkokrileev (Stenoptera).<br />
B o dl j a r (Mordella fasciata )<br />
Veliki potapnik, Hydrophiluspieeus . ima na konci trupla oster trn. R u-<br />
Nar. velikosti . m e n i Žeplar (Cistela sulphurea) .<br />
10. Pleme črnuhov (Melanosomata) . Smrtni sel (Blaps mortisaga)<br />
je ves črn . 20 nun. dolg, pokaže se časih tudi v hišah v<br />
strah praznovernim ljudém, ki so ga nekdaj imeli za oznanjevalca<br />
smrti. M o k a r (Tenebrio molitor) je 15 mm. dolg, zgoraj črn, spodaj<br />
rjavo rudečkat hrošč, njegova, v prahu in moki Živeča ličink a<br />
je tako imenovani močni črv, katerega prijatelji tičev redé kakor<br />
najboljšo hrano pticam pevkam .<br />
11 . Pleme priščijakov (Vesicantia) . P r i š č n j a k (Lytta vesicatoria)<br />
tudi š p a nj s k a muha imenovana > , je 15 do 20 mm .<br />
Pod. 181.<br />
dolg, zlato zelen in strupen, vendar se od njega<br />
delajo prišèila (vesikatorije) . Diši neugodno i n<br />
Živi na jesenu, lipovki (španjskem bezgu) in kalinovini.<br />
Travni ca (Meloe proscarabaeus), po -<br />
doba 181, ima jako kratke pokrovke in pod njimi<br />
nikakoršnih bril, Plavkasto črna je in 5 do 1 5<br />
črt dolga. Kakor ga primeš v roko, cedi se i z<br />
njega neka oljnata tekočina. Ličinka živi pri<br />
bčelah v panjovih .<br />
188<br />
c. ~etvcročleni, Tetramera .<br />
Travniea (samica) ,<br />
lilelo proscarabaeus . 12. Pleme rilèkarjev (Rhynchophora) , je 189<br />
Nar• vel. eno izmed največih, glava je rilèkasta, ličinke<br />
večidel škodljive . G-r a h a r (Bruchus pisi). T r t i n (Rynchites betuleti)<br />
je 5 mm. dolg, plav ali zlatozelenkast in svetel ; škoduj e<br />
vinski trti, ker vrta v rozgve in liste, katere potem zvije skupaj
352<br />
<strong>Zoologija</strong>.<br />
Pod. 182. kakor smotke in potem leže va-nje p o<br />
dve jajci. V o čar (Rh. bacchus) je rode č<br />
kakor skrlat. Urni žužek (Calandr a<br />
granaria), pod. 182, je 2 mm . dolg, črni -<br />
kasto rjav in ozek, njegova bela ličink a<br />
je v žitnih zalogah jako škodljiva . P a lm<br />
o v i zavrtač (C . palmarum) se na -<br />
haja v južni Ameriki ; njegova 3 cm .<br />
Črni žužek ; Calandra granaria. dolga ličinka živi v palmah. Ondi j o<br />
ljudje jedó. Lešnikar (Balaninus nucum) 8 mm . dolg z ravn o<br />
tako dolgim rilčkom kvari lešnike , jabelč -tr (Anthonomus pomorum)<br />
pa jabelka in hruške , borovi rilčkar (Hylobius pini)<br />
dela veliko škodo v borovih gozdih . Briljantar (Entymus imperialis),<br />
je 2 cm. dolg, krasen hrošč , zelen je in ima po seb i<br />
proge sestavljene iz jamic, ki se svetijo kakor demanti . Doma j e<br />
v Braziliji .<br />
13. Pleme lubadarjev (Xylophagi). Hrošči in njihove ličinke<br />
živé pod lubom in v lesu . Semkaj spadajo najhujši gozclni škod -<br />
II .<br />
Pod. 183 .<br />
I. Smrekov lubadar ; Bostryehus<br />
typographus v<br />
nar. velikosti in povečan .<br />
II. -Njegova zalega in po -<br />
leg zalega druzega,, manj -<br />
šega lubadarja. Nar. vel .<br />
Ijivci, kakor je na pr. :<br />
smrekovi lubada r<br />
ali pisar (Bostrychu s<br />
typographus), pod .183 ,<br />
je samo 5 mm. dolg ,<br />
breznoge ličinke s o<br />
bele in rjavoglave. Pod<br />
hibam vrtajo dolge zvite rove, ki so na prvi pogled nekoliko črka m<br />
podobni . Borovi lubu dar (Hylesinus piniperda) obgrizava borove<br />
veje, da je drevo potem videti, kakor bi bilo umetno obrezano .
Žuželke. Irrošéi . 863<br />
14. Pleme roginov (Capricornia) ima večidel velike hrošče ,<br />
z clolzimi, kozjim rogovom podobnimi tipalnicami . Veliki s t r i g o š<br />
(Cerambyx heros) je skoro 4 cm . dolg , tipalnice so pa še enkrat<br />
tako dolge, ličinka živi v hrastovem lesu . Moškatni kozliče k<br />
(C. raosehatus) je 2 cm . dolg, zelen, diši po mošku. Tesar (Lamia<br />
aedilis) je siv, 15 rnm. dolg, tipalnice so pa štirikrat tako dolge .<br />
Jarec (Clytus arietis) meri 7 Črt, črn je in ima tri rumene prečn e<br />
proge. 15. Pleme sijajnikov (Chrysorneliva) šteje večidel majhne ,<br />
okroglaste zbočene hrošče živahne barve in velike sijajnosti . Rudeča<br />
t o p o l o v k a (Chrysomela populi) ima črn, plavo ali zelen o<br />
se bliščeè vratni ščit in rumeno 'sadeče pokrovke. Prstna bolh a<br />
(Ilaltica oleracea) je jako škodljiva zelenjavi . J e l š o v a r (Galeruca<br />
alni) je vijolčasto plan in se nahaja pogosto na jelšah . L erovka<br />
(Lema merdigera) je rudeča kakor cinober, ako jo vzameš<br />
v roko, zacvili. ščitarka (Cassida viridis) je zelena in ima široke,<br />
črez telo pomaknene pokrovke .<br />
Pod. 184 .<br />
d. Tr o čl eni, Trimera.<br />
Božja kravica .<br />
Coccinella .<br />
Drugi.<br />
16. Pleme krogijašev (Coccinellina) K r v n i- 190<br />
è a r (Lycoperdina cruciata) je 7 mm. dolg, rucle è<br />
s črnim križem . Polonica ali božja kravic a<br />
(Coccinella septempunctata), pod . 184, je rudeč a<br />
kot cinober in ima sedem črnih pik na pokrovkah .<br />
Njena ličinka žré ušice in je zategadelj koristna .<br />
razred : Kožokrilci ; Medičarji ; Ilymenoptera .<br />
Kož o kril ei odlikujejo se štirimi kožnatimi , neenakimi, 19 1<br />
z malo žilami premreženimi krili, nekateri so pa tudi brez kril .<br />
Razen velicih mrežastih oči imajo rta čelu še tri pikčaste oči .<br />
Ličinke so ali brez glave in nog, ali pa imajo glavo in več no g<br />
nego gosenice metuljev. Gornje čeljusti so močna grizala, spodnje<br />
čeljusti so pa navadno spremenjene v tok , v katerem tiči dol g<br />
sesajoč jezik. Samice imajo konec zadka ali očiten sveder, s<br />
kojim vrtajo luknje v rastline ali živali , da va-nje polagajo svoj a<br />
jajca ali pa nosijo v zadku skrito ž el o za obrambo , katero j e<br />
v zvezi z mehurčičem polnim strupenega soka. Tako želo zbode<br />
prav občutljivo. Kožokrilci se delé v več podrazredov in ose m<br />
do deset plemen.<br />
l. Kožokrilci s svedrom .<br />
Pleme lesnih os (Thendredonidae) . Z e l e rt a g r i z l i c a (Then- 19 2<br />
dredo viridis) . Velika lesna osa (Sirex gigas) je 3 cm . dolga,<br />
črna, zadek rudeè, na konci pa črn. Ličinka živi več let v lesu<br />
in večkrat se stopram v pohištvu razvije in pride na dan .<br />
<strong>Zoologija</strong>.
354<br />
Pod. 185 .<br />
Borova gosenica pokrita bubami neceg a<br />
brakonida, Microgaster nemorum .<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
Pleme najezdnikov (Ichneumonidae).<br />
Njihove ličinke zajedajo<br />
druge žuželke , zlasti gosenice<br />
in s tem so uprav koristne.<br />
Nekateri so tako majhni ,<br />
da njihove ličinke živé v metuljih<br />
jajcih. Velikanski najezdnik<br />
(Pimpla manifestato r<br />
je črn, 3 cm. dolg, sveder je p a<br />
še daljši. Nadalje so pravi n aj<br />
e z d n i k i (Ichneumon) kojih j e<br />
300 vrst, in pa brakovi (Bracon),<br />
ki so posebno škodljivi<br />
borovi gosenici pogubni, kar nam<br />
pod. 185 razjasnuje. Ta vrsta ,<br />
Mi cr o g a st er imenovana, položi<br />
svoja jajca v borovo go -<br />
senico, a njene ličin.ke, požrši gosenico od znotraj , prerijejo s e<br />
skozi kožo in se zabubijo v belem zapredku in. tako mrtvo go -<br />
senico skoro vso pokrijejo .<br />
193 Šiškarice (Gallicolae) zabadajo v zelene rastlinske dele , ki<br />
se vsled tega spačijo in spremené v čudne izrastke , tako imenovane<br />
šiške, v katerih živé njihove ličinke . Hrastova šišk ar<br />
i c a (Cynips quercus) dela na hrastovem listji znane šiške, ki<br />
pa niso za nobeno rabo . Prava šiškarica (C. tinctoria) v Mali<br />
Aziji nareja prave šiške, ki se rabijo za stroj, tudi se dela iz nji h<br />
tinta in črna barva. Rožna šiškarica (Rhodites rosae) nareja<br />
na divjih rožah (na, šipku) izrastke, ki so videti, kakor bi bili po -<br />
raščeni z mahom, tako imenovane rožne šiške ali bedeguare .<br />
2. Kožokrilci z želom.<br />
194 Živé radi v družbah , v umetno stavljenih stanovih, kamo r<br />
vose hrano za svoje ličinke . Pri mnozih rodovih nahajajo se raze n<br />
samcev in samic še tako imenovani delavci, kateri opravljajo naj -<br />
veča dela, tako na pr. stavijo stan, nabirajo in znašajo živež i n<br />
goje zalego. Ti delavci so spolno nerazvite samice .<br />
Ose roparice (Rapientia) prehranijo svoje ličinke večidel z<br />
žuželkami. Črna mravlja (Formica nigra) in rjava mravlj a<br />
Formica rufa). Mravlje živé zadružno, ližejo najrajše sladke sokove,<br />
pa tudi živalske tvarine . Največ na številu je brezkrilih delavcev.<br />
Krilati samci in samice ob svojem času zapusté mravljišče<br />
in rojé po zraku, samice se pa potem , ko so jim odpala krila ,<br />
vrnejo zopet v mravljišče . Mravljinske ličinke so bele , brezglave<br />
in breznoge ; ko se zabubijo , služijo pticam pevkam za hrano ,<br />
ljudje jih po krivem imenujejo m r a v l j i n s k a jajc a . Za obramb a<br />
brizgajo mravlje neki grizek sok, namera m. r av s k o kislino .
Žuželke. Medičarji. 355<br />
Na Orenoku v južni Ameriki živeče , jako velike mravlje ondotn i<br />
prebivalci jedó . Navadna osa (Vespa vulgaris) ima črno in rumeno<br />
kolobarčast zadek ; podoben jej je sršen (V. crabro), samo<br />
ka je ve(U. Ose delajo iz lesenih drobtinic in sline neko tvarino ,<br />
ki je še najbolj podobna grobemu sušilnemu papirju, in iz te tvarin e<br />
si napravijo gnjezdo bodi si na prostem v kacem zatišji ali pa<br />
tudi pod zemljo. Jeseni poginejo vsi samci in delavci, le samice<br />
prezime in začno s pomladi vsaka za se novo naselbino . Ose glojejo<br />
plemenito sadje (noče) . Osini piki so jako boleči .<br />
Ose cvetnice (Anthophila) so najimenitniše žuželke v tem raz -<br />
redu, večidel stave lončke od voska in je polné z medom . Živé<br />
ali paroma, ali pa v družbah, manjših ali večih . Bč el a (Apis<br />
Pod. 186 .<br />
matica . Trot . Delavka .<br />
Bčela ; Apis mellific . Nar. velikost .<br />
mellifica), pod . 186, živi v velikih družbah (rojih), kacih 16 do 2 0<br />
tisoč živali, od kojih je največ delavk, oboroženih Želom. Sam -<br />
cev ali trotov, ki so veči in nem* žela , je v vsacem roju ne -<br />
koliko sto , za čudo pa ena sama samica, kraljica imenovana .<br />
Trotje so bolj zajetni , kraljica je pa daljša od delavke. Delavke<br />
imajo dolg, dlakav jezik in na zadnji nogi pod golenico plitk o<br />
globelco, tako imenovani košek in zraven dlakavo šč et. S tein<br />
orodjem nabirajo cvetni prah, ga zvaljajo v grudice in nosé v<br />
koških domov. S prva divjo bčelo je zdaj pri nas povsod človek<br />
vzel pod pazko in v skrb. Bčele najpred njim namenjeno hišico ,<br />
naj vže bode panj ali košnica, od znotraj dobro zamašé , da niti<br />
zrak niti svetloba ne more va-njo. Za ta posel nabirajo smolo s<br />
smolastih brstov. Potem od stropa doli stavijo satje, sestoječe i z<br />
pravilnih, šestooglatih lončkov. Za to potrebni vosek si dela bčel a<br />
sproti iz prebavljene medice, katero srka iz cvetov, a vosek jej<br />
potem v luskah leze izmed zadkovih obročkov . V nekaterih lončkih<br />
odgaja se zalega, katero delavke pitajo s cvetnim prahom v med u<br />
namočenem. Lončki, kateri so namenjeni za odgojo trotov in kraljic ,<br />
odlikujejo se od ostalih po velikosti in obliki . Predno je mlad a<br />
zalega godna , bèele roj é, to je : stara kraljica prepusti gospodarstvo<br />
eni mladi kraljici izselivši se z necim delom živali . V druge<br />
lončke spravljajo méd v zalogo za zimo . Bčelarstvo se je v novejšem<br />
času znatno povzdignilo, sosebno odkar je Župnik Dj erz o n<br />
priobčil svoje opazke in izkušnje. V Ameriko so bčelo stopram<br />
23*
195<br />
196<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
Evropejci zanesli, zato je bila inrzka Indijanom kakor predhodnic a<br />
njihovih vedno napredujočih neprijateljev .<br />
Čmrlji (Bombus) so debeli, jako kosmati in živé po kaci h<br />
sto skupaj v zemlji pod mahom. Paroma živeče Mele so : B č e l a<br />
g r ob a éic a (Andrena) nahaja se v podzemeljski luknjah na utrti h<br />
stezah. BČela z idaric a (Antophorc parietina) zida na poslopjih<br />
ob južni strani jako trdne lončke od peska. B č e l a k r a j a č i c a<br />
(Megachile) dela pod zemljo ali v duplih naprstku podobne lončk e<br />
iz koščekov, katere reže iz šipkovih (rožinih) listov .<br />
Tretji razred : Luskokrllei ; Metulji ; Lephloptera .<br />
M e t ulji so najbolj znane in najlepše žuželke . Imajo štir i<br />
krila različne velikosti, prav malo jih je brez kril . Krila so pokrit a<br />
s predrobnimi luskami, ki se dadó kakor prah obrisati. Na glavi<br />
sedé velike mrežaste oči , zatem tipalnice različne podobe in ne -<br />
nepolna grizala, vsi ustni deli namreč ostanejo krnjavi, samo spodnj a<br />
ustna razvije se v dolgo zvito sesalo, s kojim pije medico iz cvetov .<br />
Toda dovršeni metulji jako malo, nekateri celó nič ne jedó in splo h<br />
živé le malo časa. Njihove ličinke imenujemo gosenic e, ki imaj o<br />
k veèemu 9 parov nog, a zabubijo se večidel v predeni ovojek .<br />
Na glavi imajo gosenice na obéh stranéh več pikčastih oči, močne<br />
nazobčane čeljusti, hranijo se skoro samimi rastlinskimi tvarinam i<br />
in so jako požrešne, zato so enako hroščevim ličinkam dostikra t<br />
jako škodljive. Kar se tiče barve in postave, ne razlikujejo se gosenice<br />
nič manj kakor metulji. Nekatere živé zmerom v družbi ,<br />
večina njih pa samo nekoliko časa .<br />
Metulje razvršèujemo nekaj po načinu življenja, nekaj pa p o<br />
tipalnicah in krilih v štiri podrazrede in v dvanajst plemen .<br />
1 . Dnevniki, D i u r n a. Letajo samo ob dnevi, tipalnice s o<br />
nitkaste, na konci betičaste ; velika, široka in lepo pisana krila drž é<br />
v miru sedeč po konci in nad hrbtom zganena .<br />
Lepili (Papilionida). Njihove gosenice so trnjave , ne zapre -<br />
Pod. 187 . dajo se, temveč se kakor<br />
bube na prostem obešajo.<br />
Semkaj spadajo :<br />
Bis er nik ( Argynnis ;<br />
g o s p i c a (A. Paphia) ;<br />
o s a t n i k (Vanessa car -<br />
-drli} , admiral (V. Atalanta)<br />
; dnevni pavlinček<br />
(V. lo), pod . 187 ;<br />
pogrebec (V. Antiopa) ;<br />
veliki koprivar (V .<br />
polychloros) ; spreminjave<br />
k (Apatura Iris) ;<br />
s a r (Hipparchia Gala -<br />
Dnevni pm'liné' ek ; Vanessa Zo . ar. Velikosti . tea) ; Iastavié a r (Pa-
Žuelke . Metulji . 35 7<br />
pilio Machaon) ; j a d r a v e c (P. Podalirius ; rumenjak (Colias<br />
Ehamni) ; kapusov belin (Pontia brassicae) in glogov beli n<br />
(P. crataegi) , zadnja dva sta n a j D. a v a d n i š a in ob enem najškodljiviša<br />
metulja , prvi na kapusu in drugi zelenjavi , drugi p a<br />
na sadnem drevji. Nadalje sta še : p l a v č e k ali okaè (Polyommatus<br />
Argus) in zl a tokril e c (P . Phlaeas) .<br />
2. Somračniki (Crepuscularia) letajo o somraku , nekater i<br />
pa tudi po belem dnevi. Njihove tipalnice so skoro skozi enak o<br />
debele, časih trorobe, truplo veliko, debelo, zadaj prišpičeno . Prednja<br />
krila znatno veh od zadnjih , v miru jih držé razgrnjena al i<br />
pa pokrivajo truplo kakor streha .<br />
Veščeci (Sphingida) letajo samo o somraku ; gosenice so gole<br />
in imajo neki rožiček na predzadnjem obročku , zabubijo se v<br />
zemlji, ne da bi se zapredali. — Veliki vinski veščec (Sphinx<br />
Elpenor) ; mlečkov veščec (Sph . euphorbiae) ; kalinov veščec<br />
(Sph. ligustri) ; slakov veščec (Sph. convolvuli) ; b o r o v<br />
Pod. 188 .<br />
Borov veščec ; Sphinx pinastri . Nar . velikosti .<br />
veščec (Sph. pinastri), pod. 188 , èegar gosenica škoduje po je -<br />
lovih in borovih gozdih ; smrtoglavec (Acherontia Atropos) ;<br />
večerni pavlinček (Smerinthus ocelatus ; velerilec (Macroglosa<br />
stellatarum) ; krasni oleandrov veščec (Sph. nerii) prihaja<br />
v vročih letih od juga . Na Primorskem , na pr . okoli Gorice<br />
nahaja se skoro vsako leto .<br />
Ov niči (Zygaenida) letajo po dnevi . Njihove tipalnice so n a<br />
konci češljaste ali narezane. Kratkodlakave gosenice zapredaj o<br />
se v rahel mešiček . Navadni ovnič ali ivanjska ptičic a<br />
(Zygaena trifolii) bila prednja krila črna z rodečimi lisami, zadnj a<br />
krila pa rodeča. Pogosto se nahaja po travnikih .<br />
Sk[enokrilel (Sesiada) imajo samo sem ter tja luskava in zato<br />
prozorna krila. Podobni so nekaterim bèelam , a letajo samo o<br />
solčnem svitu, zlasti o poldne, ko solnce najbolj pripeka . B č e l a r<br />
(Sesia apiformis) .<br />
197
198<br />
358<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
3. P o n o č nj a ki (Nocturna) se po dnevi skrivajo in letajo<br />
samo po noči. Trupla so debelega, njihova krila so široka in skor o<br />
enako velika, tipalnice so večidel dvojno češljaste .<br />
Prelci (Bombycida). Gosenice teh ponočnjakov so ali gole ali<br />
pa kosmate , živé po drevji in grmovji in so dostikrat neizrečen o<br />
škodljive ; zapredajo se v mešičke, ki so časih jako umetno izdelani .<br />
Semkaj spada eden največih metuljev , velikanski a t l a s (Saturnia<br />
Atlas) v Indiji. Zatem je tu najkoristniša žuželka, namre č<br />
s vil ni prelec (Bombyx mori), pod. 189 , katerega je v šestem<br />
Pod. 189 .<br />
Metulj .<br />
Gosenica. Jajce in buba.<br />
Svilni prelec ; Bombix mori . Nar. velikosti .<br />
stoletji cesar Justnijan iz njegove prvotne domovine, iz Kine, vve l<br />
na Grško, od koder se je svilarstvo leta 1130 v Sicilijo in odto d<br />
po Laškem razširilo. Na Francoskem se je svilarstvo pričelo stopram<br />
leta 1470 , a razcvelo se je sosebno za Henrika IV. okoli 1600 .<br />
Tudi na Nemškem se je poskušalo gojiti to gosenico , in sicer ne<br />
brez uspeha. Ali pri vsem tem Nemška ne izdeluje tako reko č<br />
nikakoršne svile , temveč mora vso to dragoceno tkanino dobivati<br />
od drugod .<br />
Gosenica svilnega prelca hrani se listjem bele murve, lev i<br />
se štirikrat , v 4 do 5 tednih je dorasla in potem se zaprede z<br />
400 do 500 vatlov dolgo nitjo. Ta zapredek zovemo kokon, 200<br />
do 400 jih gre na 1 funt. Svilna nit iz zapredka je pretenka, zato<br />
se jih navadno 8 do 12 sprede skup, a še taka nit je tenka kako r<br />
las. Iz 10 funtov zapredkov dobi se l funt predene svile . Vsle d<br />
neke bolezni na svilnih gosenicah svilarstvo v zadnjih letih nazaduje.<br />
K prelcem spadajo še nadalje : n o Č n i pavlinček (Saturnia<br />
earpini) ; borov prelec (Gastropacha pini) , pod. 190, je<br />
borom najškodljiviša žuželka . Sprevodnega prelca (G. processionea)<br />
gosenice žive družno v spredenem gnjezdu, katero v lepem<br />
redu ena za drugo gredoč zapuščajo in nažrši se povračajo se v
Žuželke . Metulji . 359<br />
istem redu zopet v gnjezdo nazaj . Dlake teh gosenic so krhke in<br />
od njih se človeku lehko koža uname in oteče . V hrastovih gozdih<br />
Po 190<br />
naredé časih veliko škodo .<br />
Prsteničar (G. neustria)<br />
znese svoja jajc a<br />
na sadno drevje v po -<br />
dobi obročka ali prstena<br />
okoli tencih vejic ; nje -<br />
gova gosenica je sad -<br />
nemu drevju jako škod -<br />
ljiva.Hrastov prele c<br />
(G. quercifolia) ; r o g u -<br />
l j a (Harpyia vinula) tak o<br />
zvana po gosenici, ki ima<br />
Samica borovega P relca ; Gastr.Pacha Pini. Samec rogljast zadek. Vrbo v<br />
jej je podoben, samo ka je manjši .<br />
zavrtač (Cossus ligniperda),<br />
njegova gosenica živi v lesu. Smrekam in jelam jako škodljiv<br />
smrekov prelec (Liparis monacha) . Sadnemu drevj u<br />
sosebno škodliva sta še gob o v e c in zlat o rit k a (Liparis dispa r<br />
in L. chrysorrhoea) , bela metulja, ki svoja jajca zavijeta v volno ,<br />
svetlo kakor zlato . K o s m atinee (Euprepia caja) je jako le p<br />
metulj, ime je pa dobil od kosmate gosenice. Spomina vredni s o<br />
vrečonosci (Psyche) , njihove gosenice spredó si iz peska in<br />
Pod. 191 . bilk vrečice, v trojih tičé in se tudi zab<br />
bube. Tudi črvièasta samica stanuje vs e<br />
svoje življenje v vreči .<br />
Sovke (Noctuada) so metulji tencih tipalnic,<br />
kosmate, rta sove spominjajoče glav e<br />
in koželastega zadka. Narisi na krilih s o<br />
navadno izprani . Gosenice sledečih so škod -<br />
ljive : kapusova sovka (Noctua brassicae)<br />
na zelenjavi ; borova sovka (Trachea<br />
piniperda) v borovji, ozimna sovk a<br />
(Agrotis segetum) na žitu. Krasno pisani<br />
metulji so : rumeni, plavi in rudeè i<br />
tr ak ar (Catocala pronuba , C. fraxini in<br />
C. nupta . )<br />
Pediei (Geometrida) so metulji tenceg a<br />
trupla in letajo zvečer . Njihove , dostikrat<br />
škodljive gosenice se gibljejo, kakor bi pe d<br />
merile. Samice mnozih pedicev nemajo kril .<br />
Tukaj omenjamo samo škodljivega zimskega<br />
pedi c a (Acidalia bromata} , pod .<br />
191 , čegar mala gosenica dela n.ajveè o<br />
škodo na sadnih drevesih. Metulj stapra m<br />
Zimski pedic ; Acidalia novembra ali decembra meseca 'zleze . 12<br />
mata. a samec, b samica, c bub e , ki J e pod *zemljo , in kratkokril a<br />
gosenica nekoliko povečana . samica lazi na drevje, da bi ondi na popke
199<br />
360<br />
<strong>Zoologija</strong>.<br />
znesla svoja jajca. To jej lehko ubraniš , ako okoli debel ovije š<br />
slame, s kolomazom namazane . Semkaj spada tudi šarec (terene<br />
grossulariata) .<br />
4. Metuljčki, Microlepidoptera so mnogobrojni, jako<br />
mičkeni metulji, ki letajo po dnevi in po noči . Njihove gole gosenice<br />
živé zmerom sredi tvarine , ki jim služi za živež , in z a<br />
bubijo se v rahel zapredek. Mnoge med njimi so veleškodljive .<br />
Vesce (Pyralida) . Slani n. s k a vešča (Pyralis pinguinalis )<br />
živi kakor gosenica v slanini (Špehu) in maslu, kapusova vešč a<br />
(Dotis forficalis) na kapusu , močnata vešča (Asopia farinalis )<br />
v moki .<br />
ZavUaei (Tortricida) , zato tako imenovani , ker se njihov e<br />
gosenice rade zavijajo v listje . Hrastov z a, v i j a č (Tortrix viri -<br />
dana) ; grozdni z a v i jaè (T. uvava) Živi kakor gosenica v cvetj i<br />
in potem v nezrelih zelenih jagodah vinske trte in dela velik o<br />
škodo . Jabelèni z a vij a č (Carpocapsa pomonana) znese jajc a<br />
na mlada jabelka in hruške, katere potem izjeda bledorudeèkast a<br />
gosenica .<br />
Molji (Tinejada). Gosenica žitnega molja (Tinea granella )<br />
izjeda žitna zrna. Krznarski molj (T. pellionella) kvari krznino ,<br />
s u k n j a r s k i mol j (T. sarcitella) pa volneno obleko . Njihov e<br />
gosenice tičé v majhnih cevkah (tokih) , katere si napravijo iz<br />
zgrizene robe. Voščeni molj (Galleria cerella) živi kakor gosenica<br />
pri bčelah v satovji .<br />
Pen:0M (Alucidata) imajo pernato razcepkana krila . P e rn<br />
j a k (Pterophorus pentadactylus) je bel kakor sneg in ima krila<br />
v pet cepov razrezana .<br />
Četrt' razred : Dvokrilci ; Muhe ; Diptera .<br />
200 Te žuželke imajo samo dve kožnati, redkožilnati krili, a na -<br />
mesto zadnjih sta dva nasajena betiča , tako zvana u t r i p a č a .<br />
Usta so spremenjena v sloko sesalce , v katerem so pri nekaterih<br />
skrite ostre bodoče ščetine ; žela nema nobeden dvokrilec . Ličinke<br />
so brez glave in brez nog , pravimo jim z a p l i v k i . Moramo p a<br />
priznati, da od večine so nam jajca , zaplivki in bube in njihovo<br />
življenje neznane. Dvokrilcev je črez 10000 vrst, vendar niso tak<br />
imenitni, kakor žuželke prejšnjih razredov . Delimo je v štiri plemena .<br />
l . Komarji (Tipularia) so tencega in nežnega trupla , jajc a<br />
nesó večidel na stoječo vodó , kjer živé njihove ličinke . Zato s e<br />
sosebno v močvirnih krajih in v mokrih letih nahajajo v obilji .<br />
Samice vbadajo jako občutljivo in sesajo kri ter so ljudem in živalim<br />
velika nadlega , in sicer ne samo v vročih pokrajinah, tem -<br />
več tudi v severnih polarnih deželah, kjer trapijo sosebno severn e<br />
jelene. Navadni komar (Culex pipiens) je 6 mm . dolg , o topli h<br />
večerih pleše v visocih vrtincih , a po noči ga čujemo zujiti, ak o<br />
nam leta okoli glave . Velikanski komar (Tipula gigantea) j e
Žuželke. Muhe 361<br />
25 do 35 mm. dolg. P e r u š n i k (Chironomus phnosus) ima velike<br />
pernaste tipalnice .<br />
Ličinke nekaterih mušic živé na rastlinah in vzrokuje o n a<br />
njih šiškaste izrastke , h r g e imenovane , zato tudi te muhe imenujemo<br />
hržice (Cecidomia), a med njimi je tako imenovana n e mš<br />
k a mušica (C . destructor) , ki v Ameriki na žitu dela velik o<br />
škodo. Ličinke tako zvane Tomaževe m u š i c e (Sciara Thomae)<br />
združe se časih na tisoče v dolgi, kači podoben izprevod . Ta pri -<br />
kazen imenuje se tudi živa v r v. S k r ó p n i c e (Simulia) so jako<br />
majhne, samo 2 do 3 mm . dolge mušice, ki so neznansko silne i n<br />
nadležne. Posebno napadajo živino, jej silijo v gobec, nos in ušes a<br />
in jo s svojimi jako bolečimi vbodi strahovito trape. Semkaj spadajo<br />
tako imenovani m o s k i t o s v vročih pokrajinah in pa g o l ubaški<br />
k omar (Simulia columbaschensis) , ki se časih v gosti h<br />
rojili pokaže v Banatu in v Srbiji ter je čredam poguben .<br />
2. 31uhe (IVIuscida) , ki so več ali manj podobne naši znani<br />
hišni muhi, so po številu najveèe pleme dvokrilcev . Goveji oba d<br />
(Tabanus bovinus) , pod. 192 , zbada jako občutno in nadleguj e<br />
Pod . 1 92 . sosebno goveda in konje . Grabežniea<br />
(Asilus) pograbi leteče žuželke<br />
vsake vrste ter jih izsesa. Muha č rni<br />
ca (Anthrax) odlikuje se črnimi krili.<br />
Kalni c a (Eristalis) živi na cvetji, a<br />
njena repata ličinka nahaja se v gnojnici<br />
. Zlobna muha ali bodulj a<br />
(Stomoxys calcitrans) je vsa podobn a<br />
naši navadni hišni muhi , prikaže s e<br />
stopram konec poletja in zbada in<br />
nadleguje ljudi . Hišna muha (Musca<br />
Goveji obad, Tabanus bovinus . domestica) je jako silna , vse obliže<br />
Nar . velikosti .<br />
in onečisti , največ jih je po vaséh ,<br />
ker ličinka živi v gnoji . Na raznem živeži delajo škodo : Z a p l j u nkariea<br />
(Sacropha carnaria), ki na meso ne leže jajec, temve č<br />
žive ličinke ; znana mesarska muha (Musca vomitoria) , pred<br />
katero po leti skoro nij mogoče skriti mesa ; muha sirovk a<br />
(Piophila casei) živi kakor ličinka v siru ; muha č r e š n o v k a<br />
(Tripeta cerasi) pa v črešnjah, Nadalje si je še zapomniti : m r t v a-<br />
'ko muho (Sarcophaga mortuorum) okoli mrtvecev , mrho j e d o<br />
muho (Musca cadaverina) na mrhovini ; zola (Scatophaga stercoraria)<br />
na govnu. Konec delajo o b a d a r j i (Oestrus), ki svoja jajc a<br />
pokladaja govedom , konjem , ovcam in jelenom na kolena , prsi ,<br />
vrat in hrbet. Ličinke živé ali na hrbtu pod kožo , ali zlezejo v<br />
nos, ali pa jih žival poliže in požre ter se potem v njenem želodci<br />
dalje razvijajo .<br />
3. Ušenei (Pupipara) so večidel nekrilate majhne žuželke, k i<br />
druge živali zajedajo in žive ličinke rodevajo. Pod perutnicami<br />
naših lastavic in naše brizge nahaja se pogostoma la stavièini
20 1<br />
202<br />
362<br />
<strong>Zoologija</strong>.<br />
uše nec (Stenopterix hirundinis), 4,5 mm . dolg zajedavec. Druge<br />
vrste živé na konji, jelenu, ovci, netopirji in bčeli .<br />
4. Bolhe (Pulicida) so nekrilasti zajedavci. Semkaj spada<br />
sploh znana bolha (Pulex irritans) čegar ličinka živi v smetji ,<br />
na podu med pokami. Druge vrste nahajajo se na druzih toplo -<br />
krvnih živalih . Južnoamerikanske bolhe pešèe rt c e (Sarcopsylia<br />
penetrans) samica vvrta se ljudem in živalim v noge in dela ondi<br />
strašno hude in nevarne vrede (ulésa) .<br />
Peti r a z r e d : Mreiokrllel Tenèiéariee ; Ne li~optera .<br />
Te žuželke odlikujejo se s štirimi velicimi , mrežastimi krili.<br />
Pri nekaterih so vsa krila enaka v velikosti in podobi, pri druzi h<br />
so pa zadnja krila manjša, ali pa so vzdolž nabrana . Navadno s e<br />
ne zabubijo, temveč se samo levé, in leveč se počasi spreminjajo .<br />
Ličinke in bube imajo časih vže noge in celó krila , in niso nič<br />
manj živahne in gibčne, nego popolna Žuželka, kateri so tudi vž e<br />
jako podobne. Z obzirom na te razmere med žuželkami in njenimi<br />
mladiči delimo ne baš mnogobrojne vrste tega razreda na dvoje .<br />
1 . Ličinke popolnim žuželkam niso podobne, bub e<br />
ne jedo .<br />
N a v a d n a ten čiè a r iea (Chrysopa perla) obeša na dolzih ,<br />
kakor las tencih pecljih viseča jajca po listji, njena ličinka po -<br />
končuje ušice . M r a vl j i n è j i volkec (Myrmecoleon formicarius )<br />
dela kot ličinka livku podobne jamice v peščeni zemlji in lovi<br />
va-nje mravlje in druge majhne žuželke. T r m i t i (Termes) nahajaj o<br />
se v več vrstah v Indiji , Afriki in južni Ameriki , imenujejo ji h<br />
tudi bele mr avl j e. Kakor bčele in mravlje živé tudi trmiti v<br />
velikih zadrugah, kjer se nahajajo dvojne belkaste brezkrile ličinke ,<br />
namreč d elave i, ki zidajo, in vojaki, ki branijo velikanske, z a<br />
moža visoke, iz zemlje zidane stanove . Stene teh kapičastih stano v<br />
so tako trde in čvrste , da jih tudi najhujši dež ne more poškodovati.<br />
Ko so se Angleži vojskovali v deželi Kafrov, rabili so več -<br />
krat take stanove za krušne peči . Samci in samice imajo nekaj<br />
časa krila in so 15 do 20 mm . dolgi, toda samica postane za čud o<br />
dolga in debela, predno začne jajca nesti , blizu 2000krat je obsežniša.<br />
Termitje časih potujejo in na tacem potu so velika preglavica<br />
ljudem, ker razdenó in uniče vse, kar pij od kamena ali<br />
kovi . Mladoletnice (Phryganea) in vodno cvetje ali eno -<br />
dnevnice (Ephemera) živé kakor ličinke v vodi ali v glenu .<br />
Ličinke mladoletnic si napravijo iz rastlinskega drobiža , mali h<br />
polževih lupin in peska tulec, katerega vedno sebo pose. Ličink e<br />
živé navadilo dve ali tri leta , razvite muhe pa vže pocepajo za<br />
par dni, nekatere celó konec prvega dne. O vročih poletnih dnevih<br />
prikažejo se časih v neizmernih rojih, ali ravno tako hitro pa tudi<br />
izginejo.
