Zoologija.

62
63
200
Zoologija .
se množina vsaki dan izločenