Zoologija.

3
4
164
Zoologija .
obstanek, na to jo tira neki notranji čut . Ali tudi vse, kar od zunaj
na-njo neugodno deluje, ona živo občuti ; žival kaj tacega ne prenaša
potrpežljivo, kakor rastlina , temveč se tej vnanji, njenemu
obstanku protivni sili na vso moč vpira .
Ta živalim lastna občutljivost je pri nekaterih za čudo razvita .
Znano je, da živali , ki so zmerom v človekovi družbi , postanej o
tako občutljive, da razumé popolnoma vsak mig, vsak glas , cel ó
pogled svojega gospodarja ter se po tem ravnajo .
Žival ima zmožnost, s katero vravnava svoje vedenje po vnanjih
razmerah, po svojih potrebah in občutkih , in tej zmožnosti
pravimo volja in po tem takem govorimo o samovoljnem al i
prostovoljnem gibanji .
Ta vidna, prostovoljna gibkost živalskega telesa je bitni znak ,
po katerem se razlikuje žival od rastline , kajti ono potrebno gibanje
notranjih delov, ki nij odvisno od volje, kakor je na pr . gibanje
soka ali pa obtok krvi, pripada obema, rastlinstvu in živalstvu .
Kako težka je pa v ostalem natančna delitev najnižih živalskih
in rastlinskih oblik, povedano je vže v § . 4 v botaniki . Zival
je tem popolniša , čin mnogovrstniše je število njenih organov, i n
čim bolj razviti so posamezni organi . So živali, pri katerih je cel o
telo en sam organ . Take živali so jako podobne rastlinski celici ,
druge so pa zopet zložene iz mnogih različnih organov .
Da torej razumemo živalsko telo, potrebno je pred vsem, d a
poznamo vse živalske organe. Najpopolniše so vsi ti organi zbran i
v človeškem telesu, in ako je natanko opazujemo , seznanimo s e
z vsemi organi, ki so v enem ali druzem ozira imenitni v živalskem
telesu. Ako potem primerjamo telo kake rivali s človeškim
telesom, izrečemo tem lože svojo sodbo o njegovi popolnosti. Stva r
je taka, kakor da bi se seznanili s posameznostimi jako dovršeneg a
velicega gospodarstva ali države, ter potem brez težave pregledam o
vsako manjše in enostavniše .
Vrh tega nam je lastno telo najbliže . Ne samo , da je p o
vnanji postavi vže od nekdaj najbolje poznamo, temveč si morem o
tudi o marsikateri njegovi notranji delavnosti najpred kaj gotoveg a
misliti, vsakako preje, nego o tujem živalskem telesu in njegovih
organih, na katere moramo stoprv pomen in delavnost dotični h
človeških organov prenašati . Ako tedaj začnemo s človeškim teleso m
in potem živalska telesa primerjamo njemu, postopamo od bol j
znanega do manj znanega .
Ves nauk o 'Živalstvu delimo v dva razdela . V prvem raz -
delu se seznanimo z organi in njihovimi opravili . V drugem bo -
demo pa živali po vnanjih in notranjih znakih razdelili, imenovali
in opisali .