Žuželke . MreZokri.lei . 363<br />
2. Ličinke so popolnim žuželkam enake ali vsaj jak o<br />
podobne, bube jedó .<br />
Kačji pastirji (Libellula), pod. 193, so ali plavi, ali zeleni, 203<br />
ali pa rumeni ter švigajo okoli vodnih rastlin . Razen navadneg a<br />
kačjega pastirja (L. vulgata) omenjamo še velikega kač-<br />
Pod. 193 .<br />
jega pastirja (Aeschna<br />
grandis) , ki je '7<br />
cm. dolg in sploh največi<br />
tega rodu. Vsi kačji pastirji<br />
so požrešni roparji ,<br />
ki polové in ugonob é<br />
mnogo žuželk ; to isto<br />
delajo tudi ličinke, ki<br />
blizu vode na listji sedeč<br />
vrebajo na plen. Neka<br />
posebnost pri teh živalcah<br />
je njihova spodnja<br />
ustna, ki je jak o<br />
Kačji pastir. Libellula. Nar. velikost . dolga in spredaj z necimi<br />
kleščicami oborožena.<br />
To ustno prav spretno rabe pri lovu, a kedar mirujejo, zavihnejo<br />
si jo prek lica, kakor kakovo masko .<br />
Pri kobilicah ste prednji dve krili pergamenasti, zadnj i<br />
pa vzdolž nabrani. Kobilice se ne preobrazujejo , temveč se samo<br />
večkrat prelevé , in ličinke in bube razlikujejo se od dovršene zuželke<br />
samo v tem, ka so manjše nemajo kril. S tem, da teró<br />
pokrovko ob pokrovko ali pa ob stegno, cvrčé , ako sedé mirno ,<br />
leteč pa glasno hreščé. Samice imajo bodalcu podoben sveder, s<br />
kojim jajca v zemljo zabadajo. Med temi živalcami so znane pri<br />
nas : zelena kobilica (Locusta viridissima), kobilica selica,<br />
(Acridium migratorium) je 5 cm. dolga in se posamezna nahaj a<br />
skoro po vsej Evropi, časih se pa od vzhoda sem priklati v<br />
strašanskih množicah v južno Evropo in požre vse zelenje . Š k r ebetaljk<br />
a (A. coerulescens) je manjša od prejšnje, ima rudeča<br />
ali plava zadnja krila in se pogostoma nahaja po solnč -<br />
Pod. 194. vatih travnikih. C vrčki<br />
ali murni (Gryllus)<br />
prebivajo po luknjah,<br />
bodi si na polji ,<br />
ali pa tudi po hišah ,<br />
kjer so časih prav<br />
nadležni zarad glasnega<br />
in neprestanga<br />
cvrčanja, katero izva -<br />
Podjed ali bramor, Gryllotalpa. Nar . velikost . jajo teroč krilo o krilo.<br />
Podjed ali b r a m o r (Gryllotalpa) , pod . 194 , ima sprednje nog e<br />
lopataste, spretne za kopanje . Ta grda Žival je po njivah in vdih
364<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
jako škodljiva . Hinavka ali bogom o l k a (Mantis) vreba s pavzdignenimi<br />
nogami, kakor bi molila, na Žuželke, jih pograbi i n<br />
požré. Pri nas se nahaja po nizkem grrnovji . Nekako čudni prikazni<br />
ste suhi strah (Phasma gigas) , ki je skoro 20 cm . dolg<br />
in je videti kakor bi bil iz suhih protov zložen, in pa ž,i v i lis t<br />
(Phyllium siccifolium), ki je pa v nasprotji s prejšnjim plošna t<br />
in uvelemu listu podoben. Oba živita na Javi . Kuhinjski šèur<br />
e k ali ž'ohar (Blatta orientalis) je 21 min . dolg, temno rjav in im a<br />
rožene pokrovke ; po dnevi je skrit, po noči se pa pokaže po kuhinjah<br />
in pekarijah in ogloje vse, kar je užitnega, posebno del a<br />
škodo na usnji . Strigalica (Forficula auricularia) ima pod kratkimi,<br />
usnjatimi pokrovkami zganena krila, s katerimi leta po noč i<br />
okoli ; živalca išče sladčice po cvetji in na sadji , nikakor pa jej<br />
nij na misli laziti v ušesa spečih ljudi .<br />
Brez kril so : S k o čir epi, samo nekoliko milimetrov dolge<br />
živalce, ki časih na tisoče živé v mlakah in na mokrem listji , a<br />
snežni skoéirep (Podura nivalis) na snegu in ledu. Kedar<br />
sko&rep miruje, ima rep podvit pod truplo , a kedar ga sproži ,<br />
požene se naprej . Ribica (Lepisma) je 10 mm . dolga, bela in<br />
svetla, ter se pogostoma nahaja v shrambah in omarah za jedi in<br />
v prodaj alnicah .<br />
Šest' razred : Polnkrilel ; Stenice ; Hemiptera .<br />
204 Te žuželke označuje sesalce, podobno togemu kljuncu, t o<br />
je namreč členovit tok , a v njem so skrite štiri ščetine, kater e<br />
I»Iukrilci zabadajo v rastline ali živali in pijó njihove sokove. Pr i<br />
nekaterih imajo samo samci krila , a nekatere so brez vseh kril .<br />
Preobrazujejo se nepopolno .<br />
Znameniti polukrilci so : črvei (Coccus), med trojimi je na<br />
nesem kaktu živeča koše n i l k a (C. rasti), ki daje krasno rudeč o<br />
barvo, karmi n. Prava domovina košeniljke je Mehika , od koder<br />
so jo pa zaplodili tudi v druge tople kraje, celó na Spanjsko .<br />
Gojé jo v posebnih kaktovih sadiščih. Samci so krilati , pobiraj o<br />
in sušé se pa zgolj samice , ki se pa usušene tako skrée, da ji h<br />
skoro nij poznati., zato so jih s prva imeli za kakovo seme . Na<br />
1 funt računa se karih 80.000 živalec. Manj krasen je škrlat, k i<br />
se dobiva od k e r m e s o v e g a č r v c a (C . ilicis) Živečega v južn i<br />
Evropi, zlasti na Grškem, na kermesovem hrastu . L a k o v e c (C .<br />
lacca) zabada v vzhodni Indiji mladike necih smokev, a iz ran e<br />
solzeči sok osehne na zraku in daje tako imenovani šelak, ki se<br />
rabi za pokoste, pečatni vosek itd .<br />
Na lubu in na listji raznih rastlin videvajo se pogostom a<br />
majhne, čisto z belo volno pokrite luske, -a če bolje pogledaš, vidiš ,<br />
da je samica kacega črvca, ki nepremično sedeč jajca leže in od -<br />
morje. Zaléga sesa potem sok in s tem škoduje rastlinam , kako r<br />
na pr. oleandrov Črvec (Aspidiotus Nerii) , 1 mm. dolg , ki
Žuželke. Stenice . 365<br />
često na tisoče sedi na oleandrovih listih in je videti , kakor bi<br />
bilo listje posuto sivo rumenimi pikicami .<br />
U š i c e (Aphis) so znani mrčes naših dreves in grmov . Njihove<br />
olevljene . kože ležé kakor bel prah po listji, tako imenovan a<br />
medena slana . Iz ubodene rastline se ob vročem vremenu ced i<br />
neki sladek sok, medena rosa zvan. Plodé se neizrečeno hitro<br />
in na neki posebni način , samica namreč koti skozi vse poletj e<br />
same mlade samičke , ki kmalu potem , ne da bi se parile , rod é<br />
zopet mlade samice in stopram konec poletja prikažejo se tud i<br />
samci. Na listji, pecljih in plodovih proizvajajo ušive raznovrstn e<br />
izrastke in okrnjake . Izmed kacih 120 vrst je zelena rožn a<br />
u š i c a (Aphis rosae) in črna u š i c a (A . fabae) na bobu najnavadniša.<br />
Samica trtne u š i c e (Phylloxera vastatrix) živi na listji<br />
.umske trte, mlada zalega pa sedi na koreninah in sesa sok iz njih .<br />
Ker se tudi ta ušiva neznansko hitro plodi., dela na trsih neizmern o<br />
škodo in zadnja leta pokončala je mnogo vinogradov, zlasti v<br />
Burgundu na Francoskem .<br />
S k r ž a d j e (Cicada) imajo spodaj na prvem zadkovem obročku<br />
neko posebno pripravo, namreč dve globeli, prek njih pa napet o<br />
mrenico, kakor dva bobniča, in tresoči se mrenici proizvajate glas .<br />
Veliki s k rŽ a d (C. orni) Živi v južni Evropi (pri nas v Vipavi<br />
in na Primorskem) na jesenu in zabada kljun v njegove mladike ,<br />
iz kojih se potem cedi mana . Slinarica (C. spumaria) zbada<br />
vrbe in zelišča po travnikih in se zavije v belo peno, kater o<br />
polževo, pa tudi modrasovo slino imenujejo. Svetile c<br />
(Fulgora laternaria) nahaja se v Kini in Ameriki, preje so mislili ,<br />
da mu se glava po noči sveti, kar pa novejši potniki oporekajo.<br />
U š z glave (Pediculus capitis) in posteljna stenic a<br />
(Acanthia lectularia) ste negnjusen, nekrilat mrčes, katerega j e<br />
pa z neumorno èistoto moči povsod zatreti. Najtežje je stenici<br />
priti do Živega , ker more več mesecev Živeti brez vse hrane . Z<br />
največim pridom se pokončava s pomladi od meseca marca d o<br />
Pod. 195 .<br />
maja, predno samice jajca znesó. Najgotoviši<br />
pripomoček proti stenicam je petrolej,<br />
s katerim se namažejo vse poke ,<br />
spahe in luknje .<br />
Rastlinske stenice (Pentatoma)<br />
imajo usnjaste, barvane pokrovke in pod- -<br />
vita kožnata spodnja krila. Podobne s o<br />
hroščem, imajo pa isti zoperni duh, kakor<br />
posteljna stenica, in tega duha navzame s e<br />
Drevesna stenica. tudi plodovi, na pr. jagode, preko koji h<br />
je stenica lezla . Vodni drsavei (Hydrometra) poganjajo se p o<br />
vodi . Vodni šèipavec (Kepa cinerea) ima krepke prednje nog e<br />
za ropanje, na zadku pa dve ščetini .<br />
Stonoge (Myriopoda) so podobne Žuželkam, ker dihajo dušnicami<br />
in je njihovo telo razdeljeno v obročke , na kojih so vraščene<br />
členaste noge. Razlikujejo se pa po vencem številu — d o<br />
205
<strong>Zoologija</strong> .<br />
160 — telesnih obročkov, kakor tudi po tem, da njihovo telo ni j<br />
razdeljeno na tri dele. Preobrazujejo se nepopolno, samo večkratnim<br />
levljenjem. Jedó majhne žuželke in gnjile rastlinske in živalske<br />
snovi. Nahajajo se pod kamenjem , listjem in v mahu .<br />
G o s t o n o g ali o s k o r š, tudi železna kača (Jtilus terrestris)<br />
imenovana stonoga je okroglega trupla, 25 mm . dolga, črno-siva<br />
in po hrbtu dvojno rumeno progasta ter ima 90 parov nog .<br />
Striga ali kačja teta (Scolopendra electrica) je plošnata , ima<br />
69 parov nog in se v temi sveti . Po vročih pokrajinah nahajaj o<br />
se velikanske, do 25 cm . dolge strige, ki so strupene .<br />
Šesti r e d : Pajkovci Arachnida .<br />
206 Te živali imajo večidel okroglast zadek , ki je mnogo ve n<br />
nego z glavo zraščene prsi . Na prsih so vraščeni štirje pari nog ,<br />
kril pa nikdar nem* . Veèi pajkovci dihajo s pluèi, ki so podobna<br />
dvema kožnatima vrečicama, drugi imajo pa , kakor žuželke , dušnice,<br />
po kojih dospeva zrak v truplo ter se ondi dotika krvnih<br />
Žilic. Na gornji plati glavoprsja so enostavne, pikčaste oči, navadno<br />
jih je po osem, a pri vsacem rodu so različno razstavljene.<br />
Razmnožavajo se z jajci, ne preobrazujejo se, pač se pa leve<br />
nekoliko kratov. Roparji so in se hrane manjšimi živalcami ,<br />
207<br />
ali pa izsesajo veče , samo nekatere<br />
Jedó gnjijoče in preperele stvari. Na<br />
drugi strani pa tudi mnogo živali<br />
zobljejo pajke. Sploh se more reči,<br />
da te živali niso niti koristne, niti<br />
znatno škodljive. Nekatere so oboro -<br />
zete strupom, ki je pa, vsaj pri evropskih<br />
vrstah, samo manjšim živalim ,<br />
nikdar pa človeku škodljiv. Delim o<br />
jih v nasladnih pet razredov.<br />
Prvi razred : èipavei ; Scorpionlda s<br />
šéipavci razlikujejo se od pajko v<br />
s podaljšanim truplom, ki je členovitemu<br />
repu podobno. Na konci zadka<br />
ima otlo, zakrivljeno želo, ki je v dotiki<br />
s strupnim mehurcem . Evropski<br />
ščipavec ali škorpijon (Scorpio<br />
europaeus), pod. 196 , ki se nahaja<br />
povsod pri nas in dalje po južni<br />
Evropi, je samo manjšim živalcam ne -<br />
varen, pri večih vbodeno mesto k večero.0<br />
oteče. Pik velikega indijskega<br />
škorpij ona, kije do 15 cm .<br />
dolg, pa velja sploh za smrtonosnega .<br />
Pod. 196.<br />
Evropski šèipavee ; Scorpio euro -<br />
paeus. Od spodaj .
Pajkovci. Šč'ipavei . 367<br />
Na glavi imajo ščipavci dve dolgi, škarjasti pipalki, ki se pa n e<br />
smejo nogam prištevati. Oblečeni so v roženo kožo , skoro kakor<br />
hrošči. Rodevajo Žive mlade .<br />
Po zidovih in ogradah videva se pogostoma m a t i j a ali suh a<br />
juMna (Phalangium Opilio) z jako dolzimi in tencimi nogami ,<br />
ki mu lehko odpadejo in odpale še nekoliko časa gibljejo . Matij a<br />
dela prelaz k pajkom, ravno tako tudi dve črti dolgi knjižn i<br />
š č i p a v e c (Chelifer cancroides) , ki se nahaja po starih knjigah<br />
in rastlinskih zbirkah, kjer vreba na majhne škodljive Žuželke .<br />
D r u g i razred : Pravi pajki Araneae .<br />
Njihov debel , okroglast zadek je mehak , gol ali pa dlakav ,<br />
brez obročkov in z glavoprsjem staknjen samo po tenkem reclji .<br />
Vsi pajki so roparji , ki vrebajo na žuželke, jih pograbé , umor é<br />
in izsesajo. V pod. 197 vidimo pajkova usta jako povečana . Da<br />
je lov vspešniši, pletó skoro vsi mreže iz tencih niti , ki jim prihajajo<br />
iz štirih ali šestih bradavic na zadku. Vsaka bradavica im a<br />
100 do 400 luknjic, skozi katere se cedi vlečen sok , ki se tekaj<br />
strdi v ravno toliko tericih vitek . Te nitke po potrebi lehko strne<br />
in napravi debelejše, pri tem mu sosebno dobro služijo češlji n a<br />
nogah. Pajkova preja pa pij za nikakoršno rabo . Znamenito je to ,<br />
da nekateri pajki puščajo iz zadka na stran ali navzgor po ve č<br />
črevljev dolge nitke , katere potem veter s pajkom vred po zrak u<br />
odnese .<br />
Pod. 197 .<br />
Pajkova, usta od zgo -<br />
raj . Gibke čeljusti s o<br />
v zvezi s strupenim i<br />
žlezami. Vide se tud i<br />
nekoliko vzvišeno se -<br />
deče oči, katerih j e<br />
osem. Povečano .<br />
Pod. 198.<br />
Pajk križ'avee ; Epeira diadema. Nar. velikost<br />
. Od spodaj .<br />
Najbolj znani in najnavadniši pajki tkalci so : Hišni paje k<br />
(Aranea domestica) križ a v e c (Epeira diadema) , podoba 198 ;<br />
208
368<br />
<strong>Zoologija</strong>.<br />
s n o v a č (Tetragnatha extensa) prede čre,z polja in travnike on e<br />
milijone letečih niti, katere potem veter zbere in dalje nosi, tak o<br />
imenovano babje leto. Vendar vse te niti niso od ene, temve č<br />
od več vrst tacih pajkov, ki na svoji pajčevini potujejo po zraku ,<br />
Kakor največega pajka omenjamo ptič j e g a pajka (Mygale avicularia)<br />
, Živi v Surinamu in je tolik, da ga človek komaj z rok o<br />
pokrije .<br />
Pajki S k it al ci ne predejo mreže , temveč klatijo se zmerom<br />
okoli in pograbijo svoj plen . Taki so na pr . : Pajk skaka č<br />
(Salticus), ki se kakor tiger zažene na plen, ter se zategadelj tud i<br />
imenuje p a j k t ig e r. Pajk volk (Dolomedes) nosi večkrat neb o<br />
volnen mešiček, kjer so spravljena jajca . Tara n t o l a (Lycos a<br />
tarentula), od koje se je prej mislilo, da je strašno strupena in d a<br />
od nje vjeden človek kakor besen pleše , kar je pa, se vé da , iz -<br />
mišljeno. Dolga je poldrugi. palec in prebiva v juLni Evropi, zlast i<br />
okoli Tarenta. P odkop (Cteniza caementaria) na Španjskem i n<br />
južnem Francoskem Ledi pod zemljo v luknji, katero si je sa m<br />
izkopal. Povodni pajek (Argyroneta) si naredi pod vodo i z<br />
srebrnobele preje neko tkanino, veliko kakor naprstnik, in od ono d<br />
napada povodne Žuželke .<br />
209 Tretji razred : Grin,je ali pršica ; Aearina.<br />
V ta razred spadajo majhne, z dušnicaini dihajoče živalce ,<br />
katerim so glava, prsi in zadek tako zrasli , da jih nij moči ve č<br />
razločiti. Nekatere imajo škarjaste čeljusti grizejo, druge p a<br />
Pod. 199 . sesajo sesalcem. Med njimi nekatere zajedajo<br />
človeka in druge Živali, nekater e<br />
pa zopet kvare razni Živež in druge stvari .<br />
Hrošč j a g r i n j a (Gamasus coleopteratorum)<br />
Živi na hroščih, sosebne pogost o<br />
na govnobrbcih. Ptičja g r i n j a (pt. uš)<br />
(Dermanyssus avium) je navadna na kurah ,<br />
golobih in drugih pticah. Srbee (Sarcoptes<br />
seabiei), podoba 199, je s prostim očeso m<br />
komaj viden, vvrta se človeku pod kož o<br />
in dela na kozi gnjusne garje ali s r a b .<br />
Sirska pršica (Acarus siro), močn a<br />
pršica (A. farinae) in slivova pršic a<br />
(A. prunorum) razjedajo imenovane ziveže .<br />
Slivove pršice je na suhem sadji časih to-<br />
Srbee ; Sarcoptes scabiei . Od<br />
spodaj . 100krat povečan .<br />
liko, da je videti, kakor bi bilo z moko<br />
potreseno .<br />
Četrti razred : Kleči, Ixodea .<br />
210 Kleši či imajo usnjato, raztezno kožo , Živé po gozdih in s e<br />
obešajo na ljudi iu toplokrvne Živali. Ko so se napili krvi, s e
Členarji. Košarji . 865<br />
napno, da jih je komaj poznati . Najbolj znan je navadni klop ,<br />
tudi klešč in l a š č e c imenovan (Ixodes ricinus), dolg je 7 mm . ,<br />
napit je debel kakor lešnjak .<br />
V peti in zadnji razred pajkovcev spadajo tako zvani b r e zpluèniki<br />
(Apneusta), to so malo znane , nič posebno znamenite<br />
Živalce, od kojih nekatere zivé v morji, druge so pa mikroskopičn o<br />
majhne .<br />
Sedmi r od : Ko§arji ; Crustaeea.<br />
Koža pri teh živalih je rožena, ako se pa va-njo vleže ogljen- 21 1<br />
čevokislo apno, postane trda, skorjasta. Glava in prsi zrastó navadno<br />
skupaj v en kos , ki je pokrit z lupino, tako imenovanim<br />
košem , od koder je vsemu redu nadeto ime : koša rj i. V ostalem<br />
vlada v tem redu za čudo velika raznovrstnost , in zato g a<br />
je težko veljavno označiti . Naj zadostuje, ako rečemo, da semkaj<br />
spadajoči členarji obstojé iz mnozih neenacih obročkov , a vsak<br />
obroček ima kakave členovite ude , naj si vže bodo grizala , al i<br />
noge ali pa plavute. Na glavi videvamo nasajene , sestavljene in<br />
enostavne pikčaste oči, dve ali štiri tipalnice, ki so časih jak o<br />
dolge, bičaste. Prve noge so rade spremenjene v škarje . Z malimi<br />
izjemami Živé košarji v vodi, dihajo pa ali resastimi škrgami al i<br />
pa škržnimi vrečicami. Nekateri so zmožni izgubljene posamezn e<br />
ude zopet nadomestiti . Pomnozavajo se z jajci , pri nekih so mladiči<br />
starim podobni in se samo večkrat levé, pri druzih zopet s o<br />
mladiči vsi drugačni in se morajo preobraževati .<br />
Ta red nij ravno prebogat gledé vrst, kajti v vsem jih j e<br />
znanih kacih 1500*), ali vendar se vže le pko po njihovi raznovrstnosti<br />
sodi, da morajo razpadati v mnoge razrede in plemena .<br />
Pri razvrstitvi košarjev gleda se največ na noge, namreč koliko<br />
jih je, kakave so in kje so vraščene, pri nobenem živalskem red u<br />
torej pisci niso gledé števila in nazivja razredov tako navskriž -<br />
nega mnenja, kakor baš pri košarjih .<br />
Prvi razred : Oklopnjakl ; Thoraeostraea .<br />
Semkaj spadajo pravi raki, ki niso samo največi, temveč 21 2<br />
tudi najkoristniši košarji, kajti so ravno tako okusna, kakor tečn a<br />
in redilna jed. Nog imajo pet parov, zatorej jim tudi deseto rt o ž c i<br />
(Decapoda) pravimo ; glava in prsi so pokrite velicim ščitom<br />
(košem) ; nekateri imajo dolg obročkast rep , drugi so brezrepi .<br />
Izmed prvih omenjamo : navadnega potočnega raka (Astacus<br />
fluviatilis), ki časih sleče staro lupino in dobi novo. Živ rak<br />
je zeleno rjavkast, kuhan pa Žarko rudeč . Na spodnji strani glavoprsja<br />
so usta, okoli njih je nameščenih šest parov žvekalnih pri -<br />
prav, zadnji trije pari so nožicam podobni ter se zategadelj ustn e<br />
*) Istini smo bliže, ako rečemo 3000. Fr.<br />
<strong>Zoologija</strong> . 24
370<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
nožice imenujejo. Škrge so češljaste rese in so priraščene v prinožji.<br />
V rakovem želodci nahajamo polu .kro ;tasta apnena zrna ,<br />
tako zvare račje oè i . Hrani se živalskimi tvarinami., sosebn o<br />
mrhovino. Lové ga maja do septembra. Vsi drugi raki prebivaj o<br />
v morji , namreč jastog (A. rnarinus) 45 cm. dolg rak iz vseh<br />
evropskih morij, največ jih je pa v severnem morji . Kobilièa r<br />
(Palinurus vulgaris), ravno tako velik kakor jastog živi v srednje m<br />
morji. Ker je velik in jako okusen, lové ga posebno pridno . R ač<br />
i č (Palaemon spina) v srednjem morji je samo dva palca dolg ,<br />
silno mnogo ga polové in pojedó. Puščavnik (Pagurus) ima<br />
mehak zadek, zato ga potisne v prazno polževo lupino in jo zmerom<br />
vlači za sebo .<br />
Brezrepi *) raki , tako imenovane rakovice so tudi užitne .<br />
Škarje lehko izgubé , toda jim kmalu zopet ponarastejo . Rakovi c<br />
Pod. 200 .<br />
Morski pajek ; Maja squinado . Nar. velikost .<br />
je mnogo vrst, omenjamo pa samo nekatere . Navadna rak ovica<br />
(Carcinus maeuas) nahaja se na bregovih vseh evropskih<br />
morij . Kopna rakovica ali t u r l u r u (Gecarcinus ruricola) na<br />
Jamaiki potuje vsako leto v strašanskih množicah k morji, d a<br />
ondi znese jajca, in potem se z mladimi vred vrača zopet v deželo .<br />
Morski pajek (Maja squinado), pod. 200, je posut z bodicami<br />
in ščetinami in živi v srednem morji. P i n n o t h e r e s v e t e r u m<br />
je prav majhna, rakovica grahove debelosti in ker je mehka, skriv a<br />
se rada v Žive školjke, posebno v morsko g rtj a t (Pinna) .<br />
213 I) r u g i razred : Obroékarji Arthrostraea .<br />
Te Živali n.emajo glave in prsi pokritih z hrbtno lupino, tem -<br />
več prsi in zadek so prav razločno obročkasti . Večina njih Živi .<br />
*) Prav za prav se ne more reči, da so brezrepni, kajti imajo zadek, sam o<br />
ka je kratek in pod oprsje podvit. Fr. E .
lenarji. Kdarjl . B7 1<br />
v vodi , a mnoge med njimi zajedajo ribe , druge zopet prebivaj o<br />
rade na vlažnih in temnih mestih . Semkaj spadajo : Povodn a<br />
bolha ( Gamarus) je navadna v sladkih vodah , morska bolh a<br />
(Talitrus) pa na vseh morskih bregovih. Obe ste dolgi blizu 10 mm.<br />
in skačeta- kakor bolhe . Kitova uš (Cyamus) ima ostre kremplje<br />
in jih zadere kitu v kožo . Vsi ti dosle imenovani imajo različn e<br />
noge , pri sledečih so pa vse noge enake . Mokrica (Asellus<br />
aquaticus), 12 min . dolga, navadna po stoječih vodah. N a v a d n i<br />
p r asi č e k (Oniscus murarius) prebiva na vlažnih krajih pod kamenjem<br />
in lesom. K otu r a š, (Armadillo) zvije se lehko v krogljico .<br />
Tretji razred : i iiojaki ; A spidostraea .<br />
Te Živali imajo mnogobrojne noge ; prsi in zadnje noge niso 21 4<br />
členovite, temveč mehke in pokrite hrbtnim ščitom ali dvoklopn o<br />
lupino. Dobršno velik je samo moluški ostvar (Limulus moluccanus),<br />
ki je skoro 50 cm. dolg in ima 12 cm. dolgo repno ostvo ,<br />
katero divjaki rabijo za strelice (pušice). Drugi so majhni, navadn o<br />
samo nekoliko milimetrov dolgi in prebivajo časih v velikih množicah<br />
po sladkih in slanih vodah , kakor na pr. : škrgono že é<br />
(Branchipus) , d v o k l o p n i k (Cypris ), s am o ok (Cyclops) . V ta<br />
razred bi se morali tudi vvrstiti tako imenovani trilobiti, k i<br />
se pogostoma nahajajo okamenjeni . (Glej v mineralogiji § . 150 .) .<br />
Četrti razred : Zajedavci ; S yphonostomata .<br />
Glava pri njih nij razločna , usta so spremenjena v sesalce. 215<br />
Vsi so majhni , Živé v vodi in sicer na ribah , katerim so velik a<br />
preglavica. Imenujemo jih ribje -uš i. Omenjamo : krapovo u š<br />
(Argulus), j e s e t r o v a u š (Dichelestium) ; tunino u š (Penella) .<br />
Peti razred : koljkove'i ; Testacostraca.<br />
V tem razredu nahajamo samo morske Živali, ki nemajo nit i<br />
glave, niti oči, niti tipalnic. Njihovo telo je zaprto v apneno lupino ,<br />
kakor na pr. školjka, ter se ne more prosto gibati , zato se Žival<br />
pritrdi za druge stvari v morji . Nog je šest parov , dolge so i n<br />
vitičaste , zato so te Živali poprej imenovali vitičnjake (Cirripedia)<br />
ter so jih prištevali školjkam . Čudovita je pri njih preobrazba,<br />
kajti njihovi mladiči , podobni so s a m o oku, imajo en o<br />
oko, tipalnice in plavutaste noge, plavajo prosti okoli in stopra m<br />
pozneje obsedé. Pri teh, in tudi pri nekaterih drugih živalih, opazuje<br />
se čudoviti slučaj , da je dovršena Žival manj popolna , neg o<br />
v mladostnih oblikah, Tako preobrazbo imenujemo D. a z a d u j o o .<br />
Nahajajo se prilepljeni na skalah, kolih, ladijah, školjkah, rakovica h<br />
in halugah. Najbolj znani so : Račji kiju D. ali lopar (Anatifera )<br />
2 .5 cin . dolg ter ima ravno tako dolg mesnat recelj, s katerim s e<br />
prileQ„i na kako podlogo . Morski zvon& (Balanus), tudi m o r s k i<br />
tulipan zvan, nastani se pogosto na kitu .<br />
2,1*<br />
21 6
217<br />
372<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
Osmi. red : Črvi ; Verme .<br />
Tudi pri črvih je raznovrstnost v oblikah velika. Nekateri m<br />
je koža poprečnimi gubami več ali manj jasno razdeljena v<br />
okrogle ali plošnate in štirioglate koloba,rce , pri druzih pa o kaki<br />
členovitosti vij nikacega sledú. Prvi so valjasti, drugi pa trakasti .<br />
Na črvih nij zarez , po katerih bi se dala razločiti glava , prsi al i<br />
trebuh. Dostikrat so kolobarci pravilno obraščeni kratkimi ščetinami<br />
ali pa dolzimi dlakami ali nitkami , ki pa nikdar nis o<br />
členovite, služijo jim kakor gibala za silo , v isti namen nahajaj o<br />
se pri nekaterih sesalca in bradavke . Nekateri imajo enostavne oči .<br />
Za dihanje nemajo črvi niti pluč, niti (hišnic . V vodi Živeč i<br />
dihajo škrgami , pri druzih se pa krvne pile razhajajo po gornj i<br />
kožici, in verjetno je, da more gornja kožica tudi posredovati potrebno<br />
delovanje zraka na kri . Čudovito je, da je kri pri mnozi h<br />
črvih rudeča, kar se sicer nikjer ne nahaja pri brezvretenčarjih .<br />
Srca nemajo, pri nekaterih vendar vtripljejo veče Žile .<br />
Samolastna je črvom neka sestava vodnih cevi , razpeljanih<br />
po truplu. Nekateri, ki so brez ust, vsrkavajo tekočno hrano skozi<br />
kožo. Razmnoževajo se večidel z jajci, nekateri v jako zanimivi h<br />
preobrazbah, pa tudi brstjem in delitvijo .<br />
Črvi prebivajo v vodi ali pa v vlažni zemlji in v glenu, več e<br />
vrste nahajajo se večidel v morji. Mnogi pa živé kakor zajedavc i<br />
v druzih zivalih .<br />
Črve razvrščujemo v štiri razrede, namreč v kotačnike , kolobarnike,<br />
oblotočnike in ploskavce .<br />
Prvi r azr e d : Kotačnlki ; Rotatoria .<br />
218 Kotačnikl (Rotatoria) . Tako imenujemo mnogobrojno razstavk o<br />
majhnih, nikdar èrez en milimeter dolgih Živalce, katere so prej e<br />
kakor poseben razdelek bile vpisane med močelke. Ali vendar je<br />
očitno, da so mnogo popolniše organizovani . Njihovo telo tiči v<br />
dobršno trdni koži, ali vendar so prozorni in mehki . Iznotraj opazujejo<br />
se poleg črevesa tudi neki organi , ki spominjajo na krvn e<br />
Žile in dušnice. Kotačniki so nadalje razločenega spola in se pomnožavajo<br />
z jajci. Na glavi opazujemo očesne pikice in pa neki<br />
čudoviti organ , ki je samovlasten tem Živalicam , to je tako imenovani<br />
kota č, namreč venec trepalnic stoječih okolo ust , ki z<br />
neprestanim gibanjem delajo v vodi neki vrtinec . Ta vrtinec jim<br />
donaša k ustim potrebno hrano, namreč močelke, a poleg te služ i<br />
jim tudi za gibanje. Na drugem konci telesa imajo pa neki rep ,<br />
katerega pa lehko k sebi potegnejo in vtaknejo v poseben tok .<br />
Kotačnikov je opisanih kacih 180 vrst , a od vseh teh omenjam o<br />
samo D. a v a d n ega k ot a č nika (Rotifer vulgaris), 0 .8 mm. dolg o<br />
Živalco , ki se pogostoma nahaja na travnih bilkah v stoječi deževnici,<br />
pa tudi na mokrem mahu. Kakor močelke, množé se tudi<br />
kotačniki za čudo hitro .
Členarji. Črvi. 373<br />
Drugi razred : Kolobarniki ; Annulata.<br />
Telo je več ali manj kolobarčasto in valjasto, obraslo s šče- 219<br />
finalni ali druzimi, nožicam podobnimi organi, nekateri imajo tudi<br />
sesalca. Mnogo vrst Živi v morji, a te so dostikrat nitkami,<br />
luskami in dlakami prav zalo nakičene , sicer so pa majhne zna -<br />
Pod. 201 . menitosti. Za primere imenujemo : M o r -<br />
ske strige (Nereis pelagica) , 12 cm .<br />
, dolge, rjave in kovinsko svetle. P olst<br />
e D. k a (Aphrodite aculeata), 10 do 12<br />
cm. dolga, obraščena je na obéh stranéh<br />
s kovinsko svetlimi dlakami, ki mavričasto<br />
barve spreminjajo, velikansk i<br />
čeljust n i k (Eunice gigantea) l meter<br />
dolg Živi v zapadno indijskih morjih.<br />
Kakor posebno pleme štejejo se cevkarji<br />
(Tubicola), zato tako imenovani,<br />
ker stanujejo v cevkah, katere nekater i<br />
izločujejo iz svoje kože, drugi si jih p a<br />
naredé iz zlepljenih peščenih zrn in druzega<br />
drobiža . Cevkar (Serpula) nahaja<br />
se pogostoma po vseh morjih priraste n<br />
na kamenje, školjke, polže in druge stvari .<br />
Cevkar, Serpnla z razgrnjenimi Dolg je 3 do 5 cm. in debel kakor gosj e<br />
škrgami . pero, več ali manj zvit. Nadalje je tudi<br />
morski čopič (Sabella), šest plalcev dolg in zaprst debel ter ima<br />
rudeče in belo kolobarjaste škržne nitke .<br />
Na kopnem živi dobro znani podzemeljski deževnik (Lumibricus<br />
terrestris), čegar telo je zloženo iz več nego sto obročkov<br />
če pozorno gledamo , opazimo vzdolž telesa, štiri vrste majhnih<br />
bradavic, a na njih kaveljéaste ščetine . Živi v vlažni zemlji, kje r<br />
gnjijó rastlinske in živalske tvarine. To gnjilobo jé z zemljo vred ,<br />
a neprebavno zemljo dá zopet v podobi majhnih klobasic od sebe .<br />
Loti se pa tudi nežnih koreninic mladih rastlin. Po zimi se zarije<br />
štiri èrevlje globoko pod zemljo . Rabijo ga za hrano ptičem in<br />
tudi na odice ga natikajo ribam za vado . Jako važen za ribji lo v<br />
ob morji je p e s k o Ž i l (Arenicola piscatorurn), ki Živi na milijone<br />
v pesku na morskih bregovih. Pri lovu na lupače natakne se n a<br />
eno samo , z odicami nanizano vrv po 3 do 4000 teh črvov. P o<br />
stoječih vodah nahaja se povodna kač a (Nais proboscidea) ,<br />
ki se liki bela nitka previja po vodi . Znamenito pri njej je to,<br />
da se pomrtožava z delitbo .<br />
_<br />
Pijavke (Hirudinei) so posebna skupina med kolobarniki . 220<br />
Kolobarci na telesu so jim jedva videti, na plošnati trebušni stran i<br />
imajo zadaj globelico za oprijemanje , spredaj pa globelico za sesanje.<br />
Na trdi podlagi se gibljejo kakor bi ped merile , v vodi p a<br />
plavajo zvijajoč se kakor kačice. Semkaj spada prava pijavk a<br />
(Hirudo medicinalis), pod. 202, med brezvretenčarji gotovo ena naj-
221<br />
874<br />
<strong>Zoologija</strong>.<br />
koristniših živalce, ki je vže marsikaeemu človeku rešila življenje .<br />
Pijavka je za prst dolga in za pol prsta debela , zgoraj je črni-<br />
Pod. 202 .<br />
kasto zelena in ima po dolgem<br />
šest rjastih, črno pikastih<br />
prog na trebuhu je<br />
črno lisasta in rumeno ob -<br />
robljena, Na glavi ima globelasto<br />
sesalce in sredi<br />
njega tri ostre, rožene čeljusti<br />
postavljene v podob i<br />
Pijavka, Hirudo medieinalis. Nar. velikost . Črke Y . Ta Živalca je bil a<br />
nekdaj po naših vodah prav navadna , ali ker so jo brez obzira v<br />
eno mer lovili , ne misleč na zarod, zatrli so jo malo ne povsod .<br />
Naši lekarji jo morajo zdaj naročevati od drugod iz Ogerskega ,<br />
Laškega in Rumunskega . Tu in tam jo gojé v posebnih ribnjakih .<br />
Pijavke, ki se je vže rabila, rtij pametno proč metati, temveč vsak o<br />
tako pijavko deni v kakov vodnjak , katerega si poprej obložil i s<br />
šoto ali z drvom . Ako jih pustiš eno ali dve leti pri miru, dobi l<br />
boš od njih toliko mladih pijavk , da bodeš lehko tudi kac emu sromaku<br />
ž njimi ustregel .<br />
Pijavka zleže svoja jajca zavita v zdrizast ovojek Želodov e<br />
velikosti, iz kojega za nekaj časa izlezejo mlade, . pc )olnoma brezbarvene<br />
pijavke. Rabiti se pa morejo stopram -v drugem letu .<br />
K o n j s k a pijavka (Heluo vulgaris) nij progasta in se nahaj a<br />
povsod. Nij za rabo, zato je tudi nihče ne lovi .<br />
Tretji razred : Oblotoènlki ; Neivatheltfiia .<br />
Ti črvi so obli, podolgasti, mehasti ali nitkasti brez kolobarcev,<br />
a truplo je znotraj otlo . Razvijajo se iz jajee in živé večidel<br />
kakor zajedavci v druzih Živalih . Nekateri potujejo iz Živali v<br />
Žival . Iz tega razreda omertjamo : Podkož n jaka ali Živo strun o<br />
(Filaria medinensis) , 1 meter in še Črez dolgo , kakor struna na<br />
goslih debelo glisto, ki je ljudem po vročih krajih velika preglavica,<br />
ker se jim na nogah pod kožo zarije . V človeškem črevesu<br />
se nahaja dolgi lasoglav (Trichocephalus) , zatem posebno pri<br />
otrocih deževniku podobna rt a v a d n a glista (Ascaris lumbricoides)<br />
in naposled o tr o č j a glista (Oxyuris vermicularis) , k i<br />
je samo 6 mm. dolga in na tisoče Živi v otročjem črevesu i n<br />
vzrokuje silen srbež . Velikanska konjska glista (Strongilus)<br />
Živi v konjskih obistih, pa tudi v drugih živalih, redkokrat v človeku,<br />
dolg je 1 meter in za prst debel . V ovčjem sapniku živi<br />
ovčja glista (St. Maria) in je kriva, da ovce kašljajo . V tencem<br />
črevesu pitanih svinj nahaja se pogosto 30 do 40 cm . dolgi k l j ukiča<br />
r ali s v i rt j s k a glista (Echinorhynchus gigas). Živa n i t<br />
(Gordius aquaticus) je tenka kakor nit, 10 do 20 centimetrov dolga<br />
in se nahaja pogosto po vodah . V mladojsti živi kakor zajedavec
Členarji . Črvi.. 375<br />
na žuželkah, zlasti na kobilicah. Semkaj tudi prištevajo o c e t n o<br />
(kisovo) jeguljic o (Anguillula aceti) in lepo v o j e g u l j i c o (A .<br />
glutinis), prva se videva v motnem OCtll (kisu), druga pa v stare m<br />
Iépu. Popreje so ji vvrščevali med močelke (iufuzorije) .<br />
Pred vsemi zanimiva je pa lasica ali t r i h i na (Trichina<br />
spiralis) pod. 203, zarad čudovitega razvitka, še posebno pa zategadelj,<br />
ker je opasna človeškemu zdravju in še celó življenju . Samica<br />
Pod. 203 .<br />
Laska ali trihina, Trihina spiralis. I. Samec, A usta. II. Trihinavo meso s<br />
prorezanimi ovoji a. III. Meso z apnenastimi ovoji c. IV. Samica, iz katere le -<br />
zejo Jako povečano .<br />
je dolga 3 milimetre , samec jedva poldrugi mm . Živi v črevesu<br />
različnih živali in ondukaj rodi samica do 200 Živih mladičev , k i<br />
se prevrtajo skozi črevesno kožo ter se potem, nekoliko gotov o<br />
tudi po krvnem toku, razidejo po vsem telesu , zlasti pa se vdolbejo<br />
v meso. Tu se trihina zvije ter se zatvori v kožnati ovoj ,<br />
v koji se pozneje vsede apno. V tem apnenem toku živi črvič<br />
leta in leta. Ako kdo , bodi si človek , ali kaka žival, tako mes o<br />
povžije, razprosti se apneni zavoj v Želodeènem soku in oproščen a<br />
trihina razvije se v črevesu popolnoma . Njeni mladiči pa pote m<br />
istim načinom zopet potujejo v meso .<br />
S prva trihina bržčas živi v miših in podganah ; ako prasec<br />
požre trihinavo miš ali podgano, dobi tudi on trihine, in po užit i<br />
trihinavi svinjini tudi človek. Milijoni v črevah se previjajoči in<br />
potem v truplo potujoči črvi vzrokujejo strahovite bolečine in do-
222<br />
223<br />
376<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
stikrat tudi smrt. Ne jej tedaj nikdar surove svinjine, temveč sam o<br />
kuhano ali pečeno , kajti ako so tudi v mesu trihine, umori ji h<br />
vročina .<br />
In v istim se je dosle trihinska bolezen pokazala samo v<br />
tacih krajih, kjer imajo ljudje navado jesti surovo svinjino . Naj -<br />
Žalostniši slučaj se je dogodil leta 1865 v Haderslebenu na Nemškem<br />
, kjer je 500 ljudi na trihinah obolelo in od teh do 10 0<br />
umrlo .<br />
Četrti razred : Ploskavci Plalhehninthes .<br />
Telo je tem črvom ploščato, brez nog, čestokrat pa ima kljukice<br />
in sesalca. Notranje telesne otline nij , takisto niti čreves a<br />
niti žil. Tudi živcem in čutilom nij sledú ali pa so na rtajniži stopinji.<br />
Večina ploskavcev živi v druzih višite živalih, nekateri prebivajo<br />
pa tudi v vodi ali glenu. Plodé se navadno z jajci , redkokedaj<br />
delitvijo, a v svojem razvitku preobrazujejo se nekateri čudovito.<br />
Preje se je o mnozih dolgo mislilo , da se zaplodé same<br />
po sebi, da postanejo iz pokvarjenih sokov dotične živali . Novejša<br />
preiskavanja so to misel ovrgla ter so odkrila znamenite stvar i<br />
gledé razvitka teh zajedavcev . Ploskavci ležejo jajca, ali ta se n e<br />
razvijajo v maternem stanovanji , temveč vne kje , in Živé kako r<br />
črvaste ličinke v različnih podobah . Mnoge take ličinke veljale so<br />
dosle kakor posebne vrste in so se tudi kakor take opisovale .<br />
Take ličinke poganjajo iz sebe večkrat popke, iz kojih se zope t<br />
samostalne ličinke razvijajo , a te ličinke drugega reda stopram<br />
se spreminjajo v živali , ki so enake prvotnim živalim materam ,<br />
in se od zunaj zopet vvrtajo v svojega gostnika . Take ličink e<br />
prvega reda imenujemo g o j k e . Biva pa tudi, da ličinka živi v<br />
stanoviti živali in stopram potem , ako se iz nje preseli v drug o<br />
stanovito žival, spremeni se v popolno obliko .<br />
Trakulje, C e s t o d e s. Tu se seznanimo z zajedavci, ki s o<br />
človeku poleg trihin rtajrtadlezniši. Dostikrat so cel() opasni, ke r<br />
se dadó težko odpraviti. Razvijajo se pa tako :<br />
Trakuljina glava, malo veča od makovega zrna, ima vene c<br />
ostrih kljukic ali pa sesalca, kojimi se učvrsti na črevo on e<br />
živali, v kateri stanuje trakulja. Iz glave začno poganjati členi ,<br />
ki prihajajo vedno širši in širši 'lizajoč se v dolgo vrpco, na kateri<br />
je zadnji člen pognal najprvi, torej je najstariši. V tem, pa tudi<br />
v rtajbližnjih pred njim , dozrevajo jajca brez števila, in ker s e<br />
zdaj in zdaj tak člen z dozrelimi jajci od dolge vrpce odkirte (odtrga),<br />
pade z blatom vred iz živali in jajca se raztrose koderkoli .<br />
Ta jajca so jako trdoživa in to ali ono pride tako ali tako , naj -<br />
laže s hrano, v usta in potem v želodec in črevo kakovekoli drug e<br />
živali. Onde izlegli se jako mičkeni mladiči prevrtajo črevo i n<br />
plavajo potem po krvi, dokler pridejo na kako ugodno 4 mesto, kjer<br />
se premené v čudne ličinke , tako imenovane i k r e . Ta ikra j e<br />
podobna mehurcu, n.apolnjenemu s tekočino in je bila v stariših
Členarji. rvi . 377<br />
knjigah opisana kakor posebna živalska vrsta (glista) z imenom<br />
mehurnjak (Cysticercus) . Toda njena (ikrina) glava je vsa podobna<br />
glavi od trakulje, od koje izvira. V tej podobi ostane ikra<br />
vse svoje življenje , ako je slučajno , na pr . v ikričavem mesu n e<br />
pojé prvi gostnik, namreč žival od ravno iste vrste , kakor je<br />
bila vlastnica trakulje . Samo v taki živali se potem ikra zope t<br />
razvije v trakuljo. To pa se vrši tako, da se ikra prisesa na črevo ,<br />
potem jej odpade mehur in od glave začno rasti trakuljini členi .<br />
Časih ima mehurnjak tudi več glav, in iz tacega mehurnjaka raz -<br />
vije se toliko trakulj, kolikor je bilo glav na ikri .<br />
Najbolj znana je ozka tr a k u l j a (Taenia s oHum) , pod. 204,<br />
živeča največ pri narodih zapadne Evrope . Na glavi ima venec<br />
ostrih kljukic in štiri sesalca . Njegova za grah debela ikra živi<br />
v svinjini. Čl o v e š k i mehurnjak (Echinococcus hominis) , nahajajoč<br />
se v človeku v raznih organih , zlasti v jetrih je ikra (li-<br />
Pod. 204.<br />
Navadna trakulja ; Taenia solim. a glava in nekoliko raznih členov b glava<br />
povečana ; c zreli zadnji členi v naravne velikosti, d mladič (embryo) s 6 ka -<br />
veljci, jako povečan ; e ikra s skrito, f s iztegneno glavo.<br />
èinka) neke trakulje , živeče v domačem psu (T . echinocoecus) .<br />
Ravno tako razvijajo se trakulje v lovskem psu, lisici in mački iz iker ,<br />
ki se nahajajo v zajcih, kuncih, podganah in miših. V ovčjih možganih<br />
živi ikra neke trakulje iz ovčarskega psa , in ta ikra je kriva , d a<br />
ovca zboli na vrtoglavosti . Temu mehurnjaku zato tudi pravim o<br />
vrtoglavec (Coenurus eerebralis) .
2'24<br />
225<br />
378<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
š i roka trakulja (Botriocephaltis latus) je 5 do 8 metro v<br />
dolga in sestavljena iz širocih členov. Nahaja se pri vzhodni h<br />
Evropcih. Njena ikra nij znana.<br />
Sesači (Trematoda) so jezičastega trupla in brez kolobarcev .<br />
Preobrazujejo se blizu enako kakor trakulje in tudi menjavaj o<br />
gostnike. Razvijajo se iz jajec, položenih v vodo . Mladiči izvolij o<br />
si za prvega gostnika navadno kacega polža, v njem se preobrazij o<br />
v živalco podobno žabjemu paglavcu, v tako imenovane cer karij e<br />
(Cercarien), ki potem ostavijo prvega gostnika ter si poiščejo druzega,<br />
v katerem se zapró v tok. Stopram potem, ako tega druzega<br />
gostnika pojé kak vretenčar , razvije se v njem ličinka v popoln o<br />
prvotno, svoji materi podobno žival. Nekatere cerkarije zapiraj o<br />
se tudi na rastlinah in prehajajo s temi vred v vretenčarje . P o<br />
tem potu prihaja v ovco metij a j (Distomurn hepaticum), ki j e<br />
25 cm. dolg in ima 2 sesalca. Živi v ovčjih jetrih , časih pa tudi<br />
v človeških, in je vzrok, da jetra začnó gnjiti . Po vseh vodotocih<br />
živi kakor mleko beli plosk (Planar,.a lactea). Ob angleških<br />
morskih bregovih nahaja se v blatu, zvit kakor klobčič živi moto z<br />
(Nemertes Borlasii) . Debel je kakor gosje pero, dolg 1 do 1:5 metra .<br />
C. Trebušnjaki ; Gastrozoa .<br />
Živali tega tretjega velikega razdelka, kakor one prejšnjega ,<br />
nemajo okostnice . V zunanji postavi oddaljujejo se od viših rivali<br />
na toliko , da je dostikrat jako težavno posamezne njihove dele<br />
prav spoznati in tolmačiti . Odpri samo eno naših navadnih školj k<br />
in ogleda] si med lupinami ležečo žival , in preveril se bodeš, d a<br />
je resnica, kar srno ravnokar rekli. Tu vidiš neko mehko tvarino ,<br />
brez glave, brez čutil in brez udov, in stopram ako jo anatomičn o<br />
preiščeš, bode ti jasno , da ima ta žival jako dobro razvita prebavila<br />
(prebavne organe). Kakor s školjko , godi se nam skoro z<br />
večino teh Živali, samo ka je njihova notranja uredba še nepopolnih,.<br />
Te živali so več ali manj podobne kožnati vrečici, kater a<br />
nema glave niti čutil, niti členovitih udov, pač pa je zmožna prebavljati,<br />
zato jih prav spretno imenujemo t r e b rt š n j a k e . Telesn a<br />
oblika je pri nekaterih somerna, kajti jih je moči z enim rezo m<br />
razdeliti v dve popolnoma enaki polovici ; drugi so pravilni, kako r<br />
na pr. morske zvezde, a množina jih je zevsein nepravilne oblike .<br />
Pomnožavajo se z jajci, ali s popki , ali pa po delitvi , in zrave n<br />
se mnogovrstno in čudovito spreminjajo in preobrazujejo .<br />
Trebušnjaki prebivajo skoro vsi v vodi, največ v morji, in<br />
jedó večidel Živalsko hrano . Razpadajo v štiri rede : namreč m ekužce,<br />
zvezdarje, polipe in praživali .
Trebu'šnjakL Mekužel. 379<br />
Deveti r e d : Mekužei ; Mollusea .<br />
M e k u ž c i so najpopolniše živali tega razdelka, kajti njihovi 22 6<br />
notranji organi so tako popolni in dovršeni, da bi jih gledé na t o<br />
lehko stavili nad mnoge živali prejšnjega oddelka. Njihovo črev o<br />
je namreč popolnoma odločeno od ostalega trupla, je nekoliko zavito<br />
in ima dve odprtini ; nadalje nahajamo pri njih precej velik a<br />
jetra in žile, ki izhajajo iz enoprekatnega srca ter so napolnjene<br />
z brezbarveno, kakor voda čisto tekočnino. Pluča nadomestujej o<br />
ali tenki listi in vejice, škrge imenovane , po kojih so žile razpeljane,<br />
ali pa žilnate plučne otline . Živčne niti se razhajajo iz<br />
skupnega živčnega kolobarca, imajo jih pa samo viši razredi, ne -<br />
kateri so pa tudi obdarjeni tipalnicami na glavi . Koža pri teh<br />
Živalih je mehka in opolzla in obdaja celo truplo kakor nek a<br />
vreča. To kožo imenujemo plašč, stekli polži so brez plašča. Pod<br />
plaščem so nameščene mišice, s katerimi zapirajo svoje hišice, ali<br />
pa se z njihovo pomočjo plazé dalje ali celó vvrtajo. Taka mišica<br />
je podolgasta in se zove noga, ako je pa široka in prikladna<br />
za plazenje, imenuje se p o dp l a t .<br />
Malone vse te živivali izločujejo neki sok, ki se na nji h<br />
ukrepf in strdi v apnasto lupino , zategadelj zovejo se tudi lupi -<br />
narji (Conchylia) . Hiša je iz ene -ga samega kosa , kakor na pr .<br />
pri polži, ali pa iz dveh, kakor pri školjkah .<br />
Mekužci prebivajo v vodi, in sicer največ, in ob enem največi<br />
in najlepši, v toplih morjih . Na kopnem jih živi prav malo . Skor o<br />
vsi so užitni in so torej koristni. Pomnožavajo se z jajci, in sicer<br />
nekateri v neizmernem številu .<br />
Mekužce delimo na dvoje , namreč v take, ki imajo več ali<br />
manj razločno glavo, in na njej usta in oči, in pa v take, ki vseg a<br />
tega nem* . Razen tega jih še razvrstujemo v sedem razredov o d<br />
različne znamenitosti.<br />
Okamenjeni lupinarji nahajajo se v neizmernem številu v stariših<br />
zemeljskih plastéh, in vže v mineralogiji § . 127 smo povdarjali<br />
njihovo imenitnost za geognozijo. Tudi so ondi v §. 150 in<br />
dalje imenovani in vpodobljeni najznamenitiši polži in školjke i z<br />
geologične starodavnosti .<br />
Prvi razred : Glavonožei ; Cephalopoda .<br />
Temu razredu je zato tako ime nadeto , ker imajo te živali 22 7<br />
popolnoma razločno glavo, a na njej mesnate ude, s katerimi žival<br />
prijemlje, ali pa tudi lazi ali vesla . S temi udi lovi si sosebno<br />
svojo hrano, zato jih tudi imenujemo l o vk e. Te lovke so pogostoma<br />
posute s sesalci, s kojimi se sosebno čvrsto prisesa n a<br />
razne stvari. Lovke stojé okoli ust , ki imajo trde , papiginemu<br />
kljunu podobne čeljusti . Na glavi so tudi še dve veliki , dobr o<br />
razviti očesi , in glavonožči so torej jako dobro oborožene, rakom ,<br />
školjkam in polžem opasne in požrešne ujede . Dihanju služijo dv e<br />
ali štiri škrge ter imajo popolnem zaprte , jako tenko razpeljane
380<br />
<strong>Zoologija</strong>.<br />
krvne žile in tudi osnovo necega hrustančastega skeleta . Telo j e<br />
ovito kožnatim plaščem, ki je pa razpran, da voda obliva škrge .<br />
Pogoltneno vodo žival silama brizga iz livka ter se tako sumoma<br />
giblje ritensko. Znamenito je tudi to, da žival razdražena ali pa tud i<br />
sama ob sebi menja barvo . To pa se godi stiskanjem posebnih z<br />
barvilom napolnenih celic. Plodé se z velicimi jajci .<br />
Najznamenitiše živali tega razreda to tako imenovane Črnic e<br />
ali sipe (Sepia), ki so do 50 cm . dolge in po priliki podobne skleriici<br />
kratkega vrata, a na grlu stojé lovke , posute s sesalci . Ime<br />
črnice dobile so od črnikastega soka , spravljenega v posebne m<br />
mehurji, in ta sok brizgnejo v nevarnosti od sebe in zmote vod o<br />
okoli sebe, da se v tem lehko umaknejo svojim sovražnikom. Ta<br />
sok posušen rabi malarjem za barvo , s e p i a imenovano. Od teh<br />
živali tudi dobivamo tako zva o belo ribjo kost (Os sepiae) ,<br />
to je namreč jajčasta apnena lupina izpod hrbtne kože . Manjš e<br />
Pod. 205 .<br />
Samica navadne sipe ali črnice, Sepia officinalis . Vsred lovk usta, pod njim i<br />
livek. Dolga 16 de. 20 era.
Trebubjaki. Mekužei . 381<br />
sipe, ki se časih nahajajo v veliki množici, so poglavitna hran a<br />
lupačem in trskam .<br />
Navadna črnica ali sipa (Sepia officinalis) , pod. 205 ,<br />
ima poleg osem enako dolgih lovek še dve daljši, ki nosite sesalc a<br />
samo na koncéh. Jajca obeša v grozdastih gručah na kamenje i n<br />
morske rastline, znana so pod imenom morsko grozdje . L iganj<br />
(Loligo vulgaris) je daljšega , prirezanega trupla in krajših<br />
lovk. V srednjem in. atlanskem morji nahaja se hobotnic a (Octopus<br />
vulgaris) imajoča osem lovek , ki so po tri metre dolge in<br />
delajo iz te živali strahovito prikazen . To žival imenovali so star i<br />
p olip (Polypus), in brez dvojbe bila je povod pravljicam o strahovitih<br />
morskih velikanih .<br />
Ti dosle imenovani glavonožci so goli , nahajajo se pa med<br />
njimi tudi taki s hišami. Semkaj spada brodnik (Nautilus Pompilius)<br />
iz indijskega oceana , njegova lepo zavita , kakor biser s e<br />
svetleča lupina rabi se za pitne kupice. V srednjem in atlantskem<br />
morji živi papirnata ladjica (Argonauta Argo) s tenko belo ,<br />
jako zalo hišico .<br />
Med okameninami imenovali smo mnogo semkaj spadajoči h<br />
lupinarjev, kakor na pr . Ammonites, Gryphaea, Belem -<br />
ni tes, C alceola in še druge.<br />
Drugi razred : Polil ali tl=bonožel Gasteropoda .<br />
Polži so eden največih in najimenitniših razredov, kajti šteje 2<br />
kacih 15000 živih in 6000 fosilnih vrst. Večina njih ima en o<br />
samo lupino, ki je navadno zavita. Na trebuhu imajo močno, širok o<br />
mišico, tako zvani p o dpl a t, kojim se polagoma naprej pomikajo .<br />
Znajo pa tudi plavati. Nekateri so brez vse lupine, imenujemo ji h<br />
gole ali stekle polž e. Od školj razlikujejo se tudi po tem ,<br />
da imajo očitno glavo, na njej usta in kraj ust dve ali štiri tipalnice<br />
. Na dnu ali pa na konci zadnjih tipalnic sedé oči . V<br />
ustih imajo mnogi polži jezik, ki je z brezštevilnimi kljukičastim i<br />
zobci vrstoma posut in jim posebno dobro služi za struganje raz -<br />
lične hrane. Največi morski polži so mesozerci ter imajo neko v<br />
trobec ali rožen kljun, kojim druge živali, in dostikrat tudi druge<br />
polže in školjke, navrtajo in posrkajo. V toplih morjih živeči odlikujejo<br />
se po velikosti, sijajnosti in krasnih barvah, ter se zatorej<br />
rabijo za vsakovrstne lepoče, sosebno se iz njih izddelujejo tako<br />
zvane kameje. Pravo krasoto pa pokažejo morski polži stopra m<br />
po tem , ako jim gorenjo plast ogolimo in spodnjo izlikamo . Po<br />
dihalih, da li namreč dihajo pluči ali škrgami, razlikujemo polže v<br />
pluča rje in škrga rj e. K plučarjem spadajo vsi kopni in nekateri<br />
sladkovodni, k škrgarjem pa vsi morski in nekateri sladko -<br />
vodni polži. Morskih polžev je velika večina . Škrgarje zopet delim o<br />
v predškrgarje in z a š krg a r j e. Pri prvih IeŽé škrge spredaj
382<br />
<strong>Zoologija</strong>.<br />
v neki otlini, ki je v zvezi z neko odprtino, a ta ima na ustj i<br />
često neko dihalno cevko ; drugi pa dihajo škrgami , stoječimi al i<br />
na hrbtu, ali pa ob stranéh, pri nekaterih pa dihanje opravlja tudi<br />
hrbtna koža .<br />
Od kopnih in sladkovodnih polžev, ki so pri nas navadni ,<br />
omenjamo črnega gozdnega slinarja (Limax empericorum) ,<br />
pod. 206 , in pa poljskega slinarja L. a c,restis ki objeda<br />
Pod. 206 .<br />
Gozdni slinar ; Ltmnx empiricornm Nar. velikost.<br />
salato in drugo zelenjavo ,po vitih in poljih. Oba sta stekla, polž a<br />
brez hiše. V zavitih hišicah pa . stanujejo : Veliki vrtni pol ž<br />
(Helix pomatia), ki je jako okusna in tečna jed, jeseni zapre ustj e<br />
z apnenim pokrovcem , in ob tem času ga ljudje pobirajo in n a<br />
daleč razpošiljajo. V južni Nemčiji ga redé v posebnih vdih ter<br />
ga pitajo s kapusom, dokler se ne zapre. Grm o v n i k (H . nemoralis)<br />
ima rudeèkasto ali rumenkasto hišico , s temnimi progam i<br />
Pod. 207 .<br />
Pod. 208 .<br />
Pod. 207. Veliki mlakar, Limnaeus stagnalis . Nar. vel. — Pod . 208. Svitek ,<br />
Planorbis. Nar. velikost .<br />
izkičeno. Tudi ta polž se zarije jeseni v zemljo in se zapre s po -<br />
krovcem. S pomladi se pa razleze po grinovji drevji , in sedi
Trebušnjakl. MekuŽei . 383<br />
tako dolgo mirno, da se jej novi tenki in sklenasti nasad na hišici<br />
dovolj -ukrepi . Veliki mlak a r (Lymnaeus stagnalis) , pod . 207 ,<br />
svitek (Planorbis), pod. 208 , in kalužnica (Paludina) živé p o<br />
stoječih vodah. Zadnja rodeva žive mlade .<br />
Od morskih polžev je eden najkrasnejših tako zvara o b r oč<br />
a rt k a (Scalaria), katero so njega dni kakor posebno redkost plačevali<br />
po dvesto tolarjev,. dandenes jo pa za eu tolar lehko dobiš .<br />
Necega majhnega čigraša (Torbo) v Holandiji vsolevajo in jedó .<br />
Znamenit je p l a v i č a r (Janthina), ki si naniza v vlečno sluz zaprte<br />
zračne mehurce ter si tako napravi penasto plav , na kater i<br />
viseč plava. Tudi se cedi iz njega vijoličast sok . Nadalje omenjam o<br />
še : zvrk (Conus), pod . 109 ; valj (Voluta) ; veliko porcu-<br />
Pod. 209 .<br />
Zvrk ; Conus textilis . Podplat, tipalnice in dihalna cev je iztegnena . Nar. vel.<br />
Ianko (Cypraea tigris), pod. 210, s krasno pisano hišo, ki se tudi<br />
izdeluje za skledice in tobačnice . IW al a p o r c u l a n k a znana<br />
z imenom k a u r i (Cypraea toneta) služi v Afriki mesto denarj a<br />
Pod. 210.<br />
Velika porculanka ; Cypraea tigris. Glava, podplat in kosmičasti plašč so iztegneni ,<br />
Plašč je zleknen na, lupino . nar. velikosti,
884<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
drobiža, pri nas Ž njimi obšivajo konjsko oprego. a r p a (Buccnurri<br />
harpa). Iz hiše žarnega šlema (Cassis) z jako krasnim zarudelim<br />
ustjem izdelujejo ponarejene kameje . Velika t r obij a<br />
(Tritonium variegatum) je do 45 c . m. dolga in ima lepo rajno<br />
ustje . Vretenar (Fusus) in p e r u t a r (Strombus), podoba 211 .<br />
Ž njim obkladajo gredice po vrtih . Bodic i (Murex) odlikujejo s e<br />
Pog. 211 .<br />
Perutar ; S ombus gigas. a oči, med njimi glava, b konec podplata, c plašče v<br />
prikrpež . Lupina dolga, 30 cm .<br />
z bodičastimi izrastki, s trojimi je hiša nasajena. V sebi imajo mehurček<br />
s krasno rudečim sokom, kateri jo v starih časih služil z a<br />
barvanje volne (dragocenega tarskega škrlata) . Slonov zob (~eutalium)<br />
je samo 6 cm . dolg, cevkast in malo zavit .<br />
Razen teh in e mnozih druzih rivé v morji še brezštevilni<br />
majhni polžki raznih vrst, ki pa nemajo zavite hišice, kamor bi s e<br />
rival lehko skrila v nevarnosti, temveč samo plitko skledico n a<br />
hrbtu. Nekateri so pa tudi brez vse lupine. Oživljajo sosebn o<br />
morske rastline. Za primer imenujemo samo morsko uho, (Haliotis<br />
tuberculata), ki ima nad robom vrsto luknjic, po kateri h<br />
škrgam doteka voda. Obrušena sveti se jako lepo in kaže prekrasne<br />
barve. Latvico (Patella) in morskega k o č i č a (Chiton) ,<br />
čegar hišica je zložena iz več kosov, zato se tudi lehko zvije .<br />
Žival čudovite oblike je tako imenovani morski zajče k<br />
(Aplysia depilans) iz srednjega morja . Ta polž izločuje iz sebe<br />
neki sok, vsled trojega, kakor se sploh misli, lasje izpadajo .<br />
Sledeči mekužci so brezglavci .
'Mekúci. koljko . $$5<br />
T r e t j i r a z r e d : Plitvonožei Pteropoda .<br />
Ime p l i t v o n o ž c i dobili so ti mekužci odtod, ker ima 229<br />
njihov plašč na stranéh neke krpe, plitvam podobne. V ta majhen<br />
Pod. 212 .<br />
razred spadajo majhne, ne črez 5 cm . dolg e<br />
Živalce, Živeče v severnih morjih . Kit o v a<br />
~`` /r~~ h r a D. a (Clio borealis) nahaja se na širocem<br />
morji, po dnevi navadno v globočinah, prot i<br />
večeru pa splava na površino, in sicer dostikrat<br />
v toliki množavi, da je morje črez<br />
in črez z njimi pokrito. Ta Živalca je kitu<br />
poglavitna jed. Pod. 212 nam kaže neko<br />
vrsto iz zapadno-indijskega morja .<br />
Čet rti razred : Rokonožei ; Branehiopoda.<br />
Te Živali so označene z dvema, kraj 23 0<br />
Morski metulj ; Cleodora ust stoječima lovkama (rokama) . Prebivaj o<br />
laneeolata. v morji in so prilepljeni na razne stvari .<br />
Njihova hiša je iz dveh lupin, od kojih je veča na ožem konc i<br />
provrtana, zato se tudi najznamenitiši rod imenuje p r o vrt (Terebratula).<br />
Dandenes se nahaja le malo vrst tega roda, ali v stariši h<br />
zemeljskih tvorbah dobivajo se mnoge vrste okamenjene v obilji ,<br />
ter so zategadelj sosebno imenitne za geologijo . (Glej v mineralogiji<br />
pod. 140.) .<br />
Peti razred : kolike ; Conehiferae .<br />
Za človeški živež so školjke imenitniše nego veliki razred 23 1<br />
polLev, akoravno jih je manj po številu, štejemo namreč kaci h<br />
5000 Živih in 8000 fosilnih vrst. Školjke so zaprte v dve lupini,<br />
ki ste tako zvanim sklepom zvezani in se s pomočjo posebn e<br />
mišice zapornice zapirate in odpirate . Na sklepu so večkrat še<br />
vzajemni zobci in jamice , ki se prikladno vjemajo . Školjke Živ é<br />
večidel na dnu vodá , kjer se z nožno mišico polagano dalje po -<br />
mikajo, ali pa se zarijejo v grez in pesek , ali se še celó vvrtaj o<br />
v kamen ob morskih bregovih .<br />
Izmed sladkovodnih školjk imenujemo :<br />
Jezerske školjke ali b r e z z o b k e (Anadonta) tencih lupin,<br />
brez zob na sklepu. Razlikujemo pa dve vrsti, namreč veča ,<br />
do 18 cm. dolgo l a b o d s k o (A . cygnea) in manjšo r a čj o brc zz<br />
o b k o (A . anatina). Potočne školjke (Unio) imajo debelejše<br />
lupine in zob na ,sklepu . Pri nas je navadna m a l a r s k a potočn a<br />
školjka (Unio pictorum), zato tako imenovana , ker se sem ter<br />
tam v njene skledice spravljajo barve. Na Nemškem in Češkem<br />
se nahaja po potocih rečna bisernica (Unio margaritifer) , podoba<br />
213, v kateri se časih dobivajo lepi biseri velike vrednosti.<br />
<strong>Zoologija</strong> . 25
386<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
Pod, 213 .<br />
Rečna bisernica ; Unio margaritifer. Nar. velikost .<br />
Od morskih školjk navajamo :<br />
Živi sveder (Teredo navalis) je debel kakor gosje per o<br />
in se vvrta v ladije in morske jezove, kjer dela strašansko škodo .<br />
Kam e n o v r t (Pholas daetylus), pod . 214, vvrta so s pomočjo kre -<br />
menata trde lupine v kamene ; jako je okusen. Nožnica (Solen )<br />
Pod. 214 .<br />
Kamenovrt ; Pholas dactylus, sedeč v san]otvorni luknji . Nar. velikost.<br />
je tudi priljubljena j éd. Iz plošnatiee (Tellina gari) pripravljajo<br />
v Indiji neko omako, b o k a s a n zvano, ki je na glasu kako r<br />
posebna slaščica. Z e v č i.e a (Utama) in č a nčiea (Carciurn) .
Plaščarji . Meknžel. ~g7<br />
Barčica (Arca) ; zeva ali velikanska školjka (Tridacn a<br />
gigas) iz indijskega oceana je največi mekuŽ , ki meri črez sred o<br />
.5 do 2 metra in tehta z živalijo vred do 5 centov. K 1 &pavic a<br />
(Mytilus) je trioglata, majhni gnjati podobna, ima temno vijoličaste<br />
lupine in je užitna . Izmed lupin jej visé blizu 25 cm . dolgi lasje lik i<br />
brada . Morska gnjat (Pinna) ima posebno dolgo svilasto brado ,<br />
iz koje v Siciliji pleto rokavice, nogovice in dr. st. V tej školjki<br />
nahaja se sosebno pogostoma v § . 173 omenjena majhna rakovica,<br />
ki se zatorej čuvaj imenuje . Prava b i s e r rt i c a (Meleagrin a<br />
margaritifera) je znamenita školjka, ki nam daje bisere . Živ i<br />
v morji okoli vzhodne in zapadne Indije, posebno pa v perzijske m<br />
zalivu, a izurjeni potapljavci jo prinašajo iz morske globine. Tud i<br />
lupina, tako imenovana biserna matica podeluje se v mnogo -<br />
vrstne lepoče. Biseri so od tiste tvarine kakor biserna matica ,<br />
izločuje jih pa žival iz svojega plašča . Povod temu izločevanju s o<br />
peščena zrna, ki so dospela v školjko , in ker so rezna , dražij o<br />
žival , katera jih zatorej ovije z gladko in svetlo biserno tvarino .<br />
Z biseri pa žival časih tudi začepi luknjice, koje so živi svedr i<br />
(školjke) va-njo vvrtali .<br />
Najimenitniša med vsemi školjkami je pa brez dvojbe ostrig a<br />
(Ostrea edulis) , ki v več vrstah živi v vseh evropskih morjih in<br />
prehrani veliko množino ljudi . Ena sama ostriga ima časih bliz u<br />
dva milijona jajce v sebi. Jako lepe školjke so pokrovač e<br />
(Pecten), izmed kojih se romarska školjka (Pecten maximus )<br />
pogostoma nahaja po evropskih morjih . Užitna je, in njene rebraste<br />
lupine rabijo se za skledice.<br />
Šesti razred : Plaščarji ; Tunleata .<br />
Ti samo v morji živeči mekužci so brez lupine, njihovo trupl o<br />
je zavito zgolj v kožnati plašč, ki se pa za čudo po svoji kemični<br />
sostavi razlikuje od vseh druzih živalskih kož s tem , da v nje j<br />
nij dušca, ampak sostavljena je skoro enako, kakor rastlinsk a<br />
Pod. 215 .<br />
Velika salpa ; Salpa D3.axima. Nar. velikost.<br />
232
388<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
vlaknina (moševina) . Plašč ima dva otvora, skozi katera voda pri -<br />
teka in odteka. V tacem plašči tiči pri nekaterih ena sama žival ,<br />
pri druzih pa cela družina. Pri kozolnjakih (Ascidia) pokriva<br />
skupni ovoj množino majhnih , pravilno poredanih Živalce , a vs e<br />
skupaj sedi neposredno na kaki skali ali pa je z necim recljem n a<br />
njo priraščeno. Takisto v skupine združene so zdrizaste in prozorne<br />
s v etil j k e (Pyrosoma) , ki se po noči svetlé v najkrasniši h<br />
barvah. Posamezno živeče salpe (Salpa) , pod . 215 , pa obdaj a<br />
neki plavkasti, fosforasti svit .<br />
Plaščarjem se približavajo mahovnjaki (Bryozoa), ki so jak o<br />
majhni, 0 .2 do 1 mm. dolge vrečaste na prenežnem koralniku stanujoče<br />
živalce, ki se naseljujejo na druge predmete . Nekateri so<br />
cevkasti, drugi grmičkasti , a drugi zopet plošuato razširjeni te r<br />
spominjajo na polipe, katerim so jih tudi preje prištevali , kakor<br />
na pr. tako imenovane Neptunove čipke (Retepora) in 1 i -<br />
st ank a (Flustra foliacea). P er j a ni a r i (Alcyonella in Plu matena)<br />
so podobni vejnatim cevkam in sedé na kamenih ali n a<br />
rastlinah v sladkih vodah, na pr. na listji povodne rože .<br />
Deseti red : Zvezdarji ; Radiata .<br />
233 Živali tega reda so zgolj morske . Večina njih se odlikuje s<br />
pravilno podobo, bodi si krogljasto ali kroŽčasto , valjasto al i<br />
zvezdasto. Usta so sredi trupla, a okoli njih so nitkasti ali krpast i<br />
roglji, navadno v številu i razstavljeni .<br />
V telesni otlini imajo posebno , od te otline odločeno črevo ,<br />
krvne cevi in živčni kolobar okoli požiraka, pri nekaterih opažam o<br />
celó nepopolne oči. V koži nahajamo pri zvezdarjih vložena apnena<br />
telesca, ki imajo časih prav brdko podobo, tako na pr . so sidrasta<br />
pri S y n a p t i. Pri druzih zopet se vsede v kožo toliko apna, d a<br />
dobé trdo skorjasto prevlako. Nekaj samolastrtega, za živali teg a<br />
reda jako značajnega je sosebna sestava vodnih cevi , ki delaj o<br />
kolobar okoli požiraka. Od tega kolobarja je pet vodotokov zvezdast o<br />
razpeljanih pod kožo, a tem peterim vodotokom odgovarja pet vrs t<br />
drobnih luknjic v koži , in skozi vsako tako luknjico stopi od a<br />
kožnata nožica, tako imenovana koračnica (ambulacrum) . Ak o<br />
štrene iz vodotoka voda v ta mešiček , napne se isti in pomol i<br />
skozi luknjico v podobi tenke nitke. Ta nitka ima na konci sesalce,<br />
s katerimi se pričvrsti na druge stvari ter se tako dalje pomika .<br />
Ako pa voda zopet odteče, vpade in skrajša se tudi nožica . Plodé<br />
se jajci, izlegle ličinke roditeljem niso nič podobne .<br />
Zvezdarje delimo v štiri razrede, namreč v brizgavce, morsk e<br />
ježke, morske zvezde in morske lilije.<br />
Prvi razred : Bt izgavei ; Hololhuridea .<br />
234 Brizgavci so valjasti, črvom podobni., na prednjem konci s o<br />
usta, na zadnjem pa ritnjak. Okoli ust stojé časih krajše , časih
Jeni . Zvezdarji . 389<br />
daljše tipalke v stanoviten številu v podobi zvezde. Te tipalke s o<br />
pri nekaterih razrezane ali pa resaste. Koža je zgubana, usnjasta<br />
in je posuta apnenimi drobci. Nekateri imajo mnogobrojne no -<br />
Žice, ki so na trebušni plati v vrste postavljene, po ostalem trupl u<br />
pa sem ter tam raztresene . Nahajajo se v vseh morjih , kakor na<br />
pr. 25 cm. dolgi brizgač (Holothuria tubulosa), tudi morsk i<br />
krastavec imenovan, ker iz vode uzet , brizgne vodo od sebe<br />
in se stisne kakor krastavec . Na kineških bregovih polové za čudo<br />
mnogo neeega brizgača, t r e p a n g (Trepang edulis) zvanega te r<br />
ga jedó kakor posebno slaščico .<br />
Drugi razred : Morski ježki ; Eehinoidea .<br />
To so najpopolniŠe Živali tega reda . Usta so zmerom sredi 23 5<br />
trupla a ostali telesni deli so okoli njih v podobi peterotrakast e<br />
zvezde uravnani. To isto število pet ponavlja se na njih tudi pri<br />
vseh druzih organih . Telo jim je po vrhu pokrito z apnenimi . ploèicami,<br />
večkrat; tudi bodicami nasajeno, zato jih tudi igl o k ože e<br />
(Echinodermata) imenujemo . Gibljejo se pomočjo majhnih, kožnatih<br />
nožic, kojih imajo na tisoče .<br />
Morski ježki (Echinus) so krogljasti, polukrogljasti ali srčasti,<br />
posuti so grbicami in bodicami, kojimi se počasi plazijo p o<br />
Pod. 216.<br />
Navadni morski ježek, Eehinus eseulentus .<br />
Nar. velikost.<br />
dnu morja. Na spodnji<br />
strani so usta, a v njih<br />
je neko posebno, iz pet<br />
zob sestavljeno grizalo ;<br />
jako dolgo in zvito črevo<br />
odpira se na ven<br />
blizu ust. *) Hranijo s e<br />
majhnimi raki in školjkami,<br />
a izmed mnozih<br />
vrst so nekatere tud i<br />
užitne. Najbolj znan e<br />
vrste so : Turban (Cidaris<br />
irnperialis) z debelimi<br />
, kijastimi bodicami<br />
neenake velikosti,<br />
ki so belo in vijoličast o<br />
pisane, na konci pa rudeče<br />
. Navadni morski<br />
ježek (Echinus<br />
eseulentus), pod . 216 , z neenaei.mi bodicami , ki so pa v podobi<br />
odstranjene, vide se pa luknjice, v katere so vtaknene .<br />
*) Ne pri vseh. Večina ježkov ima zadnjico na temenu baš nasprot i<br />
ustom. Fr. E .
390<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
Tretji razred : Morske zvezde ; Asteroldea .<br />
Morske zvezde so gledé življenja jako podobne morskim<br />
ježkom, toda imajo podobo plošnatih, peterotrakastih zvezd, kakor<br />
Pod. 217 .<br />
Navadna morska zvezda ; Asterias rubens . Nar. velikost.<br />
na pr. navadna morska zvezda (Asterias), pod . 217, ali pa<br />
so traki črvasti, kakor na pr. pri kačjih repkih (Ophiura) ,<br />
ali so celó razdeljeni in razcepkani na tanjše trake, kakor se t o<br />
vidi na m e d u z i n i glavi (Euryale caput Medusae) .<br />
Čet rti razred : Morske lilije ; Orinoldea .<br />
VI a s u l j e (Comatula) in morske lilije (Pentacrinus) na -<br />
sajene so na dolgem, členovitem reclji, kojim so na tla pr i<br />
raščene, njihovi gornji zvezdasti deli so pa podobni kacemu cvetu ,<br />
katerega žival po volji more odpirati in zapirati .<br />
Morski ježki in morske zvezde nahajajo se pogostoma okamenjene,<br />
takisto tudi mnoge vrste vlasulj in morskih lilij (Encriuus) .<br />
(Glej v mineralogiji § . 160) .<br />
E d D. a j s t i red : Cvetovnjaki ; Anthozoa .<br />
236 Videli smo, kako se število raznih organov, služečih životni m<br />
opravilom viših živali, v isti meri, kakor smo v opisovanji živalstva
Klobučnjaki . CvetovnjakL<br />
šli od stopinje do stopinje navzdol , vedno zmanjšuje, in tudi ti ,<br />
ki še ostanejo, so vedno jednostavniši . Čim skromniše je gospodarstvo<br />
, tim manjše je število in spretnost potrebnih služabnikov .<br />
In tako smo zdajci dospeli do živalskih oblik, pri kojih imajo skor o<br />
vsi telesni deli isto veljavo ter so enako sposobni izvrševati Životn a<br />
opravila. To so tako zvalil evetovnjaki, stanujoči malone vsi v<br />
morji, ki preneseni v sladko vodo tekoj poginejo . Ker se vzeti iz<br />
morja tekoj razplinejo in posušivši se tako stisnejo, da jih nij ve č<br />
poznati', zato je izpitivanje njihovega življenja in opisovanje njihove<br />
vnanje prikazni tem težavniše.<br />
Sploh je njihovo telo kožnat meh, ki je več ali manj podobe n<br />
kacemu mehurju, zvoncu , krožcu ali cevki. Pri vseh vodi samo<br />
ena odprtina ali usta v notranjo telesno otlino, ki sprejema in prebavlja<br />
hrano. Razen te otline pa nemajo niti črevesa niti kaceg a<br />
druzega drobú. Skozi isto odprtino odpravljajo se tudi neprebavljene<br />
stvari. C vetovnjake zategadelj tudi z ovemo eó le rt ter a t e ,<br />
kar če po priliki toliko reči kakor „du p l i čar j i .” Na prejšnji<br />
red, na zvezdarje spominjajo, ker imajo okoli ust tudi zvezdast o<br />
nastavljene pritikline, navadno po štiri, šest ali tudi po več. Te<br />
pritikline imenujemo lovke, ker si žival ž njimi lovi hrano. Ak o<br />
se dotakneš take Živali, ovije ti se okoli roke in ti občutiš nek o<br />
skelečo bolečino, kakor bi bil segel v koprive . To prikazen vzrokujejo<br />
rteki posebni organi, imenujemo jih koprivnice, to so namreč<br />
majhni, v koži tičeči mehurei, v kojih ležé zvite pretenke nitke ,<br />
ki se hipoma sprožijo ter se z ostro konico zabodó v truplo, kater o<br />
so ovile. Tacih koprivnic ima živalca na tisoče in more ž njim i<br />
manjše živali na mestu umoriti . Teh organov sicer nemajo vs i<br />
evetovnjaki, toda nahajajo se tudi pri nekaterih najmanjših vrstah .<br />
Omeniti moramo še , da se mnoge živali tega razreda svetijo in<br />
da so, z druzimi živalimi vred, povod čudoviti prikazni morsk e<br />
svetlobe. Mnoge se odlikujejo posebno trdoživostjo, takisto s o<br />
tudi zmožne , odtrgane ali ozlejene dele svojega telesa zopet' nadomestiti<br />
.<br />
Razmnožavajo se jajci, brstjem , redkejše delitbo , a pri te m<br />
se vršé preobrazbe, ki niso nič manj čudovite in zanimive, neg o<br />
p r er o d, opisan pri glistah .<br />
V ta razred spadajoče živali razlikujemo v klobučnjake ,<br />
ki živé posamezno in prosto ter so zdrizastega, večidel zvončastega<br />
ali krožčastega trupla , imajoči štiri ali večkrat po štir i<br />
organe, in pa v p o lip e, ki so večidel priraščene, v družbi živeče<br />
živalce cevkastega trupla , imajoče okoli ust osem ali pa jak o<br />
mnogo lovk.<br />
P r v i razred : Klobučnjak ; lt,Tedusae .<br />
Blizu tisoč vrst klobučnjakov je znanih, od kojih se mnogi 237<br />
odlikujejo zalimi oblikami in prekrasnimi barvalni . Nekateri se
<strong>Zoologija</strong> .<br />
nahajajo v širocem morji , drugi pa blizu obal. Razlikujemo jih<br />
v tri razstavke, namreč v k ol aš e, ki so najznamenitiši, cev k a š e<br />
in rebraše .<br />
Kolasi so ploščekastega ali zvonastega trupla, a ob robu jim<br />
vid dostikrat premnogo vitek ali lovk . Najbolj znana je meduz a<br />
(Medusa aurita), pod. 218, katero valovi po o‘ostoma vržejo na morsk e<br />
Pod. 218 ,<br />
Morska mesečina ; Medusa am.ita . var. vel .<br />
d<br />
Preobrazujoča se morska mesečina . Povečana .<br />
obale. Podobna je zdrizastemu, kakor mleko belemu krožcu, kateremu<br />
na spodnji strani visé stiri lovke , a na zgornji ima štir i<br />
vijoličaste kolobare. Preobrazuje se pa tako : Jajce a se brazdami<br />
razdeli ter se potem spremeni v majhno , migetalkami obraščeno,
Cvetovnjaki . Klobučnjaki . 393<br />
po morji prosto plavajočo živalco b, ki je povsem podobna kaki močelki.<br />
Potem jej zraste na spodnjem konci neki repek, s kateri m<br />
se oprime c, požene veje ter se razdeli povprek v člene, d in e ,<br />
da je videti, kakor bi bile majhne zdelice druga vrh druge po -<br />
stavljene. V tej obliki, ki se zone češarek (strobila) zarad po -<br />
dobe s smrekovim češarkom, živi kakor kakov polip in ima tud i<br />
njegovo vnanjost. Naposled se člen za členom odtrga in izraste v<br />
popolno meduzo. Verjetno je, da se vse meduze tako preobrazujejo ,<br />
da si ravno nam niso od vseh znane prelazne oblike, od kojih s e<br />
morebiti še ena ali druga smatra za samostalno žival . Nadalje<br />
spada semkaj morski p l u k (Rhizostoma) in pa tudi v srednjem<br />
morji navadna morska mesečina (Pelagia noctiluca) .<br />
Cevkaši (Syphonophora) vose zgoraj plavni mehur, ki se navzdol<br />
prodoruje v visečo cev, ob kateri so vrstama navezan e<br />
zvončaste, trakaste in nitkaste pritikline , od kojih nekatere slin e<br />
kakor gibala, druge pa kakor lovke . Vse skupaj se kaže kako r<br />
naselbina polipastih živali, ki, da si različne po vnanjosti in opravilih,<br />
ž'ivé vendar zadružno, in odtrgane od zadruge morajo poginiti.<br />
Semkaj spadate prekrasna modra in navadna mehurk a<br />
(Physalia caravella in Ph. Arethusa), prva iz ši.rocega, druga iz<br />
srednjega morja, imajoča več metrov dolge lovke. Polna je koprivnic,<br />
torej velik strah po morskih kopeljih .<br />
llebraši se poznajo po tem, da imajo prek trupla osem vrst<br />
krpic za plavanje. Iz te rastavke omenjamo : morski kl o b u k<br />
(Beroe) in trakasti, črez en meter dolgi La din pas (Cestu m<br />
Veneris) .<br />
Paklobuènjake (]lydrornedusae) imenujemo malo razstavko 23 8<br />
mičkenih cvetovnjakov , ki posredujejo prelaz od klobučnjakov d o<br />
p od. 219 . polipov. Med njimi nas sosebno zanima<br />
zeleni trdoživ ali hidra (Hydra viridis),<br />
pod. 219 , 10 do 20 mm . dolga ,<br />
iz jedinega rodu tega reda , živetega v<br />
stoječih sladkih vodah . Mehka cevkast a<br />
Živalca obeša se zadnjim koncem na<br />
vodno lečo in druge povodne rastline .<br />
Dolzimi, jako žgočimi lovkami, kater e<br />
žival po volji lepko raztegne ali skrči,<br />
lovi mičkene vodne živalce ter jih nos i<br />
v trebušno otlino . Znamenita je njegova<br />
trdoživost. ProreŽeš tacega trdoživa<br />
po dolgem ali povprek, vzraste iz vsaceg a<br />
kosca zopet popolen polip. Da , še cel o<br />
obrneš ga lepko liki rokavico in prejšnj a<br />
vnanja plat tekoj začne prebavljati, ka-<br />
Zeleni trdoživ ; Hydra viridis . kar je popreje notrania, plat.<br />
Povečan.<br />
V morji živeče živali te razstavke
239<br />
394<br />
<strong>Zoologija</strong>.<br />
izločujejo iz rebe rožene ali apnaste celice in sestavljajo majhn e<br />
koralnike, tako na pr. Tubularia in Sertularia .<br />
Drugi razred : Polipi ; Polypi .<br />
Živali tega razreda delajo na dnu morja gredice in grme ,<br />
noseče na sebi brdke in živo pisane cvete. Zato posebno tem<br />
živalim dobro pristoji ime cvetov rt j a k i. In v istini veljale s o<br />
od starovečnosti tja do preteklega stoletja za morske rastline, al i<br />
pa za prelazne oblike med živalimi in rastlinami . Polipe , to je<br />
„m nogo D. o ž c e” so jih imenovali zarad mnogobrojnih , okoli us t<br />
stoječih Iovek. Reka» jim tudi koralniee, ker te živali izvajajo<br />
morske tvorine, korale imenovane .<br />
Polipi so mehkega, valjastega trupla in imajo usta, vodeč a<br />
v vrečast želodec. Ta vrečica je vzdolž brazdami in sicer v stanovitem<br />
številu, razdeljena, a te brazde je moči slediti tja v otl e<br />
lovke. Malone vsi polipi izločujejo iz svoje kože apno, in sice r<br />
nekateri na svojo notranjo plat , tako da nastane notranje čvrst o<br />
jedro , katero od zunaj pokriva ali zastira polip, pri druzih zope t<br />
dela se apnena skorja na vnanjo plat , ter tako postane kamenita<br />
gruda, v koji tiči polip in v kojo se tudi lehko umakne . Z veh<br />
apneno gručo, noga zvano, učvrsti se polip na kaci podlogi .<br />
Polipi razmnožavajo se jajci , še več pa brstenjem. In baš<br />
tako kakor se ha drevesu razvija brst (popek) in potenl z vejo i n<br />
z deblom ostane v zvezi, èineč drevo in ž njim zadružno živeč ,<br />
takisto ostanejo tudi iz kacega polipa izrasle mladike po tenci h<br />
cevčicah med sebó v živi zvezi in delajo koralnik . Zato pa tudi ,<br />
ako se eni živali na koralniku kaj žalega zgodi, počutijo to v iste m<br />
hipci vse sosedne živali , ki mahoma skrijejo svoje lovke ali s e<br />
celó vsa žival vmakne v svojo celico. In to gibanje se opažava<br />
daleč po koralniku .<br />
Polipi gradijo svoje koralnike v globočini morja, po prilik i<br />
10 do 40 metrov pod morsko gladino. Ti koralniki so časih velikanski<br />
grebeni in klečeti, ter so časih celó ladijam opasni . V<br />
tihem oceanu zgradile so te mičkene živalce celó otoke , o koji h<br />
je bilo vže v mineralogiji govorjeno . Razni polipi gradijo jako raznovrstne<br />
koralnike, nekateri so grmasti, drugi ploščati, ali pa grudasti,<br />
mahasti, nekateri, tudi obrnenim glivam (gobam) podobni itd .<br />
Delimo je v mnog otra ènike, Polyactinia, ki imajo šest<br />
ali po večkrat šest lovk okoli ust in. pa v osmotraènik e ,<br />
O c ta cti n a , z osem lovkami.<br />
K prvim spadajo največi polipi, živeči posamezno in ne tvoreči<br />
nikacega koralnika , namreč morske vet e r n i ee (Actinia) ,<br />
pod. 220, ki sedé debelim, mesnatim truplom pričvrščene na skalah ,<br />
toda se lehko premikajo . Premnoge, okoli ust stoječe lovke vlačij o<br />
hrano, namreč majhne mekužee , roke in dr. v trebušno otlino .
Cvetovnjaki. Mekdci . 395<br />
Pod. 220,<br />
Morske veternice v naravni velikosti .<br />
Ako se jih dotakneš z roko, občutiš neko skropečo bolečino, kako r<br />
bi bil roko potaknil v kropive . Znanih je blizo 70 vrst, ki se ponašajo<br />
najž'ivahnišimi barvami ter so podobne podmorskim cvetlicam .<br />
Njihova trdoživost je velika , iz kosca njihovega trupla izrast e<br />
zopet cel polip. V posodah , z morsko vodo napolnjenih, ostanej o<br />
Pod 221 .<br />
Zvezdú ; Astraea punc-H .1'cm .<br />
Žive in se dadó opaževati. Nadalje še omenjamo : g lj i v a č o (Fungia),<br />
zvez daša (Astraea), pod. 221, zavijača (Maeandrina), poprej e<br />
v lekarnicah rabljenega očnjaka (Oculina), k l a s n j a čo (Madrepora)<br />
in piknjaèo (Millepora) z mnogimi pikčastimi, luknjicami,<br />
kakor na pr. semkaj spadajoče losovo rogovje (M. alcieornis<br />
.)
396<br />
Pod. 222 .<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
Med osmotračniki je najbolj<br />
zanimiva rudeča plemenit a<br />
korala (Corallium rubrum), po -<br />
doba 222, ki, izdelana v razno -<br />
vrstne lepoče, gre v trgovini p o<br />
vsem svetu. Nahaja se na obalah<br />
srednjega morja, zlasti n a<br />
algirskih. Druge semkaj spada -<br />
joče vrste so še : La din p ah-<br />
lj a č (Gorgonia), rsko per o<br />
(Pennatutla), morske orglic e<br />
(Tubipora) in morski plut e k<br />
(Alcyonium) .<br />
Korist, ki jo ima človek o d<br />
cvetovnjakov , je jako neznatna .<br />
Nekatere morske veternice s e<br />
jedó in iz apnenih koralnikov<br />
žgó apno. Ribe in mnoge drug e<br />
morske živali pasó se na koralnikih.<br />
V geologiji smo vže čuli ,<br />
Kos plemenito korale . Nekatere živalce<br />
se povlekle nazaj , druge so na pol s: da je število okamenj enih kora -<br />
,<br />
dedna vsa iztegnena . Povečano lov ogromno, in sicer nahajaj o<br />
.<br />
še vže v najstariših tvorbah .<br />
D v a n a j s ti r e d ; Praživali. ; Protozoa .<br />
240 Gredoč v opisu živalskih podob zmerom navzdol , prišli sm o<br />
naposled do najspodnjiše stopinje. S svojim razmatranjem dospel i<br />
smo do najnepopolniših živih stvorov, ki pod imenom pražival i<br />
predstavljajo zadnji red živalstva . Z imenom praživali pa nij rečeno ,<br />
da so to najprej ustvarjene, najprvotniše živali, še manj pa s e<br />
sme iz tega imena sklepati na to , da bi se iz teh živalec bil e<br />
razvile druge više stoječe. To ime ima samo to povedati, da s o<br />
to najjednostavniše organizirane živali .<br />
V bistvu so te živali označene s tem, da so večidel neizmern o<br />
majhne in da jih je moči samo oboroženim očesom natanko raz -<br />
ločiti ; nadalje je njihovo telo iz prozorne mehke snovi, kater a<br />
je, bi rekel, povsod zmožna gibati se in očutiti , sprejemati zra k<br />
v se in prebavljati, zato tudi za ta opravila nema posebnih organov .<br />
Tej živi živalski snovi nadeli so ime s a r k o d a, ki je isto kar<br />
plasma ali protoplasma pri rastlinah, namreč prvotna tvarina .<br />
Neka posebnost vseh, iz sarkode obstoječih živali je lastnost ,<br />
da iz svojega telesa , kjerkoli je potrebno , lehko iztegnejo tenk e<br />
niti , tako imenovane panožice ali p s e u d op o d i j e, ter ji h<br />
zopet lehko va-se potegnejo . Z njimi se živalca giblje, pa tudi<br />
hrano prijema .
Močelke. Praživali. 39 7<br />
Praživali razmnoGavajo se pretežno Jelenjem. , a ta delitev<br />
vrši se tako hitro, da se v teku od nekoliko dni milijonkrat, ali<br />
celó bilijonkrat pomnožé . Poleg tega mnoŽé se tudi brstenjem, rojkami<br />
in jajci .<br />
Ta red delimo v tri razrede, namreč v moč el k e, koji m<br />
je telo s kožo pokrito ter ima stanovito obliko ; koren nože e ,<br />
kl niso druzega nego grudica sarkode brez stalne oblike ; spužve ,<br />
pri kojih je živalsko telo samo v podobi zdrizaste prevlake .<br />
Prvi razred : Močelke ali infuzori je ; lnfusoria .<br />
Poliješ li kakoršnokoli organsko snov , na pr . seno , z vodo 24 1<br />
in pustiš to pri navadni toploti nekoliko dni mirno stati, zmot i<br />
se voda. Prineseš li od te tekočine eno kapljo pod mikroskop ,<br />
vidiš v njej plavati množino majhnih živalec, ki so dostikrat jak o<br />
različne velikosti. Časih je v eni sami kaplji na tisoče teh živalec .<br />
In baš zaradi tega, ker nastanejo v namočenih organskih snovéh ,<br />
imenujemo jih močelke ali i n f u z o rije , kar znači to isto .<br />
Stopram po iznajdbi mikroskopa so se s temi živalcami bolje seznanili,<br />
ker večina njih prostim očem nij vidna.<br />
Po vseh stoječih vodah in v tekočinah vsake vrste , kje r<br />
gnjijo rastlinske ali Živalske tvarine, bodeš torej našel te Živalce ,<br />
ravno tako tudi v morski in rečni vodi, v čvrsti studenčini in v<br />
vodnjakih pa ne zmerom .<br />
Ker imamo vse vednosti o teh mičkenih živalih, kojih trupl o<br />
pri n.ajvečih meri %, pri manjših 1/2, in pri najmanjših celó sam o<br />
Črte, zahvaliti jedinemu mikroskopu, in ker je opazovanj e<br />
s tem orodjem pri tako majhnih in vrh tega zeló gibkih telesci h<br />
neizmerno težavno : ne bodemo se torej čudili, da imajo učenjaki<br />
o njih različne , večkrat ravno nasprotne nazore in misli . Vsi se<br />
pa zlagajo v tem, da je ogromno število različnih močelk ; da s o<br />
nekatere priraščene , druge pa prosto se gibajoče ; da je oblik a<br />
pri necih nedoločena in negotova , ker telo vsaki čas kaže drug o<br />
obliko, pri druzih zopet je oblika določena in stalna. Gibljejo s e<br />
z migetalkami, baš tako kakor stanovite troske pri nekaterih rast -<br />
linah, ali pa tudi z panožicami , ki se po potrebi tukaj stegujejo ,<br />
orade zopet krČe .<br />
Gledé notranje uredbe močelk so si učenjaki bolj navskiž .<br />
Nekoji trdé , da imajo nekatere dobršno razvite organe , in naštevajo<br />
usta, črevo, Želodec, celó oči in še druge organe. Drugi pa<br />
vse to tajé in dopuščajo samo notranjo telesno otlino , v kater i<br />
so videti užite stvari, koje je bržčas kdo imel za notranje organe .<br />
V vodi gnjijoče organske tvarine so bržčas poglavitna hran a<br />
močelkam, toda tudi to je gotovo, da se med sebo žró . Z njimi s e<br />
pa hranijo školjke, mlade ribe in druge Živali . Torej tudi te zivalce<br />
niso brez pomena v gospodarstvu stvarnice natore .
98<br />
<strong>Zoologija</strong>.<br />
Za čudo so trdožive. Kakor neka posebnost omenja se pri teh<br />
živalcah, da se zavijajo, to je obdajajo se netim zavojem<br />
(cysta) in potem lehko dolgo mirujejo, celó v suhem zraku. To se<br />
zgodi sosebno takrat, kedar se usliši voda, v kateri močelke stanujejo .<br />
Ako pozneje dospó zopet v vodo, oŽivé na novo in se pri ugodnih<br />
okolnostih razmnožavajo navadno hitrostjo. To tudi razjasnuj e<br />
čudovito prikazen, da ,se močelke pojave v vseh tekočinah . Zavite<br />
Živalce v podobi nevidnega praha plavajo po zraku in dospevaj o<br />
zopet v vodo. Kuhalno li organske tvarine v vodi, umorimo s te m<br />
vse močelke, ako jih je bilo kaj notri, in ako potem skrbimo, d a<br />
zrak ne more do tekočine, ne bodo se pojavile nikakoršne močelke ,<br />
teko] se pa pokažejo, kakor hitro pripuščamo zrak .<br />
Opaziti pa moramo , da se največe in najlepše vrste močel k<br />
ne nahajajo v nalivih , to je v tacih tekočinah, v kojih organsk e<br />
tvarine gnjijó, temveč samo v večih vodah. Ondi, kjer se močelk e<br />
nahajajo v ogromnih množinah, so dostikrat povod čudovitim pri -<br />
kaznim, tako na pr . od njih ozelené ali zarudé vode, mleko plavi ,<br />
mnoga jedila in Živežni zalogi na videz krvavé .<br />
Močelke imajo jako različno obliko, ali so krogljaste jajčaste,<br />
valjaste, krožčaste, zvončaste, kupičaste, livkaste itd, Po 'telesu s o<br />
Pod . 223 . Pod. 224 .<br />
Pod. 223. Školjčiea ; Stylonychia mytilus. Povečana 200krat. a guba obdan a<br />
trepavnieami, a na dnu usta. — Pod . 224. Kimajoča zvončica ; Epistylis nutans .<br />
300krat povečana .
Korennož'ei . Praživali . 399<br />
obrasle migetalkami , kojimi se živalca giblje, a z onimi, ki stoj é<br />
okoli ust, napravi v vodi vrtinec, ki jej donaša hrano . Razen te h<br />
migetalk videvajo se na močelkah tudi ščetine, bodci in bičast e<br />
nitke. Po razredbi migetalk razlikujejo se močelke v več skupin .<br />
Izmed najnavadniših omenjamo : p a p u č i c o (Paramecium) ,<br />
trobi ji c o (Stentor), ško l jčic o (Stylonychia), pod. 223, z v o nčico<br />
(Epistylis), pod. 224, s olnèic o (Actinophrys) .<br />
Dvojbene oblike , katere nekateri prištevajo mikroskopnhn<br />
Pod. 225 .<br />
algam ali glivam, so : Zelena rep aèica<br />
(Euglena viridis), pod . 225, ki<br />
vedno spreminja svojo obliko in na<br />
milijarde živi po stoječih vodah dajo č<br />
jim zeleno barvo krogi j i c a (Volvo}<br />
in živa pika (Monas). Nadalj e<br />
je treba še omeniti bakterije, ki<br />
se v brezštevilnih množicah nahajaj o<br />
v gnijočih tvarinah in tudi veljajo za<br />
Zelena, repačiea ; Euglena viridis• povod gnjilobi, in pa g r e g ari n e,<br />
Povečana 200krat .<br />
živeČe<br />
v ličinkah in črvih .<br />
Drugi razred : Ko~ennožei ; Rhizopoda .<br />
Telo jim je brez kože in je zgol iz gibke sarkode, v koji nij 24 2<br />
nikakoršne otline, samo majhna zrnca so va-njo vgnetena . To<br />
mehko sluzavo truplo obvije hrano ter jo izsesa . Hrano pa lovi in<br />
prijemlje s panožicami, to se tenke sluzne nitke, katere, kjer -<br />
koli je treba, lehko iztegne iz trupla in je zopet skrči . Take nitke<br />
se večkrat zlijó skupaj v eno večo in so potem podobne koreninici ,<br />
ki je na konci v vlakna razcepljena Od teh koreniniČastih nitek<br />
dobili so imé k o r e n n o Skoro vse stanujejo v hišici, ki j e<br />
večidel iz apna, redkeje iz kremena . Taka hišica ima vse poln o<br />
najtanjših luknjic, skozi katere pomalja Žival panožice . Zarad tega ,<br />
imenujemo te živalce tudi foraminifer e, to če reči l u k n j i -<br />
Čarke. Zvali so jih tudi prekatnike ali polythalamie, i n<br />
sicer zato, ker so te njihove jako raznolične in prebrhke hišice<br />
razdeljene v več prekatov .<br />
Izmed golih korennožcev omenjamo menjačico (Anioeba) ,<br />
to je premajhna grudica žive sluzi sarkode), ki se polagano tekoča<br />
dalje pomika . Bržčas spadajo semkaj tudi_ morske iskrnice (Noetiluca)<br />
, ki obstoječe iz zdrizastih grudic, dostikrat morje na širok o<br />
pokrivajo in največ doprinašajo k ponoČni morski svetlobi .<br />
V hišicah stanujoči korennožci nahajajo se v morji v neizmernih<br />
množinah , kajti je morsko dno povsodi, tudi v največih<br />
globočinah ž njimi pokrito . In akoprem je pojedina živalca tak o<br />
mičkena, so v skupnosti vendar jako imenitni. Mikroskop nas poduči,<br />
da je marsikatero kamenje, kakor na primer kreda , grobi<br />
apnenec in kremen, postalo iz hišic tacih živalce , kakor smo jih<br />
vže v mineralogiji na strani 128 in 131 omenili in vpodobili . Kakor
243<br />
400<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
so nekatere take živalce mičkene , kajti več milijonov jih vag a<br />
samo nekoliko gramov, prihajajo druge vendar tudi dobršno velike,<br />
ker nastavljajo na svojo hišico zmerom nove prekate . To velja<br />
sosebno o tako zvanih n una uli.ti h .<br />
Tretji razred : Spuzve ; Spongiae .<br />
Iz tega majhnega razreda so najimenitniše spužve, ki služe<br />
&stoti. Spužve so gobaste luknjičave gruče sestavljene iz roženastih<br />
niti , in prevlečene z nežno zdrizasto kožo , ki je prav za pra v<br />
živi del spužve. Na površini ima mnogobrojne , trepavicami ob -<br />
raščene drobne luknjice , po katerih voda vteka in zopet odteka ,<br />
in pa nekoliko večih luknjic, skozi koje meče iz sebe trepavičast e<br />
kali, ki se črez nekaj časa ustanové in v spužve razvijajo. So pa<br />
tudi take spužve , ki imajo čvrst osnutek iz apna ali kremena,<br />
obstoječ iz brhkih igel, kljukic, kolesec in križcev, ki so med neb o<br />
spolsteni .<br />
Rožene spužve (Ceratospongia) nahajajo se samo v morjih<br />
sedeče na dnu. Potapljavci jih iščejo , trgajo od skale, pote m<br />
izpero in posuše. V srednjem morji se pečajo s tem sosebno n a<br />
grških otocih . Razlikujejo se fine in grobe spužve . V sladkih vodah<br />
živi samo rečna spužva (Spongilla) , ki je neka zelena , kocnjasta,<br />
vejičasta stvar .<br />
Kristali so, rastline in žival i<br />
V podobah menjajočih se kazali,<br />
In zakonitost je povsod velika ,<br />
Življenja polna vsaka je oblika ,<br />
Saj delo božje je moči,<br />
Ki misli, stvári vse živi.
Imenik botanike .<br />
A .<br />
Agava 127.<br />
Abaeea - konoplja 127 .<br />
Abies 128.<br />
Acacia 160 .<br />
Acer 150 .<br />
Achillea 135.<br />
Aeonitum 147 .<br />
Aeorus Calamus 124 .<br />
Adansonia digitata 148 .<br />
Adiantum 117 .<br />
Adonis 147 .<br />
Aethusa cynapium 151 .<br />
Agaricus 114 .<br />
Agras 150.<br />
Agrostemma githago 147 .<br />
Agrostis 118.<br />
Aira fiexuosa 118 .<br />
Ajda 133 .<br />
Ajuga 143 .<br />
Akacija 160 .<br />
Alehemilla 156 .<br />
Alga snežna, 110 .<br />
Alisma 127 .<br />
Allium 125.<br />
Alnus 130 .<br />
Aloe stoletna 127.<br />
Alopecurus pratensis 118 .<br />
Alpinia Galanga 127 .<br />
Althaea offieinalis 149.<br />
Althaea rosea 148 .<br />
Amaranthus 133.<br />
Amoniak-gummi 153 .<br />
Ampelopsis 147 .<br />
ygdalus 157 .<br />
Anagallis 139 .<br />
Ananas 126 .<br />
Antiaris toxicaria 132 .<br />
Antirrhinum 143.<br />
Apium graveolens 150 .<br />
Apotheeije 107 .<br />
Aquilegia 147 .<br />
Arachis hypogaea 159 .<br />
Archegonije 107 .<br />
Areea cateehu 125 .<br />
Aristoloehia Sipho 134.<br />
Arnica 135 .<br />
Arrow-root 127 .<br />
Artocarpus 132.<br />
Arum 124 .<br />
Arundo phragmites 123 .<br />
Artemisia absynthum 136 .<br />
eontra 136.<br />
Artičoka 135 .<br />
Asa foetida 153.<br />
Asarum 134 .<br />
Asci 107 .<br />
Asclepias syriaca, 142 .<br />
Asparagus 126 .<br />
Asperula 138 .<br />
Aspidium 117.<br />
Asplenium 117 .<br />
Aster 136 .<br />
Astragalus 160 .<br />
Atriplex 133 .<br />
Atropa belladonna 141 .<br />
Attalea funifera 125 .<br />
:vena 118, 121.<br />
Azalea 139 .<br />
B .<br />
Babja vera 144 .<br />
Bacillaria 110 .<br />
Badjanik 147.<br />
Babi 157 .<br />
Beka 130 .<br />
Bellis perrennis 136 .<br />
Beluš 126 .<br />
Benedikta 134 .<br />
Benzoe 144 .<br />
Berberis 161 .<br />
Bergamotovec 150 .<br />
Beta 133 .<br />
Betela 130.<br />
Belle 130 .<br />
Bezeg 137 .<br />
Bica 123 .<br />
Bignonia Catalpa 144 ,<br />
Bilnica 118.<br />
Bisidija 114 ,<br />
Blušec 154 .<br />
Bob 157 .<br />
Bobek 157 .<br />
Bobovnik 143.<br />
Bob volčji 158.<br />
Boletus 114 .<br />
Boljka 118 .<br />
Bombaževec 149 .<br />
Bor 128 .<br />
Borovnica 139.<br />
Borrago 143 .<br />
Bovista 114 .<br />
Brada kozja 114 .<br />
Bradavina 115.<br />
Brassica 145 .<br />
Braziljka 159 .<br />
Breskev 157 .<br />
Brest 131 .<br />
Breza 130.<br />
Brina 129 .<br />
Briza medla 118.<br />
Brogovita 137 .<br />
Auehusa 143 .<br />
Anemone 147 .<br />
Anethum 150 .<br />
Anthemis Cotula 135 .<br />
Anthericum 125 .<br />
Antheridia 108 .<br />
Anthoxanthum odorat. 118 .<br />
Anthriscus 150 .<br />
Antiar 132.<br />
Balsamina 160 .<br />
Balsam peruanski 160.<br />
Banana 127 .<br />
Baniana 132 .<br />
Bambus 123 .<br />
Bambusa arundinaeea 123 .<br />
Baobab 148 .<br />
Bar 121 .<br />
Batata 140 .<br />
Bromelia 126 .<br />
Bromus 118 .<br />
Brošč 139 .<br />
Bršljan 161 .<br />
Bršljan škotski 136 .<br />
Brusnica 139 .<br />
Bryonia 154 .<br />
Buča 154.<br />
Bukev 131.<br />
26
402<br />
Buraza 143. Clavaria flava 114. :~f okolada 148 .<br />
Butomus 128. Clematis 147 . Vrešnja judovska 142 .<br />
Buxus 133 . Cnidus benedictus 134 . Crešnja kozja 153 .<br />
Coeculus 161 .<br />
C. Crešnja volčja 141 .<br />
Coccus lacca 132 . reva kurja, 147 .<br />
Caesalpina 160. Cocus nucifera 124 . Crnivec 143 .<br />
Calabasse 154. Cholearia Armoraeia 145.<br />
Caladium 124 .<br />
Črnobina 143.<br />
officinalis 144 .<br />
Calamus Draco 125. Coffea arabica 138 .<br />
Crnuha 147 .<br />
Calceolaria 143 .<br />
Calla 124.<br />
Caltha 147 .<br />
Camellia japoniea 148.<br />
Campanula 137 .<br />
Canna 127 .<br />
Cannabis 131 .<br />
Cantharellus 114.<br />
Capsicum 142 .<br />
Carduus 134 .<br />
Carex 123 .<br />
Carlina 134 .<br />
Carpinus 131 .<br />
Carraghen 111 .<br />
Carthamus 135.<br />
Carum earvi 150 .<br />
Caryophyllus 155 .<br />
Cassava 133 .<br />
Cassia 160.<br />
Castanea 131 .<br />
Ceder Libanonski 129.<br />
Céler 150 .<br />
Centaurea 134.<br />
Ceptec 127 .<br />
Ceratonia Siliqua 160 .<br />
Cereus 150 .<br />
Ceroxylon 124 .<br />
Cetraria 111 .<br />
Cinchona 138 .<br />
Citrus 150.<br />
Citronovec 150.<br />
Chamaerops humilis 125.<br />
Champignon 106 .<br />
Chara 110 .<br />
Cheiranthus 144 .<br />
Colchicum autumnale 125 .<br />
Collocassia 124 .<br />
Conferva 110 .<br />
Conium maculatum 151 .<br />
Convallaria 126 .<br />
C onv olvulus 140 .<br />
Corchorus 161.<br />
Coriandrum 150.<br />
Cornus mas 161 .<br />
Coronilla 160.<br />
Corylus 131.<br />
Corypha cerifera 124 .<br />
Crataegus 156 .<br />
Crocus 126 .<br />
Croton 132.<br />
Crozophora 132 .<br />
Cucumis 153 .<br />
Cucurbita 154.<br />
Cujavabaum 155 .<br />
Cukrovnik 123 .<br />
Curcuma longa 127.<br />
Zerumbeth 127 .<br />
Cuscuta 140.<br />
Cyeadea 128.<br />
Cycas circiunalis 128 .<br />
Cydonia 156.<br />
Cynanchum 142 .<br />
Cynara 135.<br />
Cyperus esculentus 123 .<br />
Papyrus 123 .<br />
Cupressus 129 .<br />
CypripediumCalceolus 127 .<br />
Cytisus Laburnum 160 .<br />
C.<br />
D .<br />
Dactylis 118 .<br />
D aphne 133 .<br />
D atura 141 .<br />
Datura arborea 141 .<br />
Daucus carota 150 .<br />
Delesseria 111 .<br />
D elphinium 147 0<br />
Detelja 158.<br />
Deteljica zajčja 160.<br />
Dianthus 147 .<br />
Diatoma 110 .<br />
Diatomaceae 111 .<br />
Dictamnus 147 .<br />
Digitalis 143 .<br />
Dinja 153 .<br />
Dionaea muscipula 146 .<br />
Dioscorea 126 .<br />
Diospyros Ebenum 144 .<br />
Dipsacus fullonum 137 .<br />
Dob 131 .<br />
Dobra misel 143 .<br />
Dorema 153 .<br />
Draeaena 126.<br />
Dren 161 .<br />
Dresen 133 .<br />
Drevce božje 153.<br />
Drobnjak 125 .<br />
Drobtink a 110 .<br />
Drvoj edk a 114 .<br />
Drosera 146 .<br />
Durrha 121 .<br />
Dušica materna 143 .<br />
Dežen 150.<br />
Chelidonium 146 .<br />
Chenopodium 133.<br />
Cibora 156.<br />
Cichorium endivia 134.<br />
Cichorhun intybus 134,<br />
Cicuta virosa 153 .<br />
Cikorija 134.<br />
Cimet 134,<br />
Cipresa 129.<br />
Cirsium 134.<br />
Citver 127 .<br />
Cladonia 111 .<br />
Clavaria Botrytis 114.<br />
22 crlspa 114 .<br />
Čajevec 148.<br />
Čaj paraguajski 153 .<br />
Cebula 125.<br />
Cebula morska, 125 .<br />
,é, emerika 126 .<br />
Cemiu 139 .<br />
,è:esenj 125 .<br />
Cesmin 161 .<br />
češplja 156.<br />
Čevljec 127 .<br />
Čičimak 153 .<br />
Čilibuha 142.<br />
'éistnik 157 .<br />
Džungel 123 .<br />
Džut 161 .<br />
Ebenovec 144.<br />
Eehium 143 .<br />
Elais guineensis 114 .<br />
Endivija 134.<br />
Epacris 139 .<br />
Epilobium 155 .<br />
Equisetum 117 .<br />
Erica 139 .<br />
Eriophorum 123.<br />
Ervum 157 .
Erythraea 142 .<br />
Erythroxylon Coca 161 .<br />
Essigmutter 113.<br />
Euphorbia 132 .<br />
Euphrasia 143.<br />
Evonymus 153 .<br />
F.<br />
Fagus 131.<br />
Fernambuški les 160 .<br />
Fenila 153 .<br />
Festuca 118 .<br />
Ficus 132 .<br />
Fieberrindenbaum 138 .<br />
Figovec 132 .<br />
Florideae 111 .<br />
Foeniculum 150.<br />
Fragaria 156 .<br />
Fraxinus excelsior 140 .<br />
Ornus 140.<br />
Fuchsia 155 .<br />
Fumaria 161 .<br />
G.<br />
Gaber 131 .<br />
Gabez 143 .<br />
Gadovec 143 .<br />
Galactodendron 132 .<br />
Galanthus nivalis 126 .<br />
Galgan 127.<br />
G alhlm 138 .<br />
Generatio aequivoea 112 .<br />
Gentiana 142 .<br />
Georgina 136 .<br />
Geranium 149.<br />
Germi 156 .<br />
Madež 160 .<br />
Glavinec 135.<br />
Glechoma 143 .<br />
Gleditchia 160 .<br />
Glistnik 118 .<br />
Glog 156.<br />
Glyceria fluitans 121 .<br />
Glyeyrrhiza 160 .<br />
Gnaphalium 136 .<br />
Goba jelenova 114 .<br />
Goba kresilna 114 .<br />
Goba mecesnova 114 .<br />
Goban 114.<br />
Golobica 114 .<br />
Gomoljika 114 .<br />
Gorovez 111.<br />
Gorušica 144 .<br />
Gossypimn 149 .<br />
Graden 131 .<br />
Grah 157 .<br />
Grahor 160 .<br />
Granatovec 155.<br />
Grašica 158.<br />
Grenkuljica 143 .<br />
Grint masleni 136.<br />
Grintovec 137 .<br />
Griva 114 .<br />
Grm čistilni 132.<br />
Grozdjièe 150 .<br />
Guajatum 147 .<br />
Gumi arabski 160 .<br />
Gumigutovec 161 .<br />
Gumovec 132 .<br />
Gutta-pereha 144,<br />
Gymnospermae 128 .<br />
H.<br />
Haematoxylon 160 .<br />
Haloga 111.<br />
Hebát 137.<br />
Hebradendron 161 .<br />
Hoden Helix 161 .<br />
Hefenpilz 106.<br />
Helianthus 136 .<br />
Heliotropium 143.<br />
Helleborus 147 .<br />
Repatica 147 .<br />
Hepaticae 116 .<br />
Heracleum 150 .<br />
Hesperis 144.<br />
Hiacinta 125 .<br />
Hibiscus syriacus 148.<br />
Hippomane 132 .<br />
Hippuris 155 .<br />
Hmelj 132 .<br />
Homuljica 154.<br />
Hordeum 121 .<br />
Hortensia 160 .<br />
Hrast 130 .<br />
Tlren 145 .<br />
Hruščica 125, 139.<br />
Hruška 156 .<br />
Humuhls 132 .<br />
Hydnum 114.<br />
Rydrangea hortensis 160 .<br />
Hydrodictyon 110 .<br />
Rymenaea 160 .<br />
Hyoscyamus 141 .<br />
Hypericum 160.<br />
Hypnum 115 .<br />
Hyssopus 143.<br />
I .<br />
Ilex 153 .<br />
lllicium 147 .<br />
Imber 127 .<br />
Indika 159.<br />
lndigofera 159.<br />
lmpatiens 160.<br />
'nula Helenium 135 .<br />
Iris 126.<br />
Isatis tinctoria 145 .<br />
lsonandria gutta 144 .<br />
Iva 130.<br />
J.<br />
Jablana 156 .<br />
Jabolko rajsko 142 .<br />
Jagned 130.<br />
Jagode prsne 153.<br />
Jagoda rudeč'a 156 .<br />
Jagoda volčja 126.<br />
Jàm (korenina) 126 .<br />
Janež 150.<br />
Jasminum 139 .<br />
Jatropa Manihot 133 .<br />
Javor 150.<br />
Ječmen 121 .<br />
Jeglič 139.<br />
Jelenovee 111 .<br />
Jelka 128 .<br />
Jelša 130 .<br />
Jerebica 156.<br />
Jermen povodni 128 .<br />
Jesen 140.<br />
Jesenjak 147 .<br />
Jetičnik 143 .<br />
Jetrenjak 116 .<br />
Jezik volovski 143 .<br />
Ježek 114 .<br />
Ježica 124.<br />
Jetrnik 147 .<br />
Juglans 131 .<br />
Juhtina 130.<br />
Jungermannia 116.<br />
Juniperus 129.<br />
Jurčki 114 .<br />
Jute 161 .<br />
Kadulja 143.<br />
Kačnik 124.<br />
Kačunka 124 .<br />
Kafra 134 .<br />
Kajeputovo drevo 155 .<br />
Kukaovec 148 .<br />
Kakt 150 .<br />
Kalina 140.<br />
Kalužnica 147 .<br />
Kamelija 148.<br />
Kamentrica 160 .<br />
Kamilica 135 .<br />
Kampeška 159.<br />
Kapa farška 153.<br />
Kapus 145 .<br />
Kardamoni 127.<br />
Karželj 114.<br />
Kasijevo drevo 134 .<br />
403
404<br />
Kava 130. Kutina 156. Lučica kurja 147 .<br />
Kavčuk 132 . Kvassija 147 . Lučnik 143.<br />
Kavovec 138 . Luk 125 .<br />
Ketnica zlata 143 . L . Lunaria 144 .<br />
Kinovec 138 . L ackschildlaus 132 . Lupinus lutea 158 .<br />
Kislica 133 . Lactuca 134. Lychnis 147 .<br />
Klek 129. Lakmus 111 . Lycoperdon 114 .<br />
Klinčič 147. Lakota 138 . Lycopodium 117 .<br />
Ključ s . Petra 161 . Lakovec 132. Lycopsis 143 .<br />
Kloščevee 132. Lamium 143 . Lysbnachia 139 .<br />
Koka 161 . Lan 147 .<br />
Kokalj 147 . Lan novozelandijski 125 . M .<br />
Kokorik 139 . Lappa 135. Macrocytis 111 .<br />
Kokos 124 . Lapuh 136. Mačeha 145 .<br />
Kokul 161 . Larix 128 . Mačje oči 143 .<br />
Kolmež 124. Lasci Marijini. 117 . Mad 136 .<br />
Kolofonij 128 . Lathyrus 157 . Madia sativa 111 .<br />
Kolokvinta 154 . Latovka 118 . Madronšica 143 .<br />
Kompava 134. Laurus camphora 134 . Magnolia '147 .<br />
Konjugacija 108 . Laurus cassia 134 . Mah islandijski 111 .<br />
Konoplja 131 . Laurus Cinnamomum 134 . Mah šotni 116.<br />
Konoplja Manilska 127 . Lavandula 143. Mahagonovec 161 .<br />
Kopalova smola 160 . Lavatera 148. Maitrank 138.<br />
Kopitnik (virh) 134. Lavorika 134. Majaron 143 .<br />
Koprec 150 . Lecanora 111 . Majelovec 155 .<br />
Kopriva 131 . Leča 157 . Mak 145.<br />
Kopriva mrtva 143 . Leča vodna 128 . Malinjek 156 .<br />
Kopulacija 108 . Lemna 128 . Malva 148 .<br />
Koren črni 134 . L epid.ium 145. Mana 140 .<br />
Korenje 150 . Leska 131. Mandeljnovec 157 .<br />
Koren kačji 134. Lesičica 114 . Mangove slive 155.<br />
Korenovnik 137 . Lesièjek 117 . Manihot 133 .<br />
Koren veliki 135. Les sladki 160 . Maniok 133 .<br />
Korén žegnani 156 . Les sveti 147 . Manschenillenbaum 132 .<br />
Kork 131 . L eucojum 126. Manzanej 132.<br />
Kornikovec 150. Leontodon taraxacon 134 . Marchantia polymorph a<br />
Kosmulek 125 . Lig= sanctum 147. 116.<br />
Kosmulja 150. Ligustrum 140. Marelica 156 .<br />
Kostanj 131 . Lilija 125. Marjetica 136 .<br />
Košutnik 142. Lilium 125 . Maslina 140.<br />
Krastika 111 . Limb a 128 . Masnica 118.<br />
Krebulica repja 150 . Linaria 143 . Mastix 154.<br />
Kreša kapucinska 160 . Linum 147 . Matricaria Chamomilla<br />
Kreša vodna 145 . Lipa 161 . 135 .<br />
Kristavec 141 . Lipovka 139 . Matthiola 144.<br />
Kristavec drevesasti 141 . Liriodendron tulipiferum Mecesen 128 .<br />
Krhljika 153 . 147 . Medicago 158.<br />
Krompir 141 . Lithospermum 143 . Meduljevina 137 .<br />
Krotonovo olje 132. Ljulika 118, 122. Mehovi trosevni 107 .<br />
Kruhovec 132 . Loboda 133 . Melalenca 155 .<br />
Kruhovec opični 148 . Ločika 134 . Melampyrttm 143 .<br />
Krvomočnica 149 . Logariea 125 . Menca 118 .<br />
Kujavovec 155 . Kokvanj 146 . Melilotus 158 .<br />
Kukovica 127 . Lolium 118, 122 . Melissa 143.<br />
Kumara 153 . Lonicera caprifolium 137 . Menjava zárodna 109 .<br />
Kumin 150. Lóšeè 143. Mentha 143 .<br />
Kuroslep 139 . Lotus 158. Menyanthes 142.<br />
Kuruza 122 . Lubenica 154 . Merulius 114 .
Mesečnica, 144 .<br />
Mespilus 156 .<br />
Meta 143 .<br />
Metagenesis 109 .<br />
meteljka 158 .<br />
metlja 133.<br />
Mikania scandens 136 .<br />
Mimosa 160 .<br />
Mimulus 143 .<br />
Mira 154 .<br />
Mirabella 156.<br />
Mirta, 155 .<br />
Mišjek 151 .<br />
Mjilnica 147 .<br />
Mleček 132 .<br />
Mlečnica 114.<br />
Mleènik krvavi 146 ,<br />
Mleko tičje 125 .<br />
Mlekovec 132.<br />
Momordium Elaterium 151 .<br />
Monotropa 139 .<br />
Morchella esculenta 114 .<br />
Morus 132 .<br />
Mošusova zél 143 .<br />
Motovilec 137 .<br />
Mreža povodna 110 .<br />
Muholovka 146 .<br />
Mrkva 150 .<br />
Mrtvika 155 .<br />
Mrzličnik 142.<br />
Mučenica 161 .<br />
Munec 123 .<br />
Murba 132.<br />
Musa 127 .<br />
Muskardino 114.<br />
Muscari 125 .<br />
Muškat 149.<br />
Muškatovec 132 .<br />
Mušnica 114 .<br />
Mycelium 113 .<br />
Myosotis 143 .<br />
Myrrhe 151 .<br />
Myrica 131 .<br />
Myristica moschata 132 .<br />
Myrtus communis 155.<br />
Myrtus pimenta 155 .<br />
N .<br />
Nagelj 147 .<br />
Naprstec 143 .<br />
Navieula 110 .<br />
Nareissus 126 .<br />
Nasturtium 145 .<br />
Nebina 136 .<br />
Negnoj 160.<br />
Nerium 142 .<br />
Nešplja 156 .<br />
Netresk 154 .<br />
Neža bodeča 134 .<br />
Nicotiana 141 .<br />
Nigella 147 .<br />
Nočnica 144.<br />
Noga mačja 139 .<br />
Nopal 150 .<br />
Norica 126 .<br />
Nostoc 110 .<br />
Nožice zajčje 136 .<br />
Nunke 126 .<br />
Nuphar luteum 146.<br />
Nymphaea alba 146 .<br />
O .<br />
Oblajst 145 .<br />
O dolin 143.<br />
O enothera 155.<br />
Ogrščica 145 .<br />
OYdium 114 .<br />
Okrak 110.<br />
Olea europaea 140 .<br />
Oleander 142 .<br />
Olika 140.<br />
Omej 147 .<br />
Omela 144.<br />
Omotica ribja 161 .<br />
Omphalodes 143 .<br />
Onobrychis 158 .<br />
Ononis 160.<br />
Oogonij 109 .<br />
Oospora 109 .<br />
Opuntia 150 .<br />
Orchis 127 .<br />
Oreh 131 .<br />
Oreh podzemeljski 159 .<br />
Oreh povodni 155.<br />
Origanum Maj orana 143.<br />
vulgare 143.<br />
Orlica 147 .<br />
Ornithogalum 125 .<br />
Orobus 160 .<br />
Orseille 111 .<br />
Oryca sativa 121 .<br />
Osat 131.<br />
Oscillatoria 110 .<br />
Oskoruša 156 .<br />
Osladje 156 .<br />
Oslez 148.<br />
Ostrica papirodejna 123 .<br />
vžitna 123 .<br />
Ostrožnik 147.<br />
Oves 118, 121 .<br />
Oxalis 160 .<br />
P `.<br />
Paeonia 147 .<br />
Palička 110.<br />
Palme 124, 125.<br />
O5<br />
Pamela 137 .<br />
Panicum miliaceum 121 ,<br />
Papaver 145.<br />
Paradajžar 142 .<br />
P kis 126.<br />
Parkelj 117.<br />
Parkeljci kozji 137 .<br />
Parkeljci lesičji 114 .<br />
Parmelia 111 .<br />
Parožnica 110.<br />
Paskvica 141 .<br />
Passiflora 161 .<br />
Pastinaca 150 .<br />
Paulownia 144 .<br />
Pavlovo drevo 144 .<br />
Pečenka 114, 106 .<br />
Pedicularis 143 ,<br />
Pelargonium 149 .<br />
Pelin 136 .<br />
Pelinček 136 .<br />
Pelodka 108.<br />
Penieillium glaucum 107 .<br />
Perenespora infestans 114.<br />
Perunika 126 .<br />
Pesa 133.<br />
Peteršilj 150 .<br />
Peteršilj pasji 151 .<br />
Petoprstnik 156 .<br />
Petroselinum 150 .<br />
Pezdek 114 .<br />
Phalaris eanariensis 122 .<br />
Phaseolus 157 .<br />
Philadelphus 161 .<br />
Phleum pratense 118 .<br />
Phoenix dactylifera 124 .<br />
Phormium tenax 125 .<br />
Phyteuina 137.<br />
Physalis 142.<br />
Piassava 125 .<br />
Pijavčnica 139 .<br />
Pimentovec 155.<br />
Pimpinella Anisuin 150 .<br />
Pinija 128.<br />
Pinas-konoplja 127.<br />
Pinus 128.<br />
Piper 130 .<br />
Piperat 147 .<br />
Pir 121 .<br />
Pirika 119 .<br />
Pisang 127 .<br />
Pistacia 154 .<br />
Pistacia Lentiscus 155.<br />
Pisum 157 .<br />
Plantago 144 ,<br />
Plašček dev. Marije 156 .<br />
Platan 131 .<br />
Platnica 114 .<br />
Plavica 131.
406<br />
Pleom.orfizem 109. Quercltron 131 .<br />
Plesenj droževna (kvasovka<br />
106, 113 .<br />
Plesanj grozdna 114 .<br />
krompirjeva 114 .<br />
Quercus 131 .<br />
R.<br />
Saccharomycetes cerevi -<br />
siae 106.<br />
Saccharum officinarum123.<br />
svilodova 114 .<br />
112 .<br />
Rabarbara 133 .<br />
Raffiesi a, 134.<br />
Saflor 135 .<br />
Sagittaria, 127 .<br />
ščetasta 107.<br />
sadna 114.<br />
Rajž 121 .<br />
Rakita 130 .<br />
Sago 124.<br />
Sagovo drevo 128 .<br />
Plučnjak 111 .<br />
Pluta 131 .<br />
Ramšelj 161.<br />
Ranunculus 146.<br />
Sagus Rumphii 124.<br />
Salata 123 .<br />
Poa annua 118 .<br />
pratensis 118 .<br />
Podgobje 113 .<br />
Podlesek 125 .<br />
Podlesnica 117 .<br />
Podražec 134.<br />
Polygala 161 .<br />
Polygonum 133 .<br />
Polyporus 114.<br />
Polytriehum commune 115 .<br />
Pomerančevec 150 .<br />
Poprika 142.<br />
Poprovec 130 .<br />
Poprovo zelišče 145 .<br />
Populus 130 .<br />
Porastec 116 .<br />
Poréčnik 127 .<br />
Posolnč'niea 143.<br />
Potentilla 156.<br />
Poterium 156 .<br />
Potočnica 143 .<br />
Praprotica 115 .<br />
Praprot orlova, 117 .<br />
Predenita 140 .<br />
Predkál 109 .<br />
Preslica 117 .<br />
Primula 139 .<br />
Proso 121 .<br />
Proso dev. Marije 118.<br />
Prothahimn 117 .<br />
Protococcus 110.<br />
Prožiljka 160.<br />
Prunus 156.<br />
Psisidium 155 .<br />
Pšenica 120.<br />
Pšeno laško 121 .<br />
Pteris aquilina 117 .<br />
Pteris serratula 109 .<br />
Puccinhlm graminis 109 .<br />
Pulque 127 .<br />
Pirnica 155.<br />
Pušpan 133 .<br />
Pyrolla 139 .<br />
Pirus 156.<br />
Quassia 147 .<br />
Raphanus 415.<br />
Rašec 155 .<br />
Razhudnik 141 .<br />
Redkev 145.<br />
Regrat 134.<br />
Reja svinjska 158 .<br />
Repa 145 .<br />
Repinec 135 .<br />
Rep konjski 117 .<br />
Rep kozji 133.<br />
Rep lisičji. 118 .<br />
svinjski 118 .<br />
Repušec 137 .<br />
Reseda 160 .<br />
Ribes 150 .<br />
Ricinus 132 .<br />
Rhamnus 158 .<br />
Rheum 133 .<br />
Rhinanthus 143 .<br />
Rhizophora 137 .<br />
Rhododendron 139 .<br />
Rhus 154 .<br />
Em án 135 .<br />
Robida 156 .<br />
Robinia 160 .<br />
Roccella 111 .<br />
Rog jelenski 155 .<br />
Rogovilček 126.<br />
Rogoz 124.<br />
Bohr spani.sches 125.<br />
Rosa, 155 .<br />
Rosenkraut 149 .<br />
Rosika 146 .<br />
Rosmarinus 143.<br />
Roža 155.<br />
Roža planinska 139 .<br />
Roža sv. Antona 135.<br />
Roža sv. Janeza 160 .<br />
Rožičevec 160.<br />
Rubia tinctorum 139.<br />
Rubus 156 .<br />
Ruj 154.<br />
Ritja žitna 109 .<br />
Rumex 133 .<br />
Ruta 147 .<br />
Rutica 147 .<br />
Rž 121 .<br />
Salep 128.<br />
Salicornia 133.<br />
Salix 130 .<br />
Sals ola 133 .<br />
Salvia 143 .<br />
Sambucus 137 .<br />
Samovratec 139 .<br />
Saponaria 147 .<br />
Sargassmn 111 .<br />
Sassaparil 126 .<br />
Saxifraga 160.<br />
Scabiosa 137 .<br />
Seidla 125 .<br />
Scirpus 123 .<br />
Scorzonera 134 .<br />
Secale cereale 121 .<br />
Sedje 115 .<br />
Sedum 154.<br />
Seme tičje 143 .<br />
Sempervivum 154.<br />
Senecio 136 .<br />
Senesovi grm 160 .<br />
Serpentaria, 134.<br />
Setaria italica 121 .<br />
Sicomorus 132.<br />
Silina 145 .<br />
Simphoricarpos racemos a<br />
137 .<br />
Sinapis 144 .<br />
Sirek 121 .<br />
Sirotica 145 .<br />
Sirovka 114 .<br />
Swetenia 161 .<br />
Sivka 143 .<br />
Skalovec 111 .<br />
Skabotovec 161 .<br />
Skreènik 143 .<br />
Sladika močvirska 121 ,<br />
Slak 140:<br />
Slez 148 .<br />
Sliva 156 .<br />
Slzenovec 148 .<br />
Smetlika 143.<br />
Smilax 126 .<br />
Smokvovec 132.<br />
Smolika 138 .<br />
Smrček 114 .<br />
S .
Smrdelja 135 . Eopulja 118. Turnesol 132 .<br />
Smrdilj 150 . Spajka 137 . Turšiea 122.<br />
Smreka 128 . Spinaèa 133 . Tussilago 136.<br />
Smrt kozja 134 . Strkovee 124 . Tylia 161 .<br />
Snet 113 . Typha 124 .<br />
Solanom. 141 .<br />
Solarnim Lyeop ersi m142 .<br />
T . U .<br />
207<br />
Soldanella 139 . Tam arindus 160. Ulmu s 131 .<br />
Soldatki 139 . Tanacetum 136 . Ulvina aceti 114 .<br />
Solnčnica 136 . Tang 111 . Up as 132 .<br />
Solnica 133. Tannenwedel 155 . Urtica 131 .<br />
Solzica 118 . Topinambur 136 . Usula 111 .<br />
Sorbus 156 . Tapioka 133. Ušivec 143 .<br />
Soredije 106 . Taro 124 .<br />
Sorghum vulgare 121 . Taxus 129 . V.<br />
Sori 107 .* Tectonia 143 . Vaceinium 139 .<br />
Sparganium 124 . Teka 143. Valeriana 137 .<br />
Sphaerococcus 111 . Terijak 137 . Valerianella 137 .<br />
Sphagnum 116 . Thea chinensis 111 . Vanilla aromatica 127.<br />
Spinacia 133 . Teloh 147 . Vanilija 127 .<br />
Spiraea 156 . Theobroma cacao 148 . Vaucheria 110.<br />
Spondias mangifera 155 . Thuja 129 . Velenduha 143 .<br />
Sporangije 107 . Thymus 143. Veratrum 126 .<br />
Sporiš 143 . Tisa 129 . Verbascuin 143 .<br />
Srobrot 147. Tobak 141 . Verbena 143 .<br />
Srpica 123. Toluifera 160 Veronica 143 .<br />
Sršaj 117 . Tomato 142. Vetrnica 147 .<br />
Stapelija 142 . Topol 130 . Viburnum Lantana 137 .<br />
Stellaria 147 . Torilnica 143 . Opulus 137 .<br />
Stérnánis 147 . Torilovec 111. Vlcia 157, 158 .<br />
Storaks 144 . Tragantova smola 160 . Victoria regia 146 .<br />
Strašnica 156 . Trapa natans 155 . Vijolica 145.<br />
Streluša 127 . Trator 133 . Vinca 142.<br />
Strychnos nux vomica 112 . Trava morska 128 . Vinika 147 .<br />
Stiiekelalge 106 . Trava pasja 118 . Viseum 144 .<br />
Stvaritev samosvojna 112 . Trava pisana 122. Viš 123 .<br />
Styrax Benzorn 144 . Trepetlika 130 . Višnja 156 .<br />
vulgaris 144 . Trica 138 . Vitis vinifera 147.<br />
Sveča papeževa 143 . Trifolium 158 . Viola 145 .<br />
Svetlin 155 . Tritieum repens 119 . Viola 145 .<br />
Svilnica 142. vulgare 120 . Vlastovičnik 142.<br />
Svišč 142 . Trnoljica 156 . Vodoljuba 128.<br />
Symphytum 113 . Trobelika 153. Volčin 133.<br />
Syringa 139. Trobovnik 144 . Voskovnik 131 .<br />
Trod 114 . Vratič 136 .<br />
Š . Tropaeolum 160. Vrba 130 .<br />
$aholjan 147<br />
Tros 107.<br />
.<br />
Vrbovec 155 .<br />
Troska ižesna 108<br />
Saš 123 .<br />
. Vres 139 .<br />
Trosnik 107 .<br />
$četiea tkalska 137 .<br />
Vrganj 114 .<br />
Trpotec 144 . Vrnisón 132 .<br />
Sèir 133 . Trs vinski 147 .<br />
Sebenik 144 .<br />
Trskovka 125.<br />
W .<br />
Seboj 144 . Trst 123 . Waldmeister 138.<br />
Šelak 132. Triiffel 114. Wunderbaum 132 .<br />
Sipek 156 . Tuber 114.<br />
SIebedrica 143 . Tulipa 125 . Z .<br />
Smarnica 126 . Tulipan 125 . Zajčji mak 147 .<br />
àolnčki dev. Mari je 158 . Tulipanovec 147 . Zakvas 113 .
408<br />
Zaspanček 142.<br />
Zavratnica, 143.<br />
Zea Mays 122.<br />
Zélena 150 .<br />
Zelenika 133<br />
Zlatica 146 .<br />
Zigospora 108 .<br />
Zelišče pasje 141 .<br />
Zingiber 127 .<br />
Zimzelen 142.<br />
Ziziphus 153 .<br />
Zmájevec 126 .<br />
Zobnik 141 .<br />
Zoospora 407 .<br />
Zostera 428 .<br />
Zvezdnica 147 .<br />
Zvonček 126 .<br />
Tiskarski pogreki ,<br />
Zvončica 137.<br />
Zvonka 139 .<br />
k.<br />
Žebi.ce nagljeve 115 .<br />
Zefran 126 .<br />
Žir 131 .<br />
"L, Iiènlk 144.<br />
Zoltnja,k 127.<br />
Stran 105, vrsta 3 . odspod mesto p o z n o beri p a z n o .<br />
107, 26. mahovi beri mehovi .<br />
125, 11 . Fritil ari beri Fritillaria .<br />
127, 10. odzgor Masaceae beri Musaceae .<br />
143, 5. odspod Veronika beri Veronica.
Kazalo iu Imata zaalw a<br />
sloVen ski, nemški in latinski .<br />
A .<br />
Aalmolch, paogor . . . . 33 0<br />
Aasfliege, nlrhojeda muha . 36 1<br />
Aasgeier, m har . . . 29 7<br />
Abart, zvrsta .<br />
Abendfalter, somračniki . . . . 357<br />
Abendpfauenauge, večer. pavlinček 357<br />
Abraznis<br />
Abzieher, mišica odteznica .<br />
338<br />
Acanthia lectularia<br />
Acanthopterigii . .<br />
36 5<br />
33 3<br />
Acanthurus .<br />
Acarina . .<br />
. . . 33 5<br />
36 8<br />
Acarus farinae<br />
prunorum .<br />
„ sivo<br />
Aecentor . . .<br />
Accipenser huso .<br />
.<br />
.<br />
. .<br />
.<br />
368<br />
368<br />
368<br />
284<br />
342<br />
ruthenus . . 34 2<br />
sturio . . 342<br />
Aeerina cernua 334<br />
Acherontia Atropos . . 357<br />
Achtfuss, hobotnica . . . . 381<br />
Acidalia brumata . . . . 359<br />
Ackernacktsehnecke, poljski slinar 382<br />
Acridiunl coerulescens . . . . 36 3<br />
migratorium<br />
36 3<br />
•<br />
Actinia . . . 39 4<br />
A ctinophrys . . 39 9<br />
Aderhaut, žilnica .<br />
Admiral 356<br />
Aehrenkoralle, klasnjača . 395<br />
Aeneasratte, hrbtonos . 254<br />
Aepiornis 30 8<br />
Aesche, lipan 33 6<br />
Aeschna grandis 36 2<br />
Aesculapschlange, gož, kača belica 32 3<br />
Affen, glej Vierh~nder .<br />
After, zadnjica .<br />
Agrotis segetuzn . . 359<br />
Aguti . . . 262<br />
Ai . . . . . . 26 3<br />
Aksis . . . . . 275<br />
Alauda arvensls . , 28 8<br />
„ eristata . . , . 288<br />
Albatros . . 31 6<br />
Albe, ševniea<br />
Albinos, belin .<br />
. 339<br />
Alca impennis . . . 314<br />
torda . . 314<br />
Alcedo ispida . . 293<br />
Alcyonella . . . 38 8<br />
Alcyonium . . • . 396<br />
Aligator . . . . 321<br />
Alk veliki, gr . Alk . . 314<br />
Alosa . . . . 336<br />
Alse, čepa . . . • 33 6<br />
Alytes obstetricans . 32 9<br />
Ambos, nakovalce ( gnat. )<br />
Ambulaerum, koračnica.<br />
Ameise, mravlja . . . . 35 4<br />
A ii isenfresser, mravljinčar . . 263<br />
Ameisenigel, kjunasti ježek . 262<br />
Ameisenl~we, mravlj . volkec . 362<br />
Ammenkr~te, porodničar 329<br />
Ammodytes tobianus<br />
. 341<br />
Aznoeba 399<br />
Amphibien, krkoni<br />
Amphisbaena . .<br />
.<br />
.<br />
. 317<br />
327<br />
Amphioxus lanceolatus<br />
344<br />
Amphiunia . . . . 330<br />
Amsel, kos . . .<br />
Anabas seandens . • .<br />
28 4<br />
33 5<br />
Anadonta . . . . 38 5<br />
Anakonda . . 323<br />
Anarrhichas lupus<br />
333<br />
Anas Bosehas . . • . . 316<br />
,, nolissima ▪<br />
31 6<br />
Anatifera<br />
. . 37 1<br />
Andrena<br />
356<br />
Angorka . . . 27 6<br />
Anguilla fluviatilis 340<br />
Anguillula aeeti<br />
375<br />
glutinis 375<br />
Anguis fragilis . . 32 7<br />
Anisotoma<br />
Annulata .<br />
.<br />
.<br />
.<br />
. .<br />
35 1<br />
37 3<br />
Annulati<br />
327<br />
Anobium pertinax • . 349<br />
Anolis<br />
326<br />
Anser cinereus . . . . 316
410<br />
Anthonomus pomorum<br />
Anthozoa<br />
Anthraxfliege, muha črnica<br />
Anthrenus museorum .<br />
352<br />
390<br />
361<br />
350<br />
Arthrozoa . . . .<br />
Ascaris lumbrieoides<br />
Ascidia . .<br />
Ascomys . . .<br />
34 4<br />
374<br />
38 8<br />
260<br />
Anthus . . .<br />
Antlitznerv, oblični živec .<br />
. 285 Asellus aquaticus<br />
Asilus . . . .<br />
37 1<br />
36 1<br />
Antophila . . .<br />
Anthophora parietina .<br />
355<br />
356<br />
Asopia farinalis<br />
Aspidiotus Nerii<br />
36 0<br />
36 4<br />
Antilopa obuzdana, geza'umte A.<br />
Antilope cervicapra . .<br />
279<br />
279<br />
Aspidostraca<br />
Aspis . . .<br />
37 1<br />
323<br />
dorcas . .<br />
euehore . . . .<br />
gez'áumte, obuzdana a .<br />
gnu .<br />
oryx . . .<br />
rupicapra . .<br />
Anzieher, priteznica (mišica) .<br />
Aorta, velika odvodnica .<br />
Apatura Iris . .<br />
Apfelstecher, jabelčar<br />
279<br />
279<br />
279<br />
279<br />
279<br />
277<br />
356<br />
352<br />
Aspro . . .<br />
Astacus fluviatilis<br />
marinus<br />
Asterias .<br />
Asteroidea<br />
Astraea .<br />
Astur nisus . . .<br />
palumbarius<br />
Ateles . . .<br />
Ateuchus sacer . . .<br />
33 4<br />
36 9<br />
36 9<br />
39 0<br />
39 0<br />
395<br />
300<br />
300<br />
23 7<br />
349<br />
Apfelwiekler, jabelčni zavijač<br />
Aphis fabae<br />
rosae . . .<br />
Aphrodite aeuleata<br />
Apis mellifica . .<br />
Apiysia depilans<br />
Apneusta . .<br />
Apodes . . . .<br />
360<br />
365<br />
365<br />
373<br />
355<br />
384<br />
369<br />
340<br />
Athmungsorgane, dihala .<br />
Atlas velikanski, Atlasspinner<br />
Atlasspinner, atlas velikanski<br />
Attagenus polno .<br />
Auchenia lama .<br />
vicuna . . .<br />
Auerhahn, divji petelin .<br />
Auerochs, tur . . . .<br />
358<br />
358<br />
350<br />
274<br />
274<br />
303<br />
279<br />
Aptenodytes<br />
Apterix australis<br />
.<br />
.<br />
314<br />
306<br />
Aufheber, vzdižnica (mišic a<br />
Augapfel, zrklo .<br />
Aquila fulva .<br />
imperialis .<br />
Ara ararauna .<br />
macao . . .<br />
modri, bl. Ara .<br />
rudeči, rother<br />
Arachnida . . .<br />
A ranea domestica<br />
Ana<br />
Arche, barčica .<br />
Arctomys marmorata<br />
Ardea aegretta .<br />
clnerea .<br />
stellaris . .<br />
Arenicola piscatorum<br />
Argala . . . .<br />
Argonauta Argo<br />
Argulus . .<br />
Argus<br />
Argynnis paphia .<br />
Argyroneta . . .<br />
Arkal . .<br />
Armadillo . . .<br />
Armfiisser, rokonožci<br />
Armpolyp griiner, zeleni trdoživ<br />
Art, vrsta.<br />
Arterie, glej Schlagader .<br />
Arthrostraea . .<br />
298<br />
298<br />
295<br />
295<br />
295<br />
295<br />
366<br />
367<br />
387<br />
387<br />
257<br />
309<br />
308<br />
309<br />
373<br />
309<br />
381<br />
371<br />
306<br />
356<br />
368<br />
276<br />
371<br />
385<br />
393<br />
370<br />
Auge, oko .<br />
Augenbraue, obrva .<br />
Augenkoralle, očnjak<br />
Augenlied, veja.<br />
Augen.thierehen, zelena repačica<br />
Auster, ostriga<br />
Austernfischer, ostrigar .<br />
Aves . . .<br />
Axis maculata<br />
Axolotl<br />
B .<br />
Baba stara, Einhornfiseh<br />
Babirussa<br />
Baehforelle, postrv .<br />
Bachstelze, pastirica .<br />
Backenzahn, kočnjak .<br />
Baeterien . . . .<br />
Bar brauner, rjavi medved<br />
Bkenspinner, kosmatinec<br />
Balaena . .<br />
Balaenoptera .<br />
Balaninus nucum<br />
Balantia . .<br />
Balanus .<br />
Balearica<br />
39 5<br />
399<br />
387<br />
31 0<br />
28 2<br />
27 5<br />
33 0<br />
34 1<br />
268<br />
33 6<br />
284<br />
399<br />
243<br />
359<br />
28 2<br />
282<br />
35 2<br />
25 4<br />
37 1<br />
308
Dmliutem . . . 34 1<br />
Band, vez (anat.)<br />
Bandassel, striga 36 6<br />
Bmruemrena ^ 3o 8<br />
8aruns 8e 8<br />
Barčica, Arche ` 38 7<br />
Baribal .' 24 4<br />
, .334<br />
Bartgeier, brkati sér 298<br />
Basiliscus mitratus ^ 326<br />
Basulja ^ ` ` ` ` 268<br />
Batič, Hammer (anat .) .<br />
Batrachia . . . . 32 7<br />
Bauchfell, trebušnica<br />
. . 335<br />
. . 38 1<br />
trebušna sli -<br />
~~ . .~ ' ^ .<br />
Bauchthiere, trebušnjaki ^ . 378<br />
~~.~U_~ 28 5<br />
Baulnschlange, drvolaz 32 3<br />
Baumweissling, glogovi belin 35 7<br />
Bazilisk 32 6<br />
Bčela, 35 5<br />
. `"5 "<br />
k 35 6<br />
zidarica, Mauerbiene 35 6<br />
Bčelar, . .. . . . 35 7<br />
Beeken, medenica .<br />
Beinhaut, pokostnica .<br />
Belica, glej jarebiea snežna.<br />
Belica, kača, glej gož.<br />
Belica riba, . 338<br />
Belin _glogovi, 357<br />
kapusovi, 357<br />
Beljuga, glej viza .<br />
Belorepec, glej postonja.<br />
~<br />
Ringolnutter . . ' 303<br />
393<br />
35 1<br />
Bettwanze, posteljna stenica<br />
Beuger, upogibnica, (mišica) .<br />
365<br />
Beutelb~r, medved vrečar . .<br />
Beutelmarder, kuna vrečarica<br />
253<br />
254<br />
Beutelmaus, miš vrečarica<br />
Beutelmeise, remee . .<br />
254<br />
287<br />
Beutelratte, podgana vrečarica<br />
Beutelstaar, trupial .<br />
254<br />
290<br />
•<br />
Beutelthiere, vrečarji . . 25 3<br />
Bewegungsnerv, gibalni živec .<br />
Bewegungsorgane, gibala.<br />
B . . . 27 6<br />
Bibar, bober . . . ~ ` . . 261<br />
Bienenfresser, . . . . 293<br />
411<br />
Bik moškatni, Moschusochs 27 9<br />
Billich, polh 257<br />
Bimana, dvoroki ~ . , . . 280<br />
Birkhahn, ruševec 303<br />
Bisamratte, podgana pižmarica . 260<br />
Bisernica echmeeoumuemm! 387<br />
Bisernica rečna, Flussperlmuschel 385<br />
y1snmw ^ . . . ' ' '<br />
Bivol<br />
Bizon, amerikanski bivol<br />
•<br />
270<br />
279<br />
279<br />
312<br />
. ^ 388<br />
357<br />
. ^ . 35 1<br />
Blasenwurm, mehurnjak . ~ . ^ 37 7<br />
Blatta orientmuo . . . ' . . 364<br />
Blatth~rner, plojkaši . 349<br />
Blattk ~fer, sijajnik 353<br />
365<br />
Blatt~~.~~e` živi ~~ , . . ^ 364<br />
~~~^<br />
Blaukehlehen, plava taščica<br />
353<br />
284<br />
' 287<br />
. 33 8<br />
Blindschleiche, slepič<br />
▪<br />
32 7<br />
33 0<br />
• 32 2<br />
Blumenwespe, osa cvetnica 35 5<br />
Blutader, žila dovodnica .<br />
. 87 3<br />
Blutk~rperchen, krvna kolesc a<br />
Blutkuchen, krvna gruda .<br />
Blutwasser, sirotka .<br />
Boa, constrictor 323<br />
Bober, ~~_ - ^ 261<br />
Bobnarica, glej bukač,<br />
Bodljal', Stachelk~fer<br />
. 353<br />
38 4<br />
351<br />
361<br />
36 4<br />
Bohrwurm, živi sveder ~ . . . 386<br />
Bolha, Floh<br />
Bolha morska, Meer8nb .<br />
"<br />
3e2<br />
. . . 37 1<br />
,~ .362<br />
,, prstna Eruflob . . . 35e<br />
, Bombardiruufer ` puškar ^ ~ . 348<br />
Bombinator igneus . . ^ ^ , 327<br />
35 8<br />
. . . ~ 358<br />
. . , . 335<br />
Borkenk~fer, lubadar . . . . 352
412<br />
Bos bison .<br />
bubalns<br />
279<br />
279<br />
Buntspecht, de-tal .<br />
Buphaga . . . .<br />
295<br />
290<br />
Caffer<br />
grunniens .<br />
moschatus .<br />
tauru s<br />
279<br />
279<br />
279<br />
279<br />
Buprestis . . .<br />
Burnica, Fregattvogel<br />
Butec> vulgaris .<br />
. 349<br />
31 5<br />
30 0<br />
Brus . . . .<br />
279<br />
Bostrychus typographus 352<br />
Bothriocephalus latus 378<br />
Botis forficalis . . . . 360<br />
Brachinus erepitans . . 348<br />
Brachycephal, kratkoglav 231<br />
Bracon 354<br />
Bradačica, glej trnja .<br />
Bradavièice tipalne, Tastwurzchen .<br />
Bradypus . . 263<br />
Brakon . . . . 354<br />
CabinetkUer, muzejnik<br />
Cacadu, kakaduj .<br />
Cacatus cristatus .<br />
Caecilia<br />
Calandra granaria<br />
palmarum .<br />
Calhonymus . .<br />
Callithrix<br />
Callopeltis Aescalepii<br />
Calosoma sycophanta<br />
.<br />
. . .<br />
.<br />
.<br />
350<br />
295<br />
295<br />
330<br />
352<br />
352<br />
334<br />
237<br />
323<br />
348<br />
Bramor, glej podjed.<br />
Branchiopoda . .<br />
Branica, glej prepona .<br />
Branjug, glej brinovka .<br />
385<br />
Canis aureus .<br />
familiaris<br />
lagopus .<br />
latrans .<br />
. 24 7<br />
246<br />
248<br />
24 7<br />
Bregunica, Uferschwalbe<br />
Brezplučniki, Lungenlose .<br />
Brezsrčnice, R~hrenherzer . . .<br />
Brezvretencarji, wirbellose Thiere<br />
285<br />
369<br />
344<br />
lupus . .<br />
vulpes . . .<br />
Camelopardalis Qiraffa<br />
Camelus bacffianus .<br />
247<br />
248<br />
27 4<br />
27 1<br />
Brezzobi, Zahnlose . .<br />
Brezzobka, Teichmuschel .<br />
Brieftaube, golob pismonos<br />
Briljantar, BrillantU,fer<br />
262<br />
385<br />
302<br />
352<br />
dromedarhls<br />
Capra aegagrus<br />
hircus<br />
ibex .<br />
271<br />
27 6<br />
27 6<br />
276<br />
Brillenschlange, klobučarka<br />
Brinovka, Krammetsvogel<br />
323<br />
283<br />
Capricornia . . . .<br />
Caprimulgus europaeus<br />
35 3<br />
292<br />
Brizga, glej hudournik .<br />
Brizgač, pritzwurm<br />
Brizgavci, Sternwiirmer<br />
Brglez, Spechmeise . .<br />
Brljavka, Bl~dauge .<br />
Brodnice, Watv~gel<br />
Brodnik, Schiffboot . .<br />
389<br />
388<br />
287<br />
322<br />
308<br />
381<br />
C apu cin er affe, k apucin e c 237<br />
Carabus auratus . . 348<br />
coriaceus . . 348<br />
Carar, Misteldrossel 284<br />
Carcinus maenas 370<br />
Cardirtm . . .<br />
Carettschildkrote, echte, prava ka - 386<br />
Bruchus pisi<br />
Briicke, most (anat .)<br />
351 reta<br />
Carettschildkrvte, gemeine, navadna 320<br />
Briillaffe, vriskač .<br />
Brustbein, grodnica.<br />
Brustmilchgang, prsni mezgovod .<br />
Bryozoa<br />
Brzec poljski, Sandluufer<br />
Brzoteki, Laufvógel<br />
Buccinum harpa<br />
Buceros . . . .<br />
Buchfi-n.k, ščinkavec . .<br />
Buckelochs, grbavi vol<br />
Bučoglav, Stutzkopf . .<br />
Biicherscorpion, knjižni šéipavee<br />
Biiffel, bivol<br />
Biigermeistermáve, plavkasti galeb<br />
Biischelklemer , remije . . . .<br />
Bufo calamites . . . .<br />
cmereus<br />
Bukaè', Rohrdommel , .<br />
236<br />
388<br />
348<br />
306<br />
348<br />
293<br />
287<br />
279<br />
334<br />
367<br />
279<br />
315<br />
341<br />
329<br />
329<br />
309<br />
kareta . 320<br />
Carnivora . 240<br />
Carpocapsa pomonana 360<br />
Cassicus . . . 290<br />
Cassida viridis 35 3<br />
Cassis . . . 38 4<br />
Castor fiber . . 26 1<br />
Casuarius indicus 30 6<br />
Catheturus . . . 30 6<br />
Catocala fraxini . 35 9<br />
nupta . 35 9<br />
pronuba 35 9<br />
Cavia cobaya 262<br />
Cebus apella . 23 7<br />
capuclnus . . 237<br />
Cecidomia destructor 361<br />
Centriscus . . 342<br />
Cephalopoda . 379<br />
C .
Oeouobyz heros '<br />
moseban m<br />
----<br />
Cercopitheeus osabaeu s<br />
Certhia familiaris<br />
Cervus aloes . , . .<br />
. eapreolus ` . .<br />
" dama . . . .<br />
° _~p~- . . . .<br />
-~~~ ~<br />
Cestodes . . . . . .<br />
Cmstnn Vanerio . . .<br />
Ommoea . . . . ~ .<br />
Oetooia mnratm . . . .<br />
Cevkar, ---'--<br />
-~---<br />
Cuarmdrium phwialis<br />
Chelifer eaneroide~ .<br />
uuemmn rostrmtu a<br />
Chelonia umremu . . .<br />
imbricata . ,<br />
~°_ . ` .<br />
CheYydra<br />
~~_~~-<br />
~. .n~e~<br />
. . . . .<br />
Cuir000mnmpmmosu o<br />
Chiroptera ~ '<br />
__g .<br />
Chiton .<br />
.<br />
.<br />
.<br />
.<br />
. ` .<br />
^ . .<br />
Chlamydophoru~ s . .<br />
`h~~~ .<br />
Ch.e ..n<br />
Chondrin . .<br />
_y___ populi .<br />
Chrysopa poda<br />
Chrysophris<br />
.<br />
. .<br />
~__.- orni . . . .<br />
spumaria .<br />
__—_ ~<br />
. . . . .<br />
argala . , . .<br />
~_.~. . ~ . .<br />
Cipal, glej morski lipan .<br />
Citronenvogel, rumenjak<br />
358<br />
35 3<br />
40 0<br />
37 8<br />
23 6<br />
28 5<br />
27 5<br />
27 5<br />
27 5<br />
27 5<br />
275<br />
376<br />
393<br />
28 1<br />
350<br />
37 3<br />
on o<br />
32 5<br />
31 0<br />
36 7<br />
33 5<br />
32 0<br />
32 0<br />
32 0<br />
32 0<br />
260<br />
334<br />
361<br />
23 8<br />
33 5<br />
38 4<br />
263<br />
180<br />
200<br />
16 8<br />
353<br />
362<br />
334<br />
201<br />
200<br />
246<br />
36 5<br />
36 5<br />
34 8<br />
30 9<br />
30 9<br />
30 9<br />
38 9<br />
28 4<br />
28 5<br />
300<br />
371<br />
351<br />
357<br />
29 1<br />
413<br />
^ 350<br />
. . ' , .385<br />
" . ^^^ 885<br />
€Inpe .83 6<br />
, s a r d i n a 33 6<br />
sprattus . ume<br />
Clytus arietis . . . , ' ' . 353<br />
Oobitiebmrbatnla . ~ . ' . ' 88 8<br />
fossilis . . ' ^ ^ , . 33 8<br />
ooceinoum septempunetata ^ ^ . 353<br />
Coeeus ~~~~ . . . ^ . . ~ 364<br />
mois . ^ 364<br />
laoea . 384<br />
Coelenterata . . . . ' . ' . 891<br />
Coelogenys 26=<br />
comznmaoerobruue ' . . . 373<br />
Coleoptera, ~~ . ' . ~ 347<br />
Colias uhmmni , . . ' . ^ 35 7<br />
Oommbm umoouta . . . 30 2<br />
livia . 302<br />
migratoria 30 2<br />
oenas . . ' . ' ' 302<br />
palumbus 302<br />
,<br />
risoria 302<br />
tur tur . . _ nn~ - _<br />
Colymbus aepteotrioouua<br />
Comatula . ~ . '<br />
~ 31 3<br />
39 0<br />
Conehifera<br />
~~n. ~^a .<br />
^ ' 385<br />
24 1<br />
Conus<br />
Copris<br />
. . ' .<br />
' ' .<br />
.<br />
.<br />
. ' . ` 388<br />
. ' ' ~ 349<br />
Cnranium robrnm .<br />
Cormoranus omrbm ~ .<br />
oorooeumlaevia<br />
Corvus corax<br />
. ~<br />
. '<br />
39 6<br />
31 5<br />
32e<br />
' 28 8<br />
nmuix ~<br />
288<br />
, morona<br />
, frugilegus `<br />
mooaunla<br />
Coryphaena ^ ^<br />
28 8<br />
28 8<br />
ma m<br />
33 4<br />
Cossus<br />
Cottus gobio<br />
. ~ . ~ ~ 359<br />
' 38 3<br />
Crax<br />
O,ieoma frumentm.ius<br />
Crinoidea<br />
~<br />
306<br />
' 357<br />
25 9<br />
3e 0<br />
Croeodilus gmogetionm<br />
321<br />
1 vulgaris<br />
, luoiva 32<br />
321<br />
Crotalus horrMus<br />
Cxnotaoea<br />
. . ' . ' 325<br />
36e<br />
~'c~ ~^ ' ' '<br />
Cteoiza omomeotaria<br />
0oonlum manonus . ~<br />
inuiemtor<br />
Cnlex pipiens ~ . . `<br />
Cursores<br />
306<br />
368<br />
293<br />
29 4<br />
360<br />
806<br />
Cvetje vodoo Eintagoflioge . , 362
414<br />
Cvetovnjaki, Pfianzenthiere 39 0<br />
~~ ^ ~e . Grille<br />
. ^ .<br />
` ' .<br />
.<br />
. ~<br />
36 3<br />
37 1<br />
~37 1<br />
34 3<br />
Cylindrophis<br />
. ' . . ~ 31 6<br />
322<br />
oynipe quereus '<br />
tinctoria . '<br />
354<br />
354<br />
Cypraea m000ta<br />
` ' 236<br />
38 3<br />
tigris<br />
Cyprinus mn,atnv<br />
38 3<br />
338<br />
oonaseiue<br />
carpio<br />
Crpns '<br />
CypseIus apus . ^<br />
338<br />
337<br />
37 1<br />
292<br />
reiber<br />
Ooljustoicu Kieferbein, dolnja ,<br />
gornja .<br />
Cepa, Also<br />
308<br />
37 3<br />
33 6<br />
34 1<br />
342<br />
('~igra, Seeschwalbe . . 31 5<br />
33 8<br />
Qiočilm ^ . . ' , 260<br />
8ipkoNeptnnmr . Nagmzosmao'<br />
emhetta 388<br />
287<br />
230<br />
35 6<br />
(jopič morski, »m i / 373<br />
krote ' ' 320<br />
(,Irepina, glej lobanja.<br />
~rešomk xrmuoofli . 36 1<br />
_.- .,~~_— . tenko ~<br />
~<br />
Kmmmdmuo .<br />
Cruium kača, eoùwarze Nmtter . 323<br />
Vrnica, glej sipa.<br />
361<br />
339<br />
Qrnuhi, Schwarzfl~gler 351<br />
Crveo Schildlaus 36 4<br />
° kuuoe onKermemscuumaum 36 4<br />
oleandrov . Oloanúoanbilu<br />
Iana<br />
364<br />
3 2<br />
300<br />
7K~iuzchen<br />
Empfindmlgsorgane .<br />
Dactylopterus volitans 33 4<br />
27 5<br />
' ' ' ' ' 27 5<br />
Darm, črevo, Dunn-, tenko črevo ,<br />
sukano črevo, Lecr -<br />
lačno črevo.<br />
~armbein, boórmuoa.<br />
Darmzotte, črevesna resa.<br />
~ .<br />
Da °r^ ~~a "<br />
~a ~r ~~ . .<br />
. . . 36 1<br />
---<br />
263<br />
254<br />
Debelokožci, Dickh~uter 264<br />
369<br />
28 1<br />
Delphionm umlphia<br />
28 1<br />
tursio<br />
DaotaDnm<br />
28 1<br />
384<br />
Dermanyssus xvinn<br />
36 8<br />
Dennestes lardarius 350<br />
_<br />
_<br />
29 5<br />
Deva morska, Somoud 28 1<br />
Deževnik, Regenwurm 37 3<br />
__<br />
Diaphragma, prepon a<br />
,~.,e~~,,<br />
debelokožci<br />
_~.<br />
DNns<br />
Dihala, Athmungsorgane.<br />
Dihur, lltiss<br />
Dmonom<br />
oinotherium<br />
Duúou<br />
. .<br />
3 1<br />
26 4<br />
. 268<br />
254<br />
30 7<br />
244<br />
308<br />
26e<br />
341<br />
Diomodea<br />
31e<br />
Dipnoi 333<br />
Diptera<br />
360
Drozeg, Singdrossel 284<br />
rožičasti, 290<br />
___~ .^~ vodni, 365<br />
32 3<br />
32 3<br />
~ 36 1<br />
. 30 2<br />
. 39 1<br />
Dušnik, glej sapnik.<br />
Dvanajstnik, Zw~lffingerdarm .<br />
. . .37]<br />
. . . 360<br />
. . . 27 0<br />
. . . 32 7<br />
. . . . 23 0<br />
Dvoživke, Amphibien . . . . 31 7<br />
Dyticus marginalis . 350<br />
E .<br />
Eoanduta 380<br />
Eubiduu 262<br />
Enhinoeoumus hominis . , . , 37 7<br />
Eobinoaurmatu<br />
398<br />
Eehinoidea 39e<br />
_— .~~° .~—. gigas . . . . 374<br />
Eohiooamscoleutua 889<br />
Eok^abn očnjak.<br />
415<br />
35 6 Edelfalke, sokol lovec ~ . 298<br />
Distelfink, lišček 28 7<br />
. . 356<br />
Distomom hepatieom 37 8 Edelkoralle, plemenita korala 396<br />
Diurou 35 6 Edelmarder, kuna zlatica ~ . . 245<br />
Dlan, Mittelhand .<br />
Edentata 262<br />
Dlesk, Kernbeisser 28 7 Eichengallwespe, hrastova šiškarica 354<br />
'Dnevnik, Tagfalter<br />
Doda, Dronte<br />
35 6<br />
30 7<br />
Eichenspinner, hrastov prelec<br />
Eichenwickler, hrastov zavijač<br />
. 359<br />
360<br />
33 9 Eieuuuoumeo nav. veverica 055<br />
288 Eiehhornaffe, veveričar . . . 2e7<br />
Dolgoglavec,<br />
23 1 Eidechse gom ', kuščarica 325<br />
Doliehocephal 23 1 graumsiva kuščarica 325<br />
Dolomedes<br />
868<br />
grooe . zeleni kuščar 325<br />
— 327 Eiderente, . . . 31 6<br />
Dorndreher, rjavi srakoper 285<br />
~ ~ . 371<br />
326 Eingoweide, drob .<br />
Dornfortsatz, trnek .<br />
Einhufer, kopitarji . . . 269<br />
. . . . 339 Einsiedlerkrebs, puščavnik 370<br />
Dovodnica velika, Hohlvene.<br />
Eintagsfliege, vodno cvetje 362<br />
Dožiea, Iris .<br />
Eisb~r, beli medved , - . . ^ 242<br />
Drunum fiiegender, leteči zmaj 326 Eisfuchs, pesec . . . ~ . . 2*0<br />
~^~ volans . . . ^ . . . -~- Eisvogel, vodomec . . . ~ , 293<br />
Dragonec, . . . 323 Elaps corallinus 32 3<br />
Drahtwurm, živa nit . . . 374 Elater murinno 34 9<br />
Dreskač, glej carar .<br />
Elennthier, los . . . . 27 5<br />
Drevce<br />
r Drob, Eingeweide .<br />
Dromeda<br />
Dronte, Doda<br />
(anat .)<br />
2 1<br />
307<br />
. . , . 26 4<br />
Elephantenzahn, slonov zob 384<br />
Elephas africanus . . ' . , 26 5<br />
indieus 265<br />
Elle, po dlehtnic a .<br />
. . , . ` 288<br />
" ~ú~r~ ___<br />
288<br />
_~~~ . . . ~~ . . 268<br />
Empfinchmgsnerv, občutni živce .<br />
Empfindungsorgane, čutila.<br />
Emis Arrau<br />
. 307<br />
~ 320<br />
. ~ 319<br />
, . ~ 32 2<br />
336<br />
Entenmuschel, račji kljun 37 1<br />
35 2<br />
Epeira diadema 36 7<br />
362<br />
~ , ~ 335<br />
^ ~ , ~ 399<br />
Epithelium, sluznica .<br />
Equus asinus 27 0<br />
oaballum . . ~ , , . 26 e<br />
quagga 270<br />
zebra . . . ~ 270<br />
~ 351<br />
Erdferkel, podzemna svinjka 2e3<br />
Erdfloh, prstna bolha ~ 353
41 G<br />
7 7 7<br />
Eriomys<br />
Eristalis . . .<br />
Erlenblattkffer jelšovar .<br />
Ernahrung, hranitba.<br />
Enffirungsorgane, hranila .<br />
Esel, osel . .<br />
260<br />
36 1<br />
353<br />
270<br />
Fichtensphmer, smrekov prelec<br />
Filaria medinnensis<br />
Finger, prst .<br />
Fhmwal, gihar . . .<br />
Fisehadler, ribji orel<br />
Fische, ribe . .<br />
35 9<br />
374<br />
28 2<br />
29 8<br />
331<br />
Esox lucius<br />
EssiOchen, ocetna jeguljica<br />
336<br />
375<br />
Fischotter, vidra . . .<br />
Fischreiher, siva čaplja<br />
245<br />
308<br />
Euglena viridis<br />
Eunectes marhms<br />
. 399<br />
323<br />
Fistularia<br />
Flamingo<br />
342<br />
309<br />
Eunice gigantea<br />
Euphone<br />
. 373<br />
287<br />
Flatterthiere, prhutal ji . . .<br />
Fledermaus gele., navadni netopir<br />
238<br />
23 8<br />
Euprepia caja . . .<br />
Euryale caput Medusae<br />
359<br />
390<br />
Fleischfliege, zapljunkarica<br />
Fliegenschnapper, muhar<br />
. 361<br />
285<br />
Exocoetus volitans<br />
337 Flimmerzellen, migetalke .<br />
Floh, bolha . . . 36 2<br />
F.<br />
Fadenwurm, podkožnja k<br />
F~rbergallwespe, prava šiškarica<br />
374<br />
354<br />
Flohkrebs, povodna bolha<br />
Florfiiege, tenčièarica<br />
Flossenfftsser, plitvonožci<br />
Flossenthier, plavutar.<br />
37 1<br />
. 36 2<br />
385, 280<br />
Fale() aesalon .<br />
gyrofalco 298<br />
Flossschnecke, plavičar<br />
Fliievogel, pevka . . .<br />
383<br />
284<br />
tinmlnculus .<br />
Faltenzahn, gubač (zob).<br />
Fliigelschnecke, perutar . . .<br />
Flugeichh~rnchen, leteča, veverica<br />
384<br />
256<br />
Fangarm, lovka.<br />
Fangheuschrecke, bogomolka 364<br />
Fazan, geni ., navadni fazan 306<br />
Faulthier, lenivec . . . 263<br />
Fazan navadni, gela. Fasan 306<br />
srebrni, Silberfasan 306<br />
zlati, Groldfasan . . 306<br />
Federbuschpolyp, perjanièar 380<br />
Federmotte, pernjak . . 360<br />
Federschnacke, perušnik 361<br />
Feldhase, poljski zajec . . 260<br />
Feldlerche, poljski škrjanec 288<br />
Feldmaus, poljska miš 259<br />
Felis catus . . 252<br />
concolor 251<br />
domestica 252<br />
jubata 251<br />
leo . . . 248<br />
leopardus 251<br />
lynx 252<br />
17<br />
()Ilca . .<br />
250<br />
pardalis<br />
251<br />
pardus<br />
251<br />
tigris 250<br />
Felsenhuhn, kokica . . 293<br />
Felsentaube, divji golob . 302<br />
Fersenbein, pétnica .<br />
Fettgans, pingvin . . . 314<br />
Fetthaut, tolstnica, salovniea.<br />
Feuerscheide, svetiljka . 388<br />
Feuerunke, pubič . . . 329<br />
Fiber cibethicus 260<br />
Fichtenborkenkafer, borovi lubadar 35 2<br />
Flugfisch, poletaš<br />
Flughahn, morski petelin<br />
Flussaal, rečni ogor .<br />
Flusskrebs, potočni rak . .<br />
Flussmuschel, rečna školjka<br />
Flussperbnuschel, rečna bisernica<br />
Flusspferd, povodni konj .<br />
Flusspricke, piškor . .<br />
Flussschwamm, rečna spužva<br />
Filistra foliacea .<br />
Foraminiferae . .<br />
Forficula auricularia .<br />
Forinica nigra . .<br />
rufa . . . .<br />
Fregattenvogel, burnica<br />
Frettchen, vretica<br />
Fringilla canaria<br />
cannabina .<br />
77 carduelis .<br />
coccothraustes 77<br />
77 coelebs . .<br />
domestic a<br />
7<br />
pyrrhula .<br />
spinus 7 7<br />
Frosche, žabe<br />
Frostspanner, zimski pedic<br />
Fuchs, lisica,<br />
Fuchs grosser, veliki koprivar<br />
Fuge, stik.<br />
Fulgora laternaria<br />
Fulica atra .<br />
Fungia . . . .<br />
Fusswurzel, nart .<br />
33 7<br />
334<br />
340<br />
369<br />
385<br />
38 5<br />
266<br />
343<br />
400<br />
38 8<br />
39 9<br />
36 4<br />
35 4<br />
35 4<br />
31 5<br />
245<br />
28 7<br />
28 7<br />
287<br />
287<br />
28 7<br />
287<br />
287<br />
28 7<br />
32 7<br />
359<br />
24 8<br />
35 6<br />
36 5<br />
31 2<br />
39 5<br />
FiehtenriissellWer, borovi rilčkar 352 Fusus . 384
" moka<br />
__.__<br />
.<br />
.<br />
Gaga, Eiderente<br />
.<br />
Galago . . ' . ' . . .<br />
Galeb plavkasti ` ourgeoueister<br />
Gane, žolč.<br />
sivi, SSturmmov e<br />
omDmuDmuhlorognm . . .<br />
____ .~<br />
_____- __—_<br />
Ganglij, gg..~ . ` `<br />
umooida<br />
Gartenammer, vrtni strnad .<br />
--}artenrothschwmlz, pogorelček<br />
Gartenschnecke, vrtni polž<br />
Gasteropoda . . . . . . .<br />
- .~.~.~ . . . . ^ . .<br />
Gastropacha unnetria ~ . . .<br />
. ~~^ '<br />
processione a<br />
=-__- ~~~ .<br />
. ^ .<br />
. ` .<br />
Gastrozoa . . . ` . . . .<br />
Gattung, rod .<br />
Gaumenbein, nebnica (anat .)<br />
Gavial ` `<br />
Gazela indijska . . .<br />
navadna ` ` , '<br />
. . ~<br />
. , .<br />
skokonoga, Springbock<br />
`<br />
Gecko ~ .<br />
Gef~hl, tip.<br />
Gehirn, možgani .<br />
G .<br />
. . . .<br />
_— . . .<br />
_ . Kreuzotter . . .<br />
Gad Viper<br />
callaria<br />
s lota<br />
. merlucius<br />
Geh~r, sluh .<br />
CTeh~rgang, zvočnica .<br />
Geier, grauer, sivi jastreb<br />
weissk~pfiger, -beloglavi ja -<br />
Geierk~nig, kraljevi jastreb<br />
35 9<br />
300<br />
324<br />
325<br />
ma n<br />
33 9<br />
33 9<br />
33 9<br />
33 9<br />
53 9<br />
31 6<br />
23 8<br />
31 5<br />
31 5<br />
31 5<br />
•<br />
23 7<br />
35 3<br />
36 0<br />
31 2<br />
37 1<br />
36 8<br />
342<br />
370<br />
288<br />
284<br />
382<br />
381<br />
334<br />
359<br />
359<br />
359<br />
359<br />
378<br />
321<br />
279<br />
279<br />
279<br />
370<br />
32 6<br />
297<br />
29 7<br />
297<br />
41 7<br />
0mko- ~ , 326<br />
Golenk, sklep (anat .)<br />
Gelenkpfanne, sklepna ponvica, (anat . )<br />
Gemse, divja koza 277<br />
Geruch, vonj .<br />
Geruchsnerv, vonjalni živec,.<br />
Geschmack, okus .<br />
Gesicht, vid .<br />
Gesichtsnerv, vidni živec .<br />
Gibala, Bewegungsorgane .<br />
Glasfl~ssigkeit d . Auges, steklovi n<br />
Glasilka, Stimmritze .<br />
~<br />
. .` .28 z<br />
.<br />
Glavonožci, Kopff~ssler .<br />
•<br />
33 6<br />
37 9<br />
. . . , 34 1<br />
Gliederthiere, členarji . ' ^ . 344<br />
uures 25 5<br />
Glista konjska, Palisadenwurm 37 4<br />
navadna, 374<br />
otročja, 374<br />
374<br />
, . 344<br />
~ . 395<br />
, . 35 1<br />
Glockenthierchen, zvončica<br />
. ~ 33 8<br />
39 9<br />
Gnjat morsku Stouonnch,<br />
•<br />
25 5<br />
387<br />
oon ' ~ . ^ ' 27 9<br />
Gobavka, ~ e ~ . . . 32 9<br />
Gobio vulgaris 88 8<br />
mo»iuo 33 3<br />
Gobavec, Schwammspinner<br />
Gojka, Amme .<br />
35 9<br />
291<br />
Goldammer, rumeni strnad 288<br />
. ' ` ~ 334
418<br />
Goldh~hnehen, kraljiček . . 287<br />
338<br />
Goldmaulwurf, zlati krt muz<br />
37 3<br />
. 348<br />
^ . 359<br />
Golenica, Schienbein .<br />
Golob divji, Felsentaube 302<br />
domači, Haustaube . ` . 302<br />
kronaš, Krontaube ~ . . 302<br />
"<br />
"<br />
, . 302<br />
. . 335<br />
351<br />
Gordius aquaticus • . . 37 4<br />
Gorila, Sinila Gorila, . . 234<br />
. . 396<br />
Gos<br />
Gostnik, Wirth .<br />
. . 81 6<br />
mD u<br />
36 6<br />
Govedo domače, Hausrind<br />
Gož, Aesculapsehlange<br />
:<br />
•<br />
•<br />
27 9<br />
34 9<br />
32 3<br />
35 6<br />
36 1<br />
350<br />
Gracula rosea . . . ` 290<br />
~ 35 1<br />
Grallatores 308<br />
Grau ,ammer, veliki strnad •<br />
284<br />
288<br />
me n<br />
Grinja 36 8<br />
Griz, Speisebrei.<br />
302<br />
Grlica, Tur muxou ~ . 30 2<br />
_~' . 33 5<br />
Grmovnik, 38 2<br />
Grobar, Todtengr~ber . . , . 35 0<br />
Grodnica, Brustbein .<br />
Groppe ,<br />
Grubenkopf, 37 8<br />
Gruda krvna, Blutkuchen . ~ ~ 33 8<br />
Griinspecht, zelena žolna ~ 29 5<br />
Vruj. Moraeoe 34 1<br />
Gros minerea 80 8<br />
Gryllotalpa 36 3<br />
uxylmo ~ ~ 363<br />
~ 2e 3<br />
Gulo uoreuue 24 4<br />
Gušavka, Stachelbauch 341<br />
341<br />
2o m<br />
ou o<br />
Gyrinus o ^ tat or 35 1<br />
0[<br />
Haarbalg, lasni mešiček .<br />
__~ .e^~ vlasulja<br />
__~ .~ .^~~~<br />
Mher, šoja<br />
390<br />
' 375<br />
288<br />
H~matopus ,<br />
nmmiii<br />
' ,uan<br />
204<br />
repnik<br />
~<br />
~<br />
204<br />
28 7<br />
Haifisch, morski som, uouek<br />
~<br />
•<br />
336<br />
34 1<br />
342<br />
23 7<br />
,<br />
364<br />
ual/^etnaalumula 298<br />
:alicore 28 1<br />
Ilauotie tu»emnlata 384<br />
Halmaturus 253<br />
Halsm.terie, vratna odvodnic a<br />
Doleracea 353<br />
26 0<br />
Hamster, hrček<br />
Handwurzel, zapestje .<br />
343<br />
25 9<br />
Hapale .~-..~<br />
rosalia ,<br />
23 7<br />
23 7<br />
Harder, morski lipan 33 4<br />
^ 32 6<br />
Hariš, glej kosec .<br />
38 4<br />
Harlekin, šarec<br />
. 358<br />
..'~ ^.fe.~^~^.~ ' . . . __ _<br />
359<br />
~~~.~~ .~^~~ . ' . ^<br />
^<br />
. _--<br />
257<br />
28 8<br />
Haubentaucher, čopasti ponirek . 313<br />
. 34 2<br />
Hausgans, ..~.~a gos . . . . 31 6<br />
Haushuhn, domača kura . . . 305<br />
Haushund, domači pes . ` . . 246<br />
llauskatze, domača mačka, 252<br />
Hausmaus, hišna miš , . . . 25e<br />
Hausratte, 'črna podgana . ' ' 258<br />
Hausrind, domače govedo 279
Hausrothschwanz, 'šmarnica . . 284<br />
Hausschaf, domača ovca . . 275<br />
H:noscbwnmehišna lamtavicm 28 5<br />
Hausspinne, hišni 36 7<br />
Haustaube, domači golob 302<br />
Hausziege, domača koza 27 6<br />
Haut, koža.<br />
Hecht, ščuka oa o<br />
Reerschnepfe. kozica . ^ ` 312<br />
H ^ . ~m, živa vrv ~6 1<br />
Heux nemoralis 382<br />
Helix 382<br />
Heluo .-g__ ` . _ . -<br />
^ ~~-<br />
Hermelin, __-<br />
_~p-_~_.~._ 246<br />
uerz, srce .<br />
aerzbautal, osrčnik .<br />
Hmrzkammer, srčni prekat .<br />
Herzklappe, srčna zaklopnica .<br />
nerxmoaobol, 8aoèioa . . 386<br />
Herzschlag, srčni utrip.<br />
Hessenfliege, nemška mušica 361<br />
ooumobrumue, kobilica . ` . . 363<br />
8enoourookookroxe, ko»/u0mr 370<br />
nuo ~ . . 31 0<br />
Hinavka, glej bogomolka.<br />
Hinterhauptbein, zatilnica .<br />
Hipparchia Valatea 35e<br />
Hippocampus brevirostris ` 342<br />
nipp t 26e<br />
Hiram4 jelen ' . ' 27 5<br />
yiraouuu *r, krivozobi mrjvaoo 268<br />
oirndo medicinalis 37 3<br />
nirnuuo riparia 28 5<br />
mstica 2e5<br />
ormoa 285<br />
Hlastač, 287<br />
---' - 320<br />
` 381<br />
Hohlvene, velika dovodnica.<br />
'loko<br />
30 6<br />
Holothuria muuusa 389<br />
302<br />
Holzwespe, lesna osa<br />
oomo<br />
~ 353<br />
230<br />
~ ---<br />
--<br />
Hornhaut, roženica.<br />
2 94<br />
355<br />
fiornschwamm, rožena spužva . 400<br />
Hrana kitova, Walfischaas<br />
Hranila, Ernhrungsorgane .<br />
385<br />
Hrbtenica, R~ckgrat .<br />
Hrbtenjača, R~ckenmark .<br />
41 9<br />
Hrbtišče, glej hrbtenica .<br />
Hrček,<br />
Hrčica, •<br />
25 4<br />
' 259<br />
. 241<br />
Hrošč navadni,<br />
Hrustanec, Knorpel.<br />
• . 349<br />
Hrustnice, _- .<br />
Hržica, ualmom~oke . .<br />
Hh_sulec,<br />
Hudournik, Thurmschwalbe<br />
. . 342<br />
. ~ 361<br />
336<br />
292<br />
H~fte, kolk.<br />
. 30 2<br />
" kragulj<br />
._<br />
Hufthier, parkljar,<br />
~ 300<br />
23 9<br />
uHummel, čmrlj 856<br />
Hummer, jastog . ` 37 0<br />
fliegender, leteči ples 240<br />
^^.-__ -..~- ^ 343<br />
~ . ' 23 7<br />
39 3<br />
^ 35 0<br />
262<br />
. ~ un o<br />
36 5<br />
. . ` , 351<br />
~ , 323<br />
~ 35 2<br />
235<br />
' 352<br />
Hymenoptera ~ . ~ 35 3<br />
~ . . ' 259<br />
Hystrix cristata 26 2<br />
I .<br />
Ibis ^ 309<br />
sveti, , . . 309<br />
246<br />
Ichneumonidae 35 3<br />
! ~ 32 1<br />
Igel, jež 240<br />
, 341<br />
~ . ~ 342<br />
Iglokožci, Stachelhliuter , 38 9<br />
32 6<br />
37 7<br />
Ilovš~ica, glej šmarnica .<br />
/uis . dihur ~ . ~ ~<br />
llysia scytale . . '<br />
Immen, medičarji<br />
24 4<br />
32 2<br />
35 3<br />
lndri Licxaoome<br />
Infusorien, močelko ~<br />
bager, ribja glista ~<br />
/ouoxna<br />
,<br />
,<br />
.<br />
.<br />
237<br />
. 39 7<br />
. 344<br />
323
420<br />
` . . 23 6<br />
sylvanus . . . 23 6<br />
. 34 4<br />
Insectenfresser, žužkojedi . . . 24 0<br />
' 240<br />
. . 29 5<br />
Iris, dožica.<br />
lvanšèica, glej kresnica .<br />
Iver, glej pogačica.<br />
-_-- .<br />
Je.<br />
. 36 9<br />
. 36 2<br />
-__ __ `<br />
Jaguar 250<br />
Jahač, uitteruscu 3e5<br />
Jak 279<br />
Jaku ' . . ' 306<br />
Junthma 3e3<br />
J :rea snežili, Sehneehuhn 303<br />
gozdna, glej lešèarka .<br />
J niduer 35 3<br />
Jastog, Hummer 370<br />
Jastreb 29 7<br />
5 ocetna, Eosigulcueo<br />
kraljevi ~-;eierk~nig 297<br />
297<br />
Jazbec, . 244<br />
a Jegulja, glej ogor .<br />
Jeguljic lopova, --_ .<br />
37<br />
•<br />
375<br />
Jolen Hirsch 275<br />
severni, Rennthier 27 5<br />
-<br />
.– . 35 3<br />
Jeseter, .\St~_-__<br />
.<br />
Jetra, Leber .<br />
Jezik, Zunge .<br />
342<br />
Jezik, . 340<br />
Jež, 24 0<br />
Ježarica, . . 341<br />
Ježek kljunati . Ameisenigel<br />
26 2<br />
Ježek morski, Seeigel<br />
•<br />
339<br />
Ježevec, 262<br />
' . ' . ' ' 339<br />
/nma terrestris 366<br />
Jynx torquilla 295<br />
K .<br />
_–" trska, 339<br />
Kača rjava, glej smukulja .<br />
Kača velikanska, Riesensehlange 323<br />
Kača železna, glej gostonog .<br />
Kače, - .<br />
. ~ . ~<br />
.<br />
321<br />
338<br />
Kačica povodna, Wvssnrso0u u<br />
. . uzn<br />
___ .hrošči . . . . 34 7<br />
368<br />
. . . 984<br />
. . . 253<br />
, . . 361<br />
K~semilbe, sirska pršica . . . 368<br />
. . . 300<br />
. . . 340<br />
Kaiseradler, kraljevi . orel . . . 298<br />
. . . 35 6<br />
` . . 32 1<br />
. . . 29 5<br />
Kalar, Dorsch . . . 339<br />
28 7<br />
. . . 38 1<br />
. . . mn<br />
Kalužnica, Sompfsobnocku . . . 383<br />
Kameel ' ' ' ' ' ' - -<br />
Kamala, dvogrba, Trampelthier 27 1<br />
enogrba, Dromedar 27 1<br />
Kameleon,<br />
-<br />
Kummuica gladka, eGlattroehe 343<br />
trnjava, Stuchoboche 343<br />
Kam 310<br />
____ . ._` _ . . . . . 38 6<br />
KammoMocha 32 6<br />
Kammmuschel, pokrovača<br />
---<br />
---'-<br />
__-<br />
Kanja, 311i,usebussard<br />
Kapelj,<br />
. .<br />
38 7<br />
---<br />
28 7<br />
_<br />
300<br />
- -<br />
Kapibara, vassersobwein<br />
Kapica, Haube .<br />
26 2<br />
--<br />
33 3<br />
237<br />
338<br />
338<br />
Kareta navadna, gem . u 320<br />
p,mva, ouute C 320<br />
Karpfen gelu ., navadni krap 33 7<br />
Karpfenlaus, krapova uš 37 1<br />
Kašmirka<br />
27 6<br />
Kaulbarsch, okun 334<br />
Kaulquappe, paglavec 32 8<br />
Kauri .' 38 8<br />
Kavka, Dnble ; 28 8<br />
Kazuar 30 6<br />
294
Kieferbein, čeljustnica .<br />
Kilavci, glej goliči .<br />
Kita, Sehne .<br />
421<br />
krulem 334<br />
Kobilica senca, Wanderheusehreeke 363<br />
363<br />
__.__<br />
Kačič _ ,<br />
K~nigsschlinger, udav<br />
----kapusova<br />
sovk _ a . . .<br />
-----<br />
--' '<br />
'' kapusova vešč a<br />
--- '<br />
Koko— š<br />
Kokoška plava, Sultanshuhn<br />
Seheibenqualle n<br />
Kolbeobooner a<br />
Kolesca, krvna, Blutk~rperehen.<br />
. . . . .<br />
Kolk, H~fte .<br />
_-_`<br />
23 8<br />
323<br />
384<br />
---<br />
---<br />
35 9<br />
---<br />
357<br />
--<br />
-- -<br />
-<br />
31 2<br />
392<br />
35 1<br />
29 1<br />
288<br />
KnDomhatsoueomuoko, golubaški<br />
komar oo z<br />
Kolobarniki, Ringelw~rmer 373<br />
uomtnJak, mu 32 7<br />
Klasse, red .<br />
Kleideraffe, oblečena opica 235 navadni, gelu. Steoumuckm 360<br />
velikanski, Iueoeoateobmumbm000<br />
Kondor 29 7<br />
Klej koščeni, Knoehenleim. Konj, puru 26e<br />
povodni, feo( 266<br />
Konjič -<br />
u^ ffiis 37 9<br />
Kopflaus, uš z glave 365<br />
Ključnica, Sehl~sselbein . Kopitarji, Einhufer 29 6<br />
Koprivar Fuchs . 356<br />
Kljun račji, Entenmusehel 371 Koprivnice,<br />
_Koračnica, ._-_ ._ . . _-<br />
Klobuk morski, 1‘~elonenqualle 393<br />
Korala plemenita, Edelkoralle .<br />
- . . . . ___ . .<br />
Korenocžei. Wur,alf~ss'z<br />
Kuzuača evropska, europ . Luuu -<br />
39 6<br />
32 3<br />
39 9<br />
mouumkruxm 31 9<br />
Klop, glej klešeč . Kornjača geometrična, meomotr .<br />
Lmnumouuukr te 31 9<br />
Kornmotte, žitni molj 360<br />
Knieseheibe, pogačica, iver . Koon,u,m eohwurz, črni žužek 35 2<br />
Kos, Amael 284<br />
' -<br />
Knoehenlehn, koščeni klej . . 31 2<br />
Kosmatinec, B_renspinner<br />
Koom0 prvotni, Prboiti'hundel.<br />
Kosmič črevesni, glej resa črev .<br />
. 35 9
422<br />
Kosozob, prognath . . . 231 Krogljaši, Kugelkafer 353<br />
Kost sveta, glej kost križna . Krogljica, Kngelthierchen . 39 9<br />
Kostnice, Knochenfische 333 Krokar, glej vran .<br />
Košar ji, Krustenthiere . . 369 Krokodil nilski, Nilkrokodil . 32 1<br />
Košenilka, Cochenillschildlaus "64 Krokodilschildkr~te, hlastavka 32 0<br />
Kot lični, Gesichtswinkel . 232 Kronenkranich, kronani žrjav 30 8<br />
Kotačka, Winckelschlange 322 Krontaube, golob kronaš 30 2<br />
Kotačniki, ffiderthiere 372 Kropfgans, pelikan 31 5<br />
Kothfliege, zal . . 361 Krt, Mauhvurf . . . 24 1<br />
Koturaš, Rollassel 371 slepi blinder Maulwurf 24 1<br />
Koza, Ziege . . . 276 ,, zlati, Goldmaulwuxf 241<br />
,, divja, Gemse . 277 Krulce, Knurhahn . . . 334<br />
Kozak, Schwimmk~fer 350 Krummschnabel, krivokljun 287<br />
Kozica, Heerschnepfe . . . 312 Krustenthier, košarji 369<br />
Kozliček moškatni, Moschusbock 353 Krvoses, Vampyr . 239<br />
Kozolnjak, Seescheide 388 Kuckuck, kukavica . 293<br />
Kozorog, Steinboek . 276 Kuček, Hundshai . . 343<br />
Koža, Haut . Kučma'', Miitzenrobbe 281<br />
Koželnica, Speiche . Kiichenschabe, ščurek 364<br />
Kožokrilci, Hautfliigler 353 Kugelkafer, krogljaši 353<br />
Kožuhar, Pelzkafer . . 350 Kukavica, Kuckuck . 293<br />
Krabbe gem., rokovica 370 Kukuj . . . . 34 9<br />
Krabbentaucher, potapka 314 Kuna belica, Steinmarder 245<br />
Kračnica, Laufknochen . vrečarica, Beutelmarder 25 4<br />
Kr~tzmilbe, srbec . . . 368 ,, zlatica, Edelmarder 24 5<br />
Kr~uterdieb, tat . . . 349 Kunec, Kaninchen . . 260<br />
Kragulj, Hiihnerhabicht 300 Kure, Hiihner 302<br />
Kraljiček, Goldhahnchen 287 Kurzfliigler, kratkokrilec 350<br />
Krallenthier, krempljar. Kurzkopf, kratkoglavec . 231<br />
Krammetsvogel, brinovka 283 Kuskus 254<br />
Kranich, žrjav . . . 308 Kuščar zeleni, griine Eidechse . 325<br />
Kranzader, žila venèanica. Kuščarica postna, gen' . Eidechse 32 5<br />
Krap navadni, gen'. Karpfen 337 siva, graue Eidechse . 325<br />
Krasnik, Prachtkafer . 349 Kvaga, Quagga . . . . 270<br />
Krastača siva, gem. Landkróte 329<br />
vodna, Wasserkr~te . 329 L.<br />
Krastavec morski, glej brizgač 389<br />
Kratkoglavec, Kurzkopf . . . 231 Labmagen, siriščnik .<br />
Kratkokrilci, Kurzfliigler 350 Labod, Schwan . . 31 6<br />
Kratzer, kljukičar . . . 374 Labyrinthkoralle, zavijača 395<br />
Krava morska, Seekuh . . 281 Lacerta muralis . 325<br />
Kravica božja, Marienkafer 353 stirpuim . 32 5<br />
Kravoses pisani, Tigersehlinger 323 viridis . . . 32 5<br />
Kreiselschnecke, čigraš . . 383 Lachs gora., 'lav. losos 335<br />
Kreislauf d. Blutes, krvni obtok . Lachsforelle, glavatica 336<br />
Krempljar, Krallenthier. Lachtaube, smijačic a 302<br />
Kresnica, Leuchtk~fer . 349 Lackschildlaus, lakovee 364<br />
Krešič zlati, Goldschmied 348 Ladjica papirnata, Papierboot 38 1<br />
Kreuzbein, križna kost . Lagostoiuus 260<br />
Kreuzkr~te, gobavka . . 329 Lajač, Pr~riewolf . . 24 7<br />
Kreuzott«, gad . 324 Lakovee, Lackschildlaus 364<br />
Kreuzspinne, križavec 367 Lama . . 274<br />
Kriebelmiicken, skropnice . 361 Lamantin . 281<br />
Krivokljun, Kreuzschnabel 287 Lam eni corni a 349<br />
Križavec, Kreuzspinne 367 Lamia aedilis . . 35 3<br />
Križna kost, Kreuzbein . Lampreda, Lamprete 343<br />
Krhljica, Glasschleiche . 327 Lampyris splenditula 349<br />
Krkoni, Amphibien . . 317 Landkrabbe, kopna rakovica . 370
c<br />
~vnubr~to geni ., siva krastača 32 9<br />
31 9<br />
dolgoglave Langkopf,~~' ~~ ^<br />
Lanius oolm,io . ~ ~ , 28 5<br />
aonutor 28 5<br />
Lanzensehlange, suličarka 32 5<br />
Larus argentatus 31 5<br />
" eamis ~ ~ ~ 31 5<br />
31 5<br />
Laska, glej trihina .<br />
Lasoglav, p eumnueo*nrm . . . 374<br />
mas<br />
mestna, uanasehwmlbe ' 28 5<br />
morska, Seesehwalbo . 33 4<br />
' 35 6<br />
36 5<br />
Latvica, 38 4<br />
Laubfroseh, rega . . ~ . ~ 32 8<br />
34 8<br />
306<br />
oaz<br />
drevce.<br />
Leber, jetra, .<br />
Leberegel, metljaj ~ . . . ` 37 8<br />
Leeetin . ^ ` ' 180<br />
Lederhaut, usnjica.<br />
Legat, Bienenfresser ~ . .<br />
34 8<br />
. 39 3<br />
29 2<br />
Legvan, Kammeidechse . . ' 32 6<br />
Leiehenfliege, mrtvaška muha um<br />
L ~~ ^~~..~~ lirorepee<br />
Lema merdigera<br />
. ^ , 293<br />
353<br />
Leming . . . . ~ . . . . 2e 0<br />
~omoo ~ ~ , . . mo n<br />
Lemur uumm ~<br />
~ 23 7<br />
Lenivce, Faulthier ~ . . 26 3<br />
Leopard . . ' . . 25 1<br />
Lepidoptera . . ' 35 6<br />
~ . . 333<br />
. . . 342<br />
Lepir, Edelfalter<br />
356<br />
. , . 36 4<br />
~ . . 26 1<br />
344<br />
Lepus euniculus ~ . ` . . . 260<br />
timidus . . ` ` . . . 26 0<br />
Lerovka, LDieuù~uumuoo<br />
35 3<br />
Lestris 31 5<br />
Leščarka, 8xseumuu . . , 303<br />
Lešnikar, .N ~ b`hre 352<br />
. 349<br />
423<br />
Laomu , ` .mon<br />
Luoommus alburnus ~ ~ ~ . . 839<br />
a,rgenteus . . . . ~ 339<br />
uounla 339<br />
, nasus . ` . . . . 389<br />
rntiln . ` . . . . om o<br />
Lev, Luwu .^ 24 8<br />
Lev amerikanski, amer . L~we 25 1<br />
morski, . .~. 1<br />
Levič, . ~ . ^ . 23 7<br />
~~`~~~ ~ ' ^ ' ' ` ' ' 36 3<br />
Lieoauotuu 23 7<br />
Ličnica, Joehbe~n.<br />
. . 38 1<br />
Ligustersehw~rmer, kalinov veščec 357<br />
. . . 353<br />
Lilija morska, ` . ~ ~ 390<br />
Limax agrestis . . ` . . 382<br />
empirieorum 38 2<br />
Luunmmmomommne . ~ . . 37 1<br />
Linj, Sehleihe 33 8<br />
Lipau Auseue 33 6<br />
morski, Rarder ~ . . 33 4<br />
Liparis mor~nm ~ ~ . ~ ~ . e5 9<br />
, ehrysorhoea . . ~ . ~ 35 9<br />
dispar 35 9<br />
mou *oom 35 9<br />
L 253<br />
. , . 293<br />
~ ~ . . 356<br />
Lisica, Fuchs 248<br />
Liska, Blii,shuhn . ` . ' 31 2<br />
List . . . , 364<br />
~ ~ . 388<br />
Lišček, Stiglitz . . . . ' ' 287<br />
Lobanja, Sehiiidel.<br />
~ . ' . 385<br />
'oeueta viridissima . . . ^ . 36e<br />
_...`~. , žličarka ^ . . ~ 30 9<br />
. . . 24 8<br />
. . . 23 7<br />
Lojnica, Talgdr~se .<br />
Lokarda, glej vreteniea .<br />
. . . . 381<br />
Lopar, glej račji kljun.<br />
Lopatica, Sehulterblatt .<br />
Lophius . . . . ' ' 334<br />
Lophobranchii , ' . . ' . 34 1<br />
~ ~ . . , . 23 7<br />
Los, Elennthier ~ . . ~ ~ . 275<br />
Losos, Laehs . . ^ . . . 335<br />
Lovka, Fangarm .<br />
~uxia cn,vimatrm 287<br />
Lubadar 35 2<br />
,, smrekov, Fiehtenborkenk~fer 35 2<br />
Lnouvma merrnm 350<br />
Luci s, ris ~ 252
424<br />
. Medičarji, 'mulcu<br />
. . 253<br />
Luftr~hre, sapnik .<br />
31 0<br />
, . . 37 3<br />
Lumme, teleban . " ~314 Mastodon 266<br />
Mauerassel, 37 1<br />
' . . . aa o<br />
356<br />
Lunj, Sumpfweihe .<br />
.<br />
.<br />
.<br />
.<br />
.<br />
aOo<br />
000 Maulthier, mula<br />
269<br />
269<br />
Lupinarji, Sehalthiere . . . . 379<br />
. ' . .mu<br />
Lusciola ~~.~~ . . . ^ . . 284<br />
~ . . 363<br />
° phoenicurus . . , _ 284 Mavrica, glej dožiea.<br />
rvbemuw 28 4 Medenica, Beeken .<br />
oneeioa . . . .` .284<br />
_ , . . 85 3<br />
263 Modna morita 39 2<br />
Lutra vulgaris ~ ^ .<br />
~ '^ 35 6<br />
. , 245<br />
Medusae<br />
Medved beli, Eisbiir<br />
' um<br />
242<br />
^ . , . . 36 8 črni, Baribal 24 4<br />
nosati, Nasenbiir 244<br />
Lymphe, mezga .<br />
rjavi, 24 3<br />
vrečar, Beutelbr 25 3<br />
37 1<br />
Meerfloh, morska bolha 37 1<br />
, uoa<br />
uo o<br />
357<br />
Meerpinsel, m . čopič 37 3<br />
Mačka divja, Wildkatze<br />
26 2<br />
aomoča~Hanobutze<br />
" morska, Meerkatz e<br />
s<br />
•<br />
•<br />
25 2<br />
23 6<br />
Meerspinne, m. pajek 370<br />
. 35 6<br />
330<br />
Madenhaeker, ptič obadar<br />
▪<br />
Madrepore . . . . ~<br />
29 0<br />
30 5<br />
33 5<br />
35 1<br />
Maeandrina 39 5 Mehlmilbe, močna pršica . 36 8<br />
M~usebussard, kanja . . 30 0 Mehlz~nsler, močnata vešča 360<br />
Magen, želodec .<br />
. . 39 3<br />
Magenmund, ustje.<br />
Fhoo 377<br />
. 23 6<br />
Mehurnjak, Blasenwurm,<br />
__._ . Weiehthiere . . .<br />
Molaooaomata<br />
•<br />
. - -<br />
35 1<br />
Mahovci, Nestfl~ehter .<br />
— ' . . 38 7<br />
Mahovnjaki, Moosthiere , . 38 8 Meleagris gallopavo 305<br />
349 Meles Taxus . . ~ . . , . 244<br />
Maiwurm, travniea ~ 351 Meljaè, Mahlzahn .<br />
Maja squinado 37 0 Mal~o prosearabaeus 351<br />
Maki, Lemur omttu 23 7 Molohothm fuDo . 349<br />
Maki leteči, flieg. Maki ~ 23 7<br />
vulgaris '''`~~<br />
` . ~ 335 Melonenqualle, morski klobuk 393<br />
. ~ 335 ~~ . . 29 6<br />
339 Menih_ morski . . . . 28 1<br />
Malermuschel , malmrska školjka 385 Menjačica, Weebselthierehen . . 39 9<br />
Malthe ~ 884<br />
33 9<br />
Mammalia, sesavei .<br />
Menseh, človek<br />
23 0<br />
Maoakiu 293<br />
34 3<br />
Manatus anstralis ' 28 1 Menura ammrba ' ' . . . ' 24 4<br />
Mandril, Cynoeephalus Mormon<br />
Manis<br />
23 6<br />
263<br />
.<br />
~<br />
. 244<br />
. 31 7<br />
, 38 7<br />
' . 31 4<br />
Mantis religlosa<br />
3e 4<br />
. . 293<br />
Marabuj . . . . ` ` 30 9 Mesec morski. Moouoseu . 341<br />
Marienk~fer, božja kravica 353 Mesečina mnrskm Semzua]le . . 39 3
425<br />
Monitor nilo~cus 325<br />
Mešiček lasni, Haarbalg .<br />
Metamorphose, preobrazba .<br />
Monodon ~<br />
Moosthiere, mahovnjaki '<br />
' 281<br />
388<br />
378 Mordella fasciata 351<br />
356 Mormon, Papageitaueher ' 31 4<br />
Mnnounfraterenla 314<br />
Mezgo-vod prsni. Brustmilehgang .<br />
mae muschoamosehimrus<br />
Moschusboek, moškatni kozliček<br />
Moschusochs, mošk. bik<br />
27 4<br />
353<br />
27 9<br />
.<br />
.<br />
.<br />
.<br />
354<br />
oon<br />
Moschusthier, pižmar<br />
Moskitos ^<br />
27 4<br />
361<br />
Miessmuschel, klapavica<br />
Migetalke, Flimmerzellen .<br />
38 7<br />
. . 368 260<br />
Motacilla alba 285<br />
Milchsaft, mezga .<br />
Milchsaftgeffisse, mlečnice .<br />
, umru<br />
Motoz živi, Sobnnrwnx m<br />
285<br />
Milvus<br />
MHz, slezena .<br />
Minica zlata, Roseukumr<br />
. . 395<br />
300<br />
350<br />
Mozeg podaljšani, verl~ngertes Mark .<br />
Možgani, Gehirm<br />
--- ~~~<br />
~ . 284<br />
349 Mrežnica. Netzhaut.<br />
Miš gozdna, Waldmaus 258 Mrežokrilei, 9 6 2<br />
hišna, Hausmaus . . 258 Mrjasec krivozobi, Hirscheber . 26 8<br />
poljska, Feldmaus 259 Mrhar, Aasgeier . . . . ' . 297<br />
skakač, Springmaus 260 _~ Wallross ~ . . ~ ^ . 281<br />
254 Muflon . . 27 6<br />
Mišar, glej kanja. Mngi/ 335<br />
Mišica, Muskel . Muha hišna, 381<br />
Mittelfnss, stopalo .<br />
Mittelhand, dlan .<br />
mu 1<br />
Mladoletnica, Wassermotte<br />
Mlakar, Schlammsehnecke<br />
362<br />
383<br />
sirovka, Kiisefliega 361<br />
Mlečnice, Milehsaftgef~sse .<br />
'Muhar črnoglavi, sehwarzk~Oger<br />
349<br />
264<br />
Mula, Mvnitmer<br />
Mouoe emounletua . ` . . .<br />
269<br />
3e4<br />
Vmlstrmuuge 394 Multungula 26 4<br />
Moa . . ` ` ` ` ` . . 308 ____ helena ` .4^<br />
. ^ 397 ~—'-- 341<br />
Močerad, Salamander . . aau Muren, glej cvrček .<br />
. . 330 Murex 384<br />
~ . 325 Murmelthier, svizec ~ ' . . . 257<br />
M~nchsrobbe, morski menih 280<br />
. . 351 uomoumnne ~ 258<br />
~ . 312<br />
371<br />
mn*mune<br />
rattuo<br />
~ . ' . ,<br />
`<br />
.<br />
.<br />
25 8<br />
25 8<br />
Molj krznarski, Pelzmotte 360<br />
36 0<br />
. ' . . . .25 8<br />
_<br />
voščeni,<br />
žitni, ^^.~~~<br />
~ .<br />
. .<br />
.<br />
.<br />
.<br />
.<br />
360<br />
360<br />
379<br />
. momost/m`<br />
."ma __ "~ " . . . .<br />
`<br />
.<br />
.<br />
.<br />
.<br />
361<br />
36 1_<br />
285<br />
Molukkenkrebs, moluški ostvar 371 Muskel, mišica.<br />
Monas ' ^ . . 399 Muskelfaser, vlaknina .
Museheln, školjke . . .m85<br />
Musehelthierehen, QkoU@oa 399<br />
Mustella erminea ` 245<br />
foina . . .` ` .~ 245<br />
.<br />
.<br />
"<br />
furo ~ 245<br />
martes 245<br />
pntorma 244<br />
rolgaris 245<br />
zibellina 245<br />
Mušica 9 6 1<br />
Tomaževa, . 36 1<br />
, 350<br />
Myeetes Belcebub 236<br />
--'<br />
257<br />
365<br />
Myrmecoleon formiearius 362<br />
263<br />
Mytilus 387<br />
N .<br />
'Nabelsehwein, Pekari 26 8<br />
Nabornjak, Gekr~se .<br />
N ponočnjak 23 7<br />
Naehtpfauenauge, nočni pavlinček 35 8<br />
_-_-. . . . 34 2<br />
M . . . uo o<br />
Nagethiere, ` .`~~<br />
Naht, šiv .<br />
Nais proboseidea ~ ~ . ~ . .<br />
Naja Raje 32 3<br />
~ 32 3<br />
Najezdnik, umu<br />
Nakovalce, Ambos .<br />
Nandu . . ` 30 7<br />
Naočarka, glej klobučarka .<br />
N 384<br />
Nart, Fusswurzel.<br />
Namu 28 1<br />
Nase, nos .<br />
Nasenaffe, . ` 235<br />
Nasenbiir, nosati medved 244<br />
Nasenbein, nosna kost .<br />
Nashorn, 268<br />
Nashornvogel, kU000mžou 293<br />
~~u~ ~ a~ . ~ . . ` 244<br />
Natatores . . . . ^ 31 8<br />
Nmnorateo mmtor 335<br />
Nautilus 38 1<br />
Nabelkr~,he, siva vrana ~ 28 8<br />
Nebnica, Gaumenbein .<br />
Neerophorus vespillo 350<br />
Nemmthelmia ~ 374<br />
Nemerthes Borlasii . ~ 37 8<br />
29 7<br />
36 5<br />
Neptunsmansehette, Neptunov e<br />
čipke . . . ~ 388<br />
Nereis pelagiea ~ , . 37 3<br />
Nel-v, živec .<br />
Nerve sympatbisoher, simpatičn i<br />
živec .<br />
Nervenfaser, živčno vlakence .<br />
Nervus obhodni živec .<br />
Nesit, glej pelikan .<br />
Nesselorgan, koprivnica .<br />
Nesthoeker,<br />
Nešer ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ~--<br />
Netopir Fledermaus 23 8<br />
uhati, ouxenoouoouaua<br />
Netz, pečica.<br />
. 23e<br />
Nutzuuobter, mr žokoO ° /<br />
Netzhaut mrežo/m .<br />
. . . 362<br />
Nenmo 18 0<br />
No ` 362<br />
Nilkrokodil, krokodil 32 1<br />
Nit živa, 374<br />
Nitidula xanca 350<br />
Noetiluea 39 9<br />
Noetumnrassinae 35 9<br />
Noj dvoprsti, zweizehiger Strauss 30 6<br />
troprsti, mmizehiger Strauss 30 7<br />
, Nos, Nase .<br />
Nosač<br />
_ .---- __-<br />
Nosna Nasenbein .<br />
Nosorog, Nosorog . . ~ ~ 26 8<br />
Nožnica, meaemsumue 38 6<br />
Nomamue!oxgrip 30 6<br />
Nnmout 400<br />
Nussbohrer, lešnikar 352<br />
_~ ."<br />
23 7<br />
O.<br />
Obad goveji, Rundsb,mn ~ 367<br />
Oba ~` ^<br />
obada (ptič), . . 290<br />
Obličje, 6esieht .<br />
. . 37 4<br />
~~~^~ (ribe), Rumlm~uler 343<br />
. ^ 383<br />
. , . 37 0<br />
ObstmiD)e, slivova pršica<br />
368
Obststiehler, ,u~ar .' m52<br />
Obtok krvni, Kreislauf des Bhitem<br />
Oetopus . .g~ s 38 1<br />
~..a ^ 39 5<br />
oeo<br />
Opica oblečena, Kleideraffe 235<br />
zelena, griiner Affe 236<br />
oran Simia satyr o . . 234<br />
Ordensband blaues, modri trakar 35 9<br />
` .<br />
golbes, rumeni trakar 359<br />
rothes, rudeèi<br />
Ordnung, razred .<br />
Orel kraljevi, Kaiseradler<br />
planinski. Steinadler<br />
.<br />
.<br />
. 29 8<br />
. ' mo 8<br />
. . 29 8<br />
28 7<br />
Orgelkoralle, morske orglice 39 6<br />
Orglice morske, Orgelkoralle . . 396<br />
Orioluo galbula . ' . . . . 291<br />
427<br />
. ' 341<br />
231<br />
' ' 263<br />
Osa 355<br />
lesna, Holzwespe ~ ' 353<br />
navadna, geni. Wespe . 355<br />
aM<br />
uoatmk, uisteualte, 35e<br />
Oseines ' 288<br />
. 270<br />
39 5<br />
Odrastek prečni, Querfortsatz .<br />
Odvodnica bedrena, Sehenkelarterie.<br />
ključna, Sehl~sselbeinart .<br />
velika, Aorta .<br />
vratna, Halsarterie ,<br />
Odrvenelost, Starrkrampf .<br />
Oslič, kleiner Stoukfisou , 339<br />
Odtezniea, Abzieher .<br />
ummomm eperlanus 336<br />
Oestrus 36 1<br />
p o<br />
Ofenfeuriger, žarni &lem ~ . . 384<br />
. . ~ 394<br />
0,or ~~a `. ° Zitteraal<br />
, Sandaal .<br />
rečni, Flussaal . .<br />
.<br />
.<br />
.<br />
. . 34 1<br />
. . 34 1<br />
. ` 340<br />
. _" _~g~<br />
uetrmeioo<br />
Ostre uxnua<br />
~ 31 2<br />
341<br />
387<br />
^ 387<br />
Ogradi, Skelet ,<br />
Ostrigar, 310<br />
Ohr,<br />
Ostriž, . . . . . . .~ ^<br />
Ohraffe, 23 8 Ostrogar, ` 30 8<br />
Obreule, uharica<br />
Ohrenlledermaus<br />
~~0<br />
23 9<br />
_ .p- .<br />
Ostvar<br />
333<br />
` 37 1<br />
Ohrmusehel, -uhelj .<br />
Ohrtrompete, ušesna troblja .<br />
Otaria<br />
~-- ~<br />
28 1<br />
34 8<br />
' 364<br />
~ 35 7<br />
,, p . ^ .~ .^~.~ . . . . . 31 5<br />
Otis tarda . ' ' ' ' ' ' ' 308<br />
Oko, Aug e<br />
~ 263<br />
. 369<br />
Ouura bobnièeva, Trmmmelhoùle .<br />
,<br />
Okostnica, Skelet.<br />
Ounn, Kamumrsuu . . ' . . 33 4<br />
Okus, uuschmnuc<br />
Oleandersehwiixmer, oleandrov veščec<br />
. . .~~ .<br />
. ' 330<br />
Oniscus ~. a~~ 3 1<br />
Ophidia . . 321<br />
možganska, uouirobuble .<br />
Omumma ~ 23 8<br />
Ovca oomuma Hau eohaf ~ 27 5<br />
Ovis mr~eo 27 5<br />
arkal 27 6<br />
musimou ~ 27 6<br />
Ovniè, ..~-_~._^ ' , 357<br />
oxrozm vermienlaris 37 4<br />
Ozelot 251<br />
Ozkokrilci, Sehmalflugler 351<br />
. . . 264<br />
~ . . 241<br />
Paglavec, Kaulquappe . . 328<br />
. . . 370<br />
~ . . nee<br />
Pajek hišni, Hausspi~me ~ . . 36 7<br />
povodni, Wasserspinne ~ . 368<br />
ptičji, Vogelspinno . . . 36 7<br />
riba, Spinnenfiseh . . . 334<br />
36 7<br />
Pajkovci, Spinneothie'<br />
36 6<br />
^~.a 26 2<br />
' 39 3
428<br />
PPalamedea . . . ' . ' . . 30 8<br />
Palček, 284<br />
Palinurus .g__ . . . . 370<br />
.—_" konjska glista 374<br />
Palmenbohrer, palmov zavrtač 35 2<br />
_-~___ 38 3<br />
Panožica, Scheinf~sschen .<br />
Pansen, vamp .<br />
Panter 25 1<br />
39 9<br />
32 7<br />
. mao<br />
Papagei • ` 295<br />
Papageifisch, morska papiga<br />
•<br />
334<br />
Papierboot, papirnata ladjica 38 1<br />
Papiga siva, =__._- . 295<br />
Papigica useparxum 29 6<br />
Papilio ~ 35 7<br />
__ ~ ~ 357<br />
~- 35 3<br />
Paprikaš, glej tuka n<br />
Papu~ica, ~^. 399<br />
Pa~~~~"g~~u~~~ 290<br />
Paradisea apoda 29 0<br />
ymramecinm ` 399<br />
Parkljar, Hufthier .<br />
Parra . . ' . . ' ' 3cw<br />
Parus caudatus 28 6<br />
coeruleus 28 7<br />
major 28 6<br />
28 7<br />
Pas ~ 393<br />
p:sannc, m~rteltuier 26 3<br />
Pasma, Rasse .<br />
Pastir kačji, Wasserjungfer 36 3<br />
Pastirica, Bachstelze 28 4<br />
Patella . . ^ . . . ~ 38 4<br />
Pauksi xu o<br />
Pav, Pfau ^ 306<br />
Pavijan ^ . mm o<br />
Pavlinček dnevni, 35<br />
6 večerni, Aumndmfanouaoge 357<br />
,aro cristatus 30 6<br />
Pacteu mmxmma 38 7<br />
Pedetes oaffeo 260<br />
Pedic zimski, Frostspanner 35 9<br />
rauicomeoapiva ~ 3e 5<br />
Pegasus ` 34 2<br />
30 6<br />
~ 374<br />
Pekari, Naueleoowno ~ 26 8<br />
p elagi.a noctiluca 393<br />
Pelamis . . . . " . . .82 3<br />
Pelecanus onocrotalus ~ ~ . . 31 5<br />
Pelias 6mom ' . . 3e4<br />
315<br />
Pelobates moms . . 329<br />
Pelzkffer, kožuha . . ' . 350<br />
Pelzmotte, krznarski molj . ' . 360<br />
Penella ~ . ^<br />
Penelope . . . . 30 6<br />
Penica, GTasm~cke 28 4<br />
;enuutula . . . . ' . ' . 39 6<br />
,autaori000 39 0<br />
rontatomm . . . ' ' ' ' . 36 5<br />
P ~ . . ' .^~~<br />
zon<br />
Perca nn,iatilis . . . . ~ . 334<br />
Ponnx cinerea 304<br />
eoturnix . ' ' . . 304<br />
Perjani~ar, Federbuschpolyp 380<br />
6 fiiegender Rund<br />
echte, prava uamnúew 38 7<br />
Porlmnttozfalter, biserni 35 6<br />
Pernjak, Feuemotte<br />
Pero morsko<br />
pernšuk . Feaarsobuueka<br />
,<br />
Pes domači, ~~ ..~^<br />
360<br />
mp o<br />
36 1<br />
38 4<br />
24<br />
24 0<br />
. morski, Seehund<br />
__<br />
Pese~ Eisfuchs ' ' 24 8<br />
` 37 3<br />
Petelin divji, Aomrhuuu 30 8<br />
domači, Haushahn 30 5<br />
morski, Flnghahn 33 4<br />
St. Petersvogel, sv. Petra ptič 31 5<br />
Petnica, Fersenbein.<br />
^~~~~~` fiinfgliedrige 348<br />
^` ~~v ~~ ~~ ' a ` 343<br />
marinus ~ 343<br />
Pevci, Singv~gel 283<br />
284<br />
Pfecferbeoser, tukau . . ' . ' 294<br />
ma n<br />
Pfianzenwanzen, rastlinske stenice 36 5<br />
35 1<br />
Pfiugscharbein, ralo .<br />
Pf~rtner, vratar.<br />
Pfortader, vratnica ,<br />
P~-~..~~~~~., vratriični ~~<br />
Phaecochoerus ' 26 8<br />
Pua~tou<br />
~ 31 5<br />
Phascolamys 254<br />
gallus . . . 305<br />
Nycthemerus 306<br />
pictus . ~ ~ . . uOu
Phasma gigas . ' ^ ' .<br />
^~~~~~stata<br />
, monmmma . . . .<br />
, ,uuDna . . ' .<br />
-<br />
a Phylloxera<br />
~_~<br />
Phrygane a<br />
_<br />
. . . .<br />
Phyllostom<br />
._-a_ .<br />
Physalia Arethnsa .<br />
.<br />
.<br />
.<br />
.<br />
.<br />
Physeter<br />
.~~ . . .<br />
'<br />
Phyto n<br />
^ c ~~ major . ~<br />
murtuus ~ .<br />
viridis<br />
Piper ,<br />
.<br />
.<br />
.<br />
.<br />
.<br />
.<br />
Pijavka konjska, Rosseg e<br />
~ prava, __g_<br />
Pika živa, .1‘Iouuuo . -<br />
-<br />
_ ' . .<br />
- -n_~~^`<br />
. glivar . . . .<br />
Pimpla<br />
. gliva~a .<br />
'<br />
.<br />
'<br />
.<br />
Pingvin —__g_ , . '<br />
Pinna<br />
Pinnipedia ^<br />
rmonmems roteruu<br />
._ .~ dvoklopnik . `<br />
Piophila ` ` ` . `<br />
Pip a<br />
Pipra `<br />
Pisar, Sucruuir ~ . ^ .<br />
Pisees<br />
Piškor, ---g- . . ' .<br />
Piščal, vrmuen»eun .<br />
Pižmar (jelen), Moschustbie r<br />
.-~ ~<br />
Planorbis<br />
Plasma ' ' ' '<br />
Plaščarji, . .<br />
Platalea ~.^ ..~ . . .<br />
elatteis,n~r ploèa ~ . .<br />
Platessa maama . . ~ .<br />
s o k a . .<br />
vudgxun ~ ~<br />
Platnica, '<br />
. . . . . .<br />
i<br />
--'-<br />
-<br />
- -. __.__- .= _<br />
Navček, 8laorn,ise . .<br />
Plari:čar, Fhassobuacka<br />
429<br />
364<br />
281<br />
281<br />
280<br />
309<br />
386<br />
362<br />
364<br />
Plavutar, Mosseothie,<br />
Plazirec, _~.~~~<br />
Plecotus auritus<br />
Plectognathi ' '<br />
Plenica, glej pečica .<br />
- ~__a-<br />
Pletež, Gooech:<br />
'<br />
.<br />
.<br />
.<br />
.<br />
.<br />
~<br />
,<br />
^<br />
317<br />
285<br />
289<br />
341<br />
32 1<br />
239<br />
365 Pliska, glej pastirica.<br />
393<br />
28 1<br />
39 3<br />
281<br />
323<br />
., ueknžei, Floaseuf~aser<br />
Ploèu navadila, plauuis ' ' .<br />
38 5<br />
340<br />
295<br />
Ploóum gibalna, Bewegungsplatte .<br />
295<br />
295<br />
285<br />
373<br />
373<br />
399<br />
395<br />
34 9<br />
m4e<br />
351<br />
395<br />
354<br />
314<br />
387<br />
Plosk, . ' . .<br />
Ploskavci, eumnonoar ' .<br />
Psn&&nu ` gelbrandiger Scxnumu -<br />
kfer<br />
Plošček, Wirb<br />
Plošnatica, rnukeuomeuhc/ . .<br />
Pluču. znoge<br />
Plnoauoa. Lungenfische . . .<br />
Pznk morski, wvove!soal/e . .<br />
rmmotoDa<br />
Plutuu morski, moadsoru .<br />
Podgana črna, uaoanute .<br />
378<br />
376<br />
850<br />
386<br />
333<br />
39e<br />
388<br />
39 6<br />
258<br />
280<br />
370 .,<br />
pmmayum . oinum,mt:e<br />
siva, Wuouerrute . . .<br />
2e0<br />
25 8<br />
371<br />
36 1<br />
vrečarica, utte 25 4<br />
mno<br />
293<br />
ono<br />
331<br />
343<br />
274<br />
378<br />
383<br />
165<br />
387<br />
p outnepn mumtatnm<br />
ro`numuu . . '<br />
Podjed, '<br />
_ .-'<br />
Podkovnjak, .<br />
Podkožnjak, .<br />
Podlasica .<br />
velika, Hermelin .<br />
Podlehtnica, Ene .<br />
.<br />
.<br />
.<br />
.<br />
.<br />
.<br />
.<br />
,<br />
.<br />
.<br />
31 3<br />
225<br />
36 3<br />
36 8<br />
23 9<br />
37 4<br />
245<br />
245<br />
309<br />
34 0<br />
340<br />
340<br />
340<br />
Podlesek, Haselmaus<br />
Podor nivalis<br />
Pogačica, Kniescheibe .<br />
.<br />
.<br />
.<br />
.<br />
.<br />
.<br />
257<br />
339<br />
284<br />
ue 4<br />
338<br />
376<br />
Pogorelček, Gartenrothschwanz .<br />
.<br />
284<br />
356<br />
376<br />
378 Pokostnica, Beinhaut .<br />
349<br />
326<br />
313<br />
287<br />
383<br />
Pokrovača, Kammmuschel<br />
Polartaucher, slapnik . , .<br />
. . .<br />
Poletuša, glej veverica leteGm<br />
.<br />
.<br />
.<br />
387<br />
31 3<br />
33 7
430<br />
Polh, BilDuh<br />
. 25 8<br />
Polipi, ' 39 4<br />
Polojnik, Strandreiter ' . . . ~^~<br />
Poloniea, glej božja kravica .<br />
Polstenka, ___ . , . . 37 3<br />
Polukrilci, 36 4<br />
- 237<br />
-<br />
` 35 7<br />
Phlaeas . . . . 35 7<br />
~ 39 4<br />
. 39 9<br />
Polž vrtni, Gartenschnecke 38 2<br />
Polži, ` 38 1<br />
Ponirek čopasti, —Haubentaucher 31 3<br />
Ponočnjaki, ~ 35 8<br />
Pontia »rasaieme 35 7<br />
° crataegi 35 7<br />
Ponvica sklepna, Gelenkpfanne.<br />
Popkar, glej kalin .<br />
-Porculanka, Porzellanschnecke 38 3<br />
Porcus ummrssa 26 8<br />
Pore, preboj .<br />
Porodničar, Ammenkr~te _ . ^ 32 9<br />
31 2<br />
__ 38 3<br />
` . . 34 9<br />
Postolka, . . . .~.<br />
' 298<br />
~ 336<br />
, 314<br />
31 7<br />
Potval 28 1<br />
3 4<br />
28 7<br />
Prasec, Schwein . . . ~ ~ . 26 6<br />
Prms~éek morski, Meerschweinchen 26 2<br />
39 6<br />
Prebava, Verdauung.<br />
Prebavila, Verdauungsorgane .<br />
Preboj, Pore .<br />
Preddvor, Vorhof .<br />
.-__~– 38 1<br />
Prekat očesni, Augenkammer .<br />
srčni, llerzkammer.<br />
Prekatniki ` 39 9<br />
Prelec borov, Kiefernspinner 35 8<br />
hrastov, Eichensphmer 359<br />
"<br />
"<br />
sprevodni, Processionssphmer 358<br />
Prelec 35 8<br />
Preobrazba, Metamorphose .<br />
Prepelica, Wachtel ~ . 30 4<br />
Prepona, Zwerehfell .<br />
Prerod, Generationswechsel . . 39 1<br />
Presnova, Stoffweehsel .<br />
27 0<br />
Priba, glej vivek .<br />
Prilep, glej ustavljač .<br />
Primitivb~ndel, prvotni kosmič.<br />
Primitivfaser, prvotno vlakence .<br />
Prišènjak, p flmstvrk~fer 35 1<br />
Privodnik, Bootsmann ' 835<br />
. ^ .ce.~ .~ glacialis<br />
31 5<br />
' .ag~~<br />
Procuao<br />
28 7<br />
Procyon Iotor 244<br />
. . ` 23 1<br />
Prosenka, Degnopfeifex 310<br />
Protagon . ^ 180<br />
Proteus uogninaoa ~ 33 0<br />
~` `~ .' ' ' ' ' ' ' ~~~<br />
Protozoa 396<br />
Provrt, Loehnluschel<br />
Prsnica, glej grodnica.<br />
Prst, Finger.<br />
385<br />
prelec 35 8<br />
Prsteničar, ~ ~ 359<br />
Pršica močna, Mehlmilbe 368<br />
. . sirska, K~,semilbe 368<br />
slivova, Obstmilbe 36 8<br />
Pršice, glej grinje .<br />
Pseudopus 32 7<br />
peutaounu pullaria ~ , 296<br />
P~e ^ Eritha ~^ 29 5<br />
25 9<br />
25 6<br />
36 0<br />
Pteropoda 385<br />
Pteropus euoua 240<br />
Ptiči, V~gel ' 28 2<br />
Ptičica ivanjska, glej oru@ .<br />
Ptinus mr ~ 34 9<br />
Ptyalin 19 8<br />
Pna0, rmneounke ~ 32 9<br />
Pulex ir,n:oe ~ 3e 2<br />
Puma ' . ' ' ' 25 1<br />
Punčica, glej zenica .<br />
^ ...~~ . . 39 5<br />
_ .=-- vodni,<br />
Pupine, zenica.<br />
.._-~~~ ` . 330<br />
P. . . . 34 8<br />
Puran, . 30 5
Puškar, 8omausork~fer ~ ~ 348<br />
Pyralis pinguinalis ' 360<br />
Pyrophorus 34 9<br />
t? .<br />
Quadrumana, èetvem,oki<br />
23 3<br />
270<br />
Quallenpolyppn, ukl onu ki . 39 3<br />
Querfortsatz, prečni odrastek (aoot .) .<br />
v~ese, vrtoglavec ' . . -<br />
R .<br />
umneuuxae, črna vrana<br />
28 8<br />
Raca divja, Wilueute 31 6<br />
Račič, Garneele<br />
_ -<br />
*uaiata , u~ ~<br />
Raja batis<br />
343<br />
olarxta . ` . ~ o43<br />
• 290<br />
Rak potočni, Fumnuea 369<br />
Rakovica, kopna, Luuukrabbe uro<br />
nnrmaom, gen]. K,aae 370<br />
Rakun, , ^ 244<br />
Ralo,<br />
n .<br />
Rallus oynmun e<br />
31 2<br />
mpz<br />
u1 2<br />
Rana escoleota<br />
3e 8<br />
temporia<br />
32 8<br />
vitičnjaki<br />
37 1<br />
repièar<br />
350<br />
Raptatores<br />
2o *<br />
Rasores mn m<br />
Rasse. pasma, .<br />
Raubfliege, mždrm 36 1<br />
, g- -<br />
__._. .` -_- 31 5<br />
▪ 296<br />
Rauchschwalbe, kmetska, em 28 5<br />
Ravnozob, _-- . _<br />
uuznuúleo . Uogleouguuuage 35 1<br />
Razred, Ordnung .<br />
ue oolaos, trtna nšiem . . . . 36 5<br />
Ve ouateohar, &un mu<br />
_- . . . . _ _<br />
Rebra, Rippen .<br />
_- -q.__ . . . . _--<br />
' ' 31 0<br />
Red, Klasse .<br />
Rega zelena, Laubfrosch 32 8<br />
Regenpfeifer, prosenka, . . . . 310<br />
43 1<br />
28 7<br />
Reh, srna . . . . 275<br />
Reisszabn, derač .<br />
Remec, Beutelmeise . . 287<br />
399<br />
.<br />
__,_ .<br />
Rese črevesne, Darmzotten .<br />
.<br />
.<br />
. 28 7<br />
. 31 7<br />
Retepora<br />
Rhmnphastos<br />
Roma vmemoaom<br />
Rhea novae Houmoama<br />
xmuoeeros<br />
. 34 1<br />
38 8<br />
29 4<br />
30 7<br />
30 7<br />
26 8<br />
•<br />
Rhinolophns mrrum e*nouom<br />
•<br />
23 9<br />
Rhizopoda 39 9<br />
'<br />
' Rhodites rosv 354<br />
35 1<br />
Riba krastača, ur~tenfisou 334<br />
Ribe, Fisehe 33 1<br />
Ribica, 364<br />
človeška, glej močerilec .<br />
Ribič, glej čigra .<br />
zeva 387<br />
!u "seumumnooer, salamande r<br />
velikan 330<br />
puua 320<br />
oieneu velikanski komar 360<br />
Rilčkar borovi, 343<br />
Rindsbremse, goveji obad 36 1<br />
_-~ . ` --__ 327<br />
''- -<br />
yo 323<br />
35 9<br />
30 2<br />
Ringehvurm, kolobarnik 37 3<br />
Rippen, rebra<br />
25 2<br />
Ritterfiseh, jahač 33 5<br />
Robec, 340<br />
Rod, Gattung .<br />
Rogač, Hirschk~fer 350<br />
353<br />
. . . . 347<br />
Rogulja, Gabelschwanz . . . . 35 9<br />
309<br />
Rourxohn, tukalica 31 2<br />
• . . . 284<br />
R~hrenherzer, brezsrčnice . . . 344<br />
. . . . 39 3<br />
R~hrenwurm, cevkar . . , . 373
432<br />
Rollassel, uoturm 371 ~ . . y« 8<br />
_-- . .<br />
Rosa medena, Honigthau .<br />
237<br />
Sandviper,<br />
Soo<br />
Sapnik, Luftr~hre .<br />
^ ., .<br />
. . .<br />
32 5<br />
37 3<br />
Rosendrossel,<br />
Rosengallwespe, rožna<br />
___ zlata miniea<br />
Rosnica, ~--—' .<br />
^<br />
-<br />
, .<br />
290<br />
354<br />
350<br />
328<br />
Smreophogp omrnanu<br />
mortoomn .<br />
~<br />
.<br />
.<br />
,<br />
.<br />
.<br />
.<br />
.<br />
.<br />
.<br />
36 1<br />
om<br />
36 8<br />
36 2<br />
Rosomah, Vielfrass<br />
Rossegel, konjska pijavka<br />
244<br />
373 Sardela, Sormm .<br />
~<br />
.<br />
.<br />
.<br />
.<br />
~<br />
.<br />
~<br />
.<br />
~<br />
29 7<br />
33 6<br />
Rotatoria ' '<br />
372<br />
mmn<br />
Saruinn<br />
Sarkoda<br />
Sardine<br />
'<br />
. . . .<br />
'<br />
.<br />
.<br />
.<br />
.<br />
ax u<br />
1e5<br />
Rothbart,<br />
Rothkehlehen, taščica<br />
334<br />
284<br />
Satovnica,<br />
Sumrni^ Atlas<br />
mote uu n<br />
358<br />
_-_ . 372 earpini ^ 35 8<br />
241 Saugw~rmer, senačz ' 37 8<br />
Roženica, Hornhaut .<br />
Rude~erepka, glej pogorelček.<br />
Sauria<br />
Suxicola<br />
~ 32 5<br />
28 4<br />
R~ekenmark, hrbtenjača .<br />
R~ekgrat, hrbtenica .<br />
Soalmm ^<br />
Soanemo ~ . . . `<br />
38 3<br />
29 3<br />
__—_ rilčkarji<br />
Rumenjak, Citronenvogel<br />
.<br />
.<br />
.<br />
.<br />
.<br />
.<br />
351<br />
357<br />
Searus ^ 334<br />
36 1<br />
_-~~_~ . . . ^ . . ~ ' 270 Sehiidel, lobanja .<br />
`_~ . . . . 343 Sehafwurm, ovčja glista 37 4<br />
_—_.__.~~~_.__ ~ . 373 Sehakal ' 247<br />
-- ` , . , . 293 Schamnzirpe, slinarica, 365<br />
Ruševec, ' 303<br />
Rhynehites ~-^ ~ ' 352 Scheinf~ssehen, panožice.<br />
bemlem 351 Seheitelbein, temenica .<br />
S .<br />
Souaufl.och<br />
Soueouolarte,ie.bourcuvodvodnica .<br />
Schienbein, golenica .<br />
839<br />
Saateule, OZhllDa, sovka . 359 __-- . . . ~.<br />
Saatkr~he, poljska vrana 288 Suuiftu ~ . . 34 0<br />
Saatsehnellkffer, poskok 349 .___ ` ` . . 35 3<br />
373 Souuuu,ebau š~iunjaki 37 1<br />
335 želve . . . 31 9<br />
Sabljarka, SUelschn~,bler 310 ___<br />
,a, 359<br />
. . . . -_ _<br />
~__ ~~~~_ . . 32 3<br />
S~,belsehn~bler, sabljarka 310 Sehillerfalter . . . . . . . 35 6<br />
843 aenu e<br />
349 Schlagader, žila odvodnica .<br />
317 383<br />
' ' 32 1<br />
Salamander g_-, močerad . . 330 Sehlangonstorn, kačji repki 390<br />
Salamander velikan, Rieeensubn 330 Schleiereule, pegasta sova . 300<br />
Salamandra mamnlata 330 Snuleoe . . . 33 8<br />
&ùrno fari() 336 Schleimhaut, sluznica .<br />
hucho 336 Schliessmuskel, zapornica .<br />
trutta . . .' 336 Schlupfwespe, najezdnik<br />
Sehl~sselbein, ključnica .<br />
. 35 4<br />
Salpa . ~ . . . . ` , . . 388 eSehl~sselbeinarterie, ključna od -<br />
Saltieus . ' . ~ . . . . 268 vodnica .<br />
. . . 371 Schmaljungfer, vel. kačji pastir 36 3<br />
Samorog, .<br />
.<br />
.<br />
.<br />
.<br />
.<br />
281 ____~__ ozkokrilei<br />
Soumarutzodrobo . .<br />
.<br />
.<br />
.<br />
.<br />
.<br />
.<br />
351<br />
arz<br />
Sander, 334 Sehmelz, sklenina .<br />
362 Sehmelzsehupper, ekleooluake . 342
Sehmetterlinge, metulj i<br />
Sehoosbein, sramnica.<br />
Sehulterblatt, lopatica .<br />
Seh~tzfiseh, strelec<br />
Schwarzpliittehen, črnoglavk a<br />
Sehweissdr~se, znojnica .<br />
Schwertwal, samorog<br />
Schwimn~k~fer, kozak<br />
Soiuro . .' ~<br />
Sclerotiea,, beločnica .<br />
__p . .`^~ ^<br />
rnommola . . .,` .<br />
~ . . .<br />
__ . . . ~<br />
Seorpi o<br />
Scorpionswanze,<br />
pisar ,<br />
____ ~ ~<br />
Seeanemone, morska<br />
Seeblase, mehurka<br />
. . .<br />
._ ~<br />
. , , .<br />
-_<br />
__- morsko pero .<br />
Seehase, _ morski zajček '<br />
Seehund, morski pes .<br />
Seeigel, morski ježek<br />
. . .<br />
. . ~<br />
.^ .<br />
. ~ ,<br />
Seekuh, _ morska krav a .~ . .<br />
&dihe, morska lilij a<br />
_ . morski ~ . ~ ^ . .<br />
Seemaid, morska deva<br />
•<br />
338<br />
356<br />
262<br />
363<br />
381<br />
303<br />
36 6<br />
37 8<br />
29 1<br />
35 6<br />
26 3<br />
33 5<br />
40 0<br />
36 8<br />
35 6<br />
35 9<br />
31 6<br />
28 6<br />
35 1<br />
28 4<br />
35 1<br />
26 6<br />
335<br />
28 1<br />
350<br />
36 1<br />
327<br />
255<br />
31 2<br />
31 0<br />
36 6<br />
335<br />
ase<br />
366<br />
• 365<br />
300<br />
29 8<br />
394<br />
39 3<br />
342<br />
39 6<br />
384<br />
280<br />
389<br />
28 1<br />
390<br />
28 1<br />
281<br />
438<br />
Seeohr, murske oho . 38 4<br />
Seepferdchen, ▪ . 342<br />
-__ morska mesečina 39 3<br />
Seeseharbe, morski vran 31 5<br />
__ .__` kozolnjak 38 8<br />
Seesehlange, reslaric a 32 3<br />
amesuuval . 31 8<br />
meesouwa,lue ' morska lastaviea . 334<br />
Seestern, morska zvezda . . . 390<br />
-_- 334<br />
Seewolf, morski volk . . , . 33 3<br />
Seezunge, morski jezik 340<br />
. ~ ^ ' ' ~~ '<br />
Sehne, kita .<br />
_.~-~_~ . svilaš . . . , ^ . 237<br />
Seidenspinner, svilni prelec 358<br />
Sel smrtni, Toutenkafer . . , 35 1<br />
Selachii , ~ . . ^ . , , . 342<br />
Semnopithecus *oteune . . . . 235<br />
nasieus . . . ~ 235<br />
nmmaana . . . 235<br />
Sence, eruMmouein.<br />
Senica dolgorepka, Smbwauvm . 28 6<br />
" gizdava', Praehtmeise , . 28 7<br />
velika, 28 6<br />
, ~ ..1<br />
Sér brkati, Bartgeier 29 8<br />
Serpula ~ ~ ~ . ~<br />
Serrieoouu ~ 349<br />
Sertolaria 39 4<br />
~ . - 37 8<br />
•<br />
35 7<br />
^ 353<br />
Silberfasan, srebrni fazan ' ~ 30 6<br />
Silberm~ve, srebrni galeb , , 315<br />
Silberreiher, bela čaplja ` ` 30 9<br />
Simroe glanis . . ~ 33 9<br />
Simia Gorila ~ 23 4<br />
' ^ 23 4<br />
. ~ 234<br />
&mnua ,mumxmseueumis 361<br />
, ~ 284<br />
Singv~gel, pevci 283<br />
Sipa, Tinmonmmz 38 1<br />
Siren uum<br />
Sirena, glej morska krava .<br />
Sirex g~gas _ 353<br />
Siriščnik, La,bmagen .<br />
Sirotka, Blutwasser .<br />
Sitta ~~ropa~~ . ^ ^ ^ ` ~ ~ 287<br />
Sitz»ain ` mamie:<br />
nkuuou , ~ 26 0<br />
Skat električni, Zitterroehen 34 3<br />
30
34<br />
Skink 327 ovka kapusova, Kohleule . 35 9<br />
Skledica sklepna, Gelenkpfanne . ozimna, Saateule 35 9<br />
Sklenina, Schraelz. Spaček, Koboldiiffehen 238<br />
Sklenokrilec, Glasschw~riner . - 357 Spatz, vrabec . . . 28 7<br />
Sklenoluske, Schmelzschupper . 342 Spechtmeise, brglez . 287<br />
Sklep, Gelenk. Speekkger, špehar . . . . 35 0<br />
Skobec, Sperber . . 300 Speekmaus, slaninski netopir 239<br />
Skočirep, Springschwan z<br />
364 Speckziinsler, slaninska vešč a 36 0<br />
Skočnica, Sprungbein .<br />
Speiche, kožehúca .<br />
Skriček, glej hrček.<br />
Speichel, slina .<br />
Skropnica, Kriebelmiiek e 36 1 Speieheldriise, slinavk a<br />
Skržad, Lirpe . . . 365 Speisebrei, griz .<br />
Slana medena, Moh.lthau .<br />
Speiserobre, požiravnik .<br />
Slanik, glej sled. Sperber, skobec . 300<br />
Slapnik severni, Polartaucher 313 Sphinx convolvuli . 357<br />
Slavec, Nachtigall . 284 Elpenor , 357<br />
Sled, Mring . . . . 336 euphorbiae 35 7<br />
Slepič, Blindsehleiche . 327 ligustri 35 7<br />
Sleporilec, Blindwiihler . 330 Nerii 35 7<br />
Slezena, Milz .<br />
pinastri . 357<br />
Slina, Speichel .<br />
Spiessboek, strigoš 35 3<br />
Slinar gozdni, Waldnaektsehnecke 382<br />
,,<br />
Spindelschneeke, vretenar 384<br />
poljski, Ackernaektschnecke 382<br />
Spinnenfiseh, pajek riba<br />
334<br />
Slinarica, Schaumzirpe . . 365<br />
Slinovka, Speicheldriise.<br />
Spinnenthiere, pajkovci 36 6<br />
Sljuka, Waldschnepfe 310<br />
Spitzmaus, rovka .<br />
24 1<br />
. .<br />
Splinee, Kornweihe 30 0<br />
morska, Sehnepfenfisch 342<br />
Slon, Elephant<br />
Spongiae .<br />
40 0<br />
264<br />
Sluh, Gehár .<br />
Spongilla . . . 400<br />
Sluhovod, glej zvočnica .<br />
Spornfiiigel, ostničar<br />
31 2<br />
Sluznica, Schleimhaut<br />
Sprat, Sprotte<br />
23 6<br />
.<br />
Spreminjavèek, Sehillerfalter 35 6<br />
Smerinthus ocellatus 357 Springhase, zajec skakač 260<br />
Smijačica, Lachtaube 302<br />
Smoj, Sander<br />
Springkiifer, pokalica<br />
349<br />
. . . 334 Springschwanz, skočirep 36 4<br />
Smrdljivec, Stinkthier . 244<br />
Smrdokavra, glej udeb<br />
Springspinne, pajek skakač 36 8<br />
.<br />
Springwurm, otročja glista 37 4<br />
Smrtoglavec, Todtenkopf 357<br />
Spritzfisch, štrčniea . 335<br />
Smukulja, Zomnatter 323 Spritzwurm, brizgač . 389<br />
Snetec, Stint . . . 336<br />
Sprotte, sprat . . . 33 6<br />
Snovač, Weberspinne 368 Sprungbein, skočniea, .<br />
Sobolj, Zobelthier . . 245<br />
Spulwurm, glista<br />
374<br />
Sočeljustnice, Haftkiefer<br />
341 Spužva, rečna, Flussschwamm 400<br />
Sok črevesni, Darmsaft,<br />
rožena, Hornsehwamm 400<br />
, želodečni, Magensaft.<br />
Sokol lovec, Jagdfalke . 298 Squalus eanicula . 343<br />
Sokolič, Zwergfalke . . 300 earcharias 343<br />
Solen . . . 386 maximus 343<br />
Solidungula 269 pristis . 343<br />
Solnčniea, Sonnenthierchen 399 Sraka, Elster . . 288<br />
Solznica, Thranenbein . Srakoper, Wiirger 285<br />
Som, Weis . . . .<br />
33 9 Srakar, Tord-Alk .<br />
31 4<br />
drhtavec, Zitterwels 339 Sramnica, Sehoosbein .<br />
,, morski, Hajfisch . 342 Srbee, Krtzmjlbe .<br />
368<br />
Somračniki., Abendfalte r<br />
35 7 Srce, Herz .<br />
Sonnenthierchen, solnènie a 39 9 Srčnik, Herzbeutel .<br />
Sorex araneus . . . .<br />
241 Srkaliea, Saugader .<br />
Sova pegasta, Schleiereule 300 Srna, Eeh . . 27 5<br />
Sovka borova, Kieferneule 359 Sršen, Horniss . 355
Staar, škorce 28 9<br />
33 3<br />
35 1<br />
otaouelsouwein, ježevec . . 26 2<br />
~<br />
^ 35 0<br />
úe z<br />
Steoumoevue4morska gnjat . ` 38 7<br />
Stegno, mohvnkemein<br />
Steigbfigel, stremen .<br />
Steinadler, planinski orel<br />
, 29 8<br />
Steinbouk,kozmog 27 6<br />
Steinbutt, robec ~ 340<br />
~e~.a ~ . - 38 6<br />
Stein~a~~ .<br />
kuna belica 24 5<br />
~es~h~~z~ .= .<br />
Steinwulzer, kamenovalj ~<br />
. . 28 9<br />
310<br />
Steklovina, ulasfluosigkeit d . Auges .<br />
SteDio 32 6<br />
Stenica posteljna, Bettwanze 36 5<br />
, rastlinska, roauzenwao a 36 5<br />
Stenops . . ^ 23 7<br />
Stenoptera ~ 351<br />
Stenopterix _~__~ 362<br />
Stentor<br />
399<br />
Sterlet, keèiga ' 342<br />
Sterna hirundo . ' ' ' . ' 315<br />
Sterngucker, zvezdogled 334<br />
Sternkoralle, zvezdaš . 395<br />
Sternmaulwurf, zvezdorile3 24 1<br />
Stik, Fuge.<br />
btimmritze, glasilka .<br />
33 4<br />
33 6<br />
St~r, jeseter 34 2<br />
St~rlaus, jesetrova uš 37 1<br />
Stoffwechsel, presnova .<br />
36 1<br />
Stopalo, I‘Iittelfuss .<br />
30 9<br />
Strah suhi, Gespensterheusehreeke 364<br />
Straultbie . . . 38 8<br />
Strakoš, ~ ~ . 315<br />
~ 310<br />
38 2<br />
Strauss, 30 6<br />
Striga, Bandassel 36 6<br />
morska, 37 3<br />
. 364<br />
Strigoš veliki, Spmesbook . .<br />
Strix __ ` . . , . ` .<br />
. 353<br />
. 300<br />
Strix ~lammoe ~ 800<br />
ooctoa ~ 800<br />
otum . . ~ 300<br />
Strelec, Sobutzfiaob<br />
Stremen, Steigb~gel.<br />
~ 33 5<br />
Strepsilas 31 0<br />
Strnad rumeni, oGoldammer 28 8<br />
veliki, Grauammer ^ 288<br />
vrtni, __e__~~^ ~~<br />
~ .~~ . ~ , . . . ' 393<br />
Stmmuna ' . ' 384<br />
Strongilus . . . ^ - 37 4<br />
Struna živa, glej podkožnjak.<br />
Struthio oumalum<br />
Stržek, glej palček .<br />
30 6<br />
Stubenfliege, hišna muha 361<br />
Sturmm~we, sivi galeb - ' 31 5<br />
Sturmvogel, strakoš . ' 315<br />
Sturnus . . 28 9<br />
33 4<br />
. . 39 9<br />
Sulec, Hnmuen . . 336<br />
Suličarka, Lanzenschlange . . 325<br />
Sultanshuhn, plava kokoška 31 2<br />
•<br />
močvirna želva 31 9<br />
Sumpfsehnecko, kalužnica 38 3<br />
Sumpfweihe, lunj ^ ~ . ' 300<br />
Sus serafa<br />
Sveder, Legestachel .<br />
266<br />
31 2<br />
349<br />
Sveder živi, oobrnorm 886<br />
~ 34 4<br />
365<br />
38 8<br />
. . 237<br />
Svinja morska, T~mmler 281<br />
Svinjka pozemna, Erdferkel 283<br />
Svitek, .~~~~~.~~ ~ 383<br />
Svizec, ulurmeuuier 257<br />
Srlvwarnouinmuea<br />
435<br />
284<br />
atricapilla 284<br />
hortensis . ` ` , . 28 4<br />
^ 34 2<br />
Syphonophora<br />
393<br />
Šakalj, Canis aureus 24 7<br />
• 289<br />
knjižni, B~cherscorpion ▪<br />
366<br />
vodni, Wasserscorpion . 365<br />
Sčitarka, .~. ...~^ . . . ~ 353
436<br />
Tabanus bovinus<br />
Tachypetes<br />
?aenia molium<br />
- agfalter, dnevni k<br />
Tagpfauenauge, dnevni pavlinče k<br />
Talgdr~se, lojnica .<br />
Talitrus<br />
Talpa o :oma<br />
europaea . . . . . . .<br />
____<br />
Tanagra<br />
Tapir<br />
'<br />
. . . . .<br />
krajaèic a<br />
Tapirus ' ' ' '<br />
Tarantola, Ta ~~ e~p .n~<br />
Tarsius<br />
Tastw~rzchen, tipalne bradavice .<br />
37 1<br />
33 6<br />
342<br />
36 4<br />
33 9<br />
23 4<br />
32 2<br />
354<br />
354<br />
354<br />
334<br />
300<br />
39 9<br />
38 5<br />
38 5<br />
37 1<br />
289<br />
363<br />
371<br />
• 288<br />
• 384<br />
284<br />
• 288<br />
350<br />
309<br />
• 335<br />
• 287<br />
kolovrt<br />
stonoge ~<br />
' . ' 35 7<br />
35 1<br />
36 5<br />
Tmxicoroia . '<br />
Teichmuschel, jezerska školjka<br />
aD z<br />
38 5<br />
•<br />
_ __<br />
Telo morsko, glej morski pes .<br />
Teleban, Lnmno 314<br />
Teleostei 33 8<br />
Tellerschnecke, svitek 383<br />
rouinw 38e<br />
Temenica, Seheitelbein.<br />
Tančica, Oberhaut .<br />
Tančičarica, Florfliege 362<br />
r,uoorio molitor om 1<br />
Terearatma 38 5<br />
ruredo navalis 386<br />
Terme oa m<br />
Termit, Terma 362<br />
353<br />
, 322<br />
rostmoostraoa 37 1<br />
Testnuo geometrica 31 9<br />
oz o<br />
Teta kačja, glej striga .<br />
Tetiva, glej kita .<br />
368<br />
Tetrao bnuasia 303<br />
Iagopoa 303<br />
tetrix 303<br />
urogallus 303<br />
Tetraodon 34 1<br />
Thendredo viridis 35 3<br />
Tuomasmueke Tomaževa mušica, 36 1<br />
361 Thorax, ogradi .<br />
315 Thoracostraca 36 9<br />
377 T hmdnum 32 5<br />
371 300<br />
241 Thurmsehwalbe, hudournik 29 2<br />
241 33 6<br />
241 ruyomts<br />
335<br />
287 Tiger 250<br />
309 amerikanski 250<br />
85e Tigerschlinger, pisani kravoses 32 3<br />
26e Tinamu 30e<br />
368 Tino 337<br />
238 Tino<br />
36 0<br />
260 " pellionella 36 0<br />
earouena<br />
284 Tintenfiseh, sipa<br />
men<br />
38 1<br />
284 Tip, G-ef~hl .<br />
849 Tipnla gigantea<br />
300 Tirosio<br />
360<br />
200
Tkanina, Zellgewebe .<br />
Todtenk~fer, smrtni sel . 35 1<br />
Todtenkopf, smrtoglavec , . . 35 7<br />
Togotnik, glej svadWvec.<br />
353<br />
Totanu 31 0<br />
' 314<br />
Torpedo<br />
~ 343<br />
Tortrix viridana<br />
2e0<br />
o,a`a . . . ` ^ . . 36 0<br />
33 5<br />
Trakar plavi, bl . Orueuebanu 35 9<br />
rode0, roth. Oraeosbao8 359<br />
rumeni, gelb. Ordensband 359<br />
Trakulja ozka, Keuoobuomruou 37 7<br />
široka, umoenkvnz . 377<br />
Tzumpeumo dvogrba kamela 271<br />
Trauboo,mudm, ` grozdni zavijač 360<br />
Txuuermmutel, pogrebec . 35 6<br />
Travnica, - z~uiwocm . . . 35 1<br />
rruo- ' omnnb[umuur . . ~ ^ 38 1<br />
Trbophlte, uanmuuoaoer . . . 33 5<br />
rraoglur Klopfk~fer . . 34 9<br />
Trdoživ zmeo/, gruuer Armpolyp 393<br />
rruuušnimx amnoufeD .<br />
T,uoošnjoki . Bmnouthleza 37 8<br />
Tremutoum 37 8<br />
Trepang doli . ` ` . . 389<br />
. Trilobit<br />
zricuaume rosmmue , . . 28 1<br />
Trichina spiralis 375<br />
Trichocephalus ' 374<br />
Tridacna &as . . ^ ` . . 38 7<br />
Trigla ~~ ^<br />
Trigonoeephalus 32 5<br />
Trihina, yaurwnou . . . , ~ 375<br />
Trnja, Rothbart . . ' , . , .~^<br />
. . 37 1<br />
.<br />
' ' .<br />
Triton oriotatuo<br />
xritouium variegatum<br />
.<br />
.<br />
.<br />
'<br />
. ~ 31 2<br />
32 0<br />
. . 361<br />
330<br />
384<br />
Trnek, Dornfortsatz .<br />
Trnjaš ' uozueiaeuse . . . . 326<br />
Troblja, 384<br />
ušesna, Ohrtrompete anat . )<br />
Trobljiea, Trompetenthierehen<br />
Tmcuuoe<br />
'<br />
nmubris<br />
_g_<br />
399<br />
29 2<br />
. 353<br />
^ 284<br />
-_= `- . . 384<br />
487<br />
. . . 323<br />
tessolamo . . . , 323<br />
Tropikvogel, ` . ~ 31 5<br />
Trska, Kabeljau . . . . 33 9<br />
Trstnica, Rohrs~nger . . . . 28 4<br />
Trtin, Robeusteoua ~ . . . 35 1<br />
~ .~~.-~ . ` ` 35 1<br />
T^ . . ~ ~ . 33 9<br />
` ' . . . 29 0<br />
Truthahn, puran 305<br />
Tubipora 396<br />
Tunnla,ia . ' ' ' ` . ~ . 894<br />
T~mmler, morska svinja 281<br />
Tumeounod. turban . . . . 38 9<br />
Tukalica, . ' . ' . 31 2<br />
Tukuu Pfefferfresser . . . . 29 4<br />
Tuna, Tunuuscu , . ' . . . 335<br />
Tunicata . . ' ' . ` . ' 38 7<br />
386<br />
Tur, Auemoha ' ' 27 9<br />
Turban,<br />
Touo<br />
rnndua mcmla<br />
mnslou<br />
= _ .<br />
rlsa,urue<br />
'<br />
. . . . 389<br />
38e<br />
28 4<br />
284<br />
~e o<br />
28 4<br />
Turluru, glej rakovica kopna ,<br />
substanz .<br />
Typhlops .<br />
Uhač, Ohrenaffe<br />
Zwischenzell-<br />
' 322<br />
32 3<br />
323<br />
292<br />
28 5<br />
23e<br />
Uharica, ohrenle<br />
Uhelj, Ohrmuschel .<br />
30 0<br />
Uho, Ohr .<br />
,, morsko Seeohr<br />
, Ujede, Raubvogel<br />
Unau<br />
384<br />
29 6<br />
26 3<br />
38 5<br />
pictorum<br />
Unterhautzellgewebe, mezdra.<br />
385<br />
Upupa<br />
~-_~-,_<br />
Urax<br />
__ -<br />
334<br />
306<br />
Urh, glaj pu»i~ .<br />
Uria troile<br />
Ursus araerlcanus<br />
arctos<br />
31 4<br />
244<br />
243
488<br />
Ursummaritòmne ' . .<br />
Usnjak, Lederlaufk_fer<br />
Usnjica, Lederhaut .<br />
•<br />
340<br />
• 97 1<br />
. z glave, 365<br />
. . 36 1<br />
___` __ 365<br />
Utripanje srčno, Herzsehlag.<br />
V.<br />
Valj, . ^ ^ 383<br />
. . , . 322<br />
, ~ . . . 296<br />
Vamp, Pansen.<br />
Vampyr, krvoses . . ^ . . ' 83 9<br />
VaneUoa uriatatuo ~ ~ . . . 31 0<br />
Vanessa Antiopa 356<br />
, .<br />
.<br />
"<br />
242<br />
39 6<br />
34 8<br />
4talanta 356<br />
eardui 35e<br />
Jo ~ .` . . ' . ' 85<br />
~ " . .oma<br />
6 polyebloros<br />
Varan, ,varnemeehn . . . 325<br />
Veja, Augenlied.<br />
'Velerilee, '-- 357<br />
Vene, Blutader .<br />
Venenosa ou n<br />
v . . 39 6<br />
venmsgurtel, Ladin pas . . . 393<br />
Verdauung, prebava .<br />
Verdauungsorgane, prebavila .<br />
.—_ ` ` ~ . ~<br />
Vespa crabro . . ` . . . , 355<br />
„ vulgaris . . 355<br />
Vesperugo ooet"la 239<br />
Vešča kapusova, Kohlz~nsler 360<br />
močnata, mwxlz000lec 360<br />
kalinov, Ligustersehw~rmer 35 7<br />
mlečkov, Wolfsmilehsehw~r -<br />
me . .' . . ' . .mn<br />
oleandrov, Olemouorsmhw~r-<br />
Veverica leteča, Flugeiehh~rnehen 256<br />
Veverica navadna, gem Eiebbun o<br />
obeu 25 5<br />
. ' 23 7<br />
Vez, Band (anat )<br />
Vid, Gesieht .<br />
. . . 24 5<br />
Vielfrass, ' . 244<br />
3 26 4<br />
3 233<br />
Viharniea, kl. Sturmvogel oz D<br />
Vijoglavka, Wendehals . . . 29 5<br />
Vikuna ` ^ 2 4<br />
Viper Redi'sche, laški gad 32 5<br />
3 ~ 325<br />
" Redil 325<br />
260<br />
Rankenf~sser ' . 37 1<br />
~ ~ ~ ~ ~ ozu<br />
Viverra 24e<br />
342<br />
Vlakence prvotno, Primitivfaser.<br />
živčno, Nervenfaser .<br />
Vlaknina, Muskelfaser .<br />
352<br />
282<br />
Vogelspinne, ptičji pajek 36 8<br />
Vol grbavi, Buekeloehs ~ ~ 279<br />
Volk, Wolf 24 7<br />
morski, Saewolf 333<br />
Volkec mravljinčji, Ameiseol~ne 36 2<br />
Voluta ~ ~ 383<br />
Volvox ao n<br />
Vombat ' . . . . ' 254<br />
Vonj, Geruch .<br />
Vorhof, preddvor .<br />
pridvor .<br />
Vrana črna, Rabenkr~he 28 8<br />
Vranica, glej slezena .<br />
Vratar, Pf~rtner.<br />
Vratnica, Pfortader .<br />
Vretence, Wirbel .<br />
Vretenčar, Wirbelthier .
Vretica, Frettchen 245<br />
. uua<br />
37 7<br />
Vrv mu z<br />
Vuga,<br />
Vzdižnica,' Aufheber (Mus ke l<br />
291<br />
Vzpenjač, Klettertiseh .<br />
•<br />
' . 335<br />
Youormmerena ~ . . ' . . 297<br />
fulvus . . . ` , . .mor<br />
gryphus ~ 297<br />
Waalfischaas, kitova hran a<br />
Wachsmotte, voščeni mol j<br />
Wanderratte, siva podgan a<br />
Wandertaube, golob selec .<br />
Wasseramsel, povodni ko s<br />
Wasserfroseh, vodna žab a<br />
Wasserjungfer, kačji pasti r<br />
Wasserkiifer, potapnik<br />
Wasserkr~te, vodna krastača .<br />
Wassermotte, mladoletnic a<br />
Wasserschl~ngelchen, povod. ka -<br />
Wassersehlinger, povod. uda v<br />
Wasserschwein, vodni prase e<br />
Wasserspinne, povodni paje k<br />
..__–_t- . .-~__~- . . .<br />
.. _ . . .<br />
Webespinne, ~- .<br />
Wechselthierchen, menjačica<br />
43 9<br />
308<br />
335<br />
379<br />
Weidenbohrer, vrbov zavrtač 359<br />
mm)<br />
.__ . vinski - 357<br />
Weissfisch, belica 338<br />
322<br />
296<br />
339<br />
295<br />
383<br />
385<br />
*ettpuso . ak 388<br />
Wickelschlange, kotačka 322<br />
Widder, jarec 353<br />
385 357<br />
330 292<br />
360 270<br />
301 Wiesel, podlasica 245<br />
Wadenbein, pišča l<br />
WiMkatze, divja mačka 25 2<br />
28 1<br />
281 Windenscbwiirmer, slakov veščec<br />
3,52 Wirbel, VretenCO .<br />
357<br />
Waldhiihner, gozdne kure 303 279<br />
258 Wolf, 247<br />
Waldnaektschnecke, gozdni slinar 382 Wolfsmilchschwiirmer, mlečko v<br />
310 roš‘',o 357<br />
349 Wolfsspinne, pajek volk 36 8<br />
Wallfisehlaus, kitova u š<br />
• 371 Wombat mm/<br />
254<br />
uma<br />
• 322 W~rger, srakoper 383 W~rmer, črvi<br />
285<br />
37 2<br />
xux koreuuože/ 39 9<br />
302<br />
325<br />
24 4<br />
284<br />
37 1<br />
32 8<br />
36 3<br />
35 1<br />
32 9<br />
Tak .<br />
Xiphias `<br />
Xilophagi<br />
310 Z ,<br />
330<br />
362 Zackenzahn, y ~<br />
312 Zadnjica ,<br />
. 27 9<br />
. 33 5<br />
. 352<br />
373 maunmae, brezzobi 26 2<br />
323 Zajček morski, Seehase 38 4<br />
262 Zajec 26 0<br />
368 Zajec . 26 0<br />
Zajedavci, Smhmwmtza,urebue . 37 1<br />
308 Zaklopnica jaae0uwKahlkopmeckel .<br />
368 srčna, He,xk/u * pe.<br />
399 DumeolovidaiUmno 82 8
440<br />
Zapestje, Handwurzel .<br />
Zaplivek, Made .<br />
Zapljunkarica, Fleisehfliege<br />
Zapornica, Sehliessmuskel .<br />
Zarezniki, glej žuželke .<br />
. 361<br />
Zaškrgarji llinterkiemor<br />
Zatilnica, Hinterhauptbeilb<br />
38 1<br />
ZaunkOnig, palček . . . . 28 4<br />
Zavijač grozdni, Traubenwikler 36 0<br />
hrastov, Eiehenwikler 36 0<br />
jabelčni, Apfelwickler 36 0<br />
Zavijača, Labyrinthkoralle 39 5<br />
Zavrtač palmov, Palmenbohrer 35 2<br />
vrbov, Weidenbohrer<br />
Zoba, glej ščinkavec .<br />
35 9<br />
Zebu . . . 270<br />
Zebra . . . . 270<br />
Zecke, klešeč . 369<br />
Zeisig, čižek . . 287<br />
Zelenec, glej kuščar.<br />
Zellgewebe, tkanina.<br />
Zenica, Pupine .<br />
Zerene grossulariata<br />
359<br />
Zet, Stichling . . . 334<br />
Zeva, Riesenmuschel 387<br />
Zevčica, Gienmusehel 38 6<br />
Zibetthier, cibetka<br />
246<br />
Ziegenmelker, legenj 29 2<br />
Zimmerbock, tesar<br />
35 3<br />
Zingel, čep . . . . 334<br />
Zirbeldriise, češerika .<br />
Zirpe, škržad . . . . 365<br />
Zitteraal, ogon drhtavec 341<br />
Zitterroehen, elekr . skat<br />
342<br />
Zitterwels, som drhtavee 339<br />
Zlatica, Goldkarpfen . . 338<br />
Zlatobrov, Goldbrassen . 334<br />
Zlatokrilee, Feuerfalter .<br />
35 7<br />
Zlatoritka, Goldsehwanz 359<br />
Zmaj leteči, fliegd . Draehe 326<br />
,, morski, Seedraehe 342<br />
Znojnica, Seweissdriise .<br />
Zob slonov, Elephantenzahn 384<br />
Zobelthier, sobol . . 24 5<br />
Zober, Wisent . . . 279<br />
Zobovina, Zahnsubstann .<br />
Zal, Kothfliege . . . 36 1<br />
Zrakoplovec, Tropikvogel<br />
Zrklo, Augapfel.<br />
31 5<br />
Zuckergast, ribica<br />
36 4<br />
Zunge, jezik .<br />
Zveri, Raubthiere . . . 240<br />
Zvezda morska, Seestern 39 0<br />
Zvezdarji, Strahlthiere<br />
38 8<br />
Zvezdaš, Sternkoralle 395,<br />
Zvezdogled, Sterngueker<br />
33 4<br />
Zvezdorilec, Sternmaulwurf 241<br />
Zvitorep, Rollschwanzaffe . 237<br />
Zvočnica, Gehčirgang .<br />
Zvonèič morski, Meereiehel 371<br />
Zvončka, Glockenthierehen 339<br />
Zvrk, Kegelsehneeke 38 3<br />
Zvrsta, Abart.<br />
Zweifliigler, dvokrilci 36 0<br />
Zweih~nder, dvoroki 230<br />
Zweihufer, dvoparkbarji 27 0<br />
Zwerehfell, prepona .<br />
Zwergfalke, sokolič 30 0<br />
Zwergspitzmaus, pritlikava hrčica 24 1<br />
Zwisehenzellsubstanz, medeel . tvarina .<br />
Z wolffin g erdarm, dvanajstnik .<br />
Zygaena malleus . 34 3<br />
trifolii . 35 7<br />
Žaba, morska, Seeteufel . 334<br />
,, vodna, Wasserfrosch 328<br />
?:, 'iabe, Frósehe . . . . 327<br />
,.abiea božja, glej rega .<br />
abogolt, glej štrk .<br />
Zagar, Siigehai<br />
t elo, Giftstachel .<br />
?;elodee, Magen .<br />
. 343<br />
Zelva mehkoroga, Knorpelschildk . 320<br />
,, močvirna, SumpfsehildkrUte 319<br />
eplar, Sehwefelk~fer . . . . 351<br />
Žerjav, Kranieh . . . . 308<br />
,, kronani, Kronenkranieh 308<br />
Zna dovodnica, Blutader.<br />
odvodnica, Sehlagader Arterie.<br />
srkaliea, Saugader .<br />
venèaniea, Kranzader.<br />
Zilllica. Aderhaut, Geffisshaut _<br />
Žirafa, Giraffe<br />
274<br />
Živčevina, Nervensubstanz .<br />
Zlvec, Nerv.<br />
gibalni, Bewegungsnerv.<br />
občutm, Empflndungsnerv .<br />
obhodni, nervus vagus .<br />
oblični, Antlitznerv .<br />
simpatični, sympath . Nerv .<br />
slušni, Geh~rnerv .<br />
vidni, Gesiehtsnerv .<br />
vonjalni, Geruehsnerv .<br />
Zličarka, Lčiffelreiher<br />
Lohar, glej ščurek<br />
?,'olč, Gane .<br />
30 9<br />
36 4<br />
Zolna črna, Sehwarzspeeht 29 5<br />
zelena, (,-riinspreeht 29 5<br />
?,'cdtoplaz, Panzersehleiche . . 32 7<br />
Ztižek črni, sehw . Kornwurm<br />
352<br />
,7,,uželke, Insecten . . . . 345<br />
Zužkojedi, Insectenfresser 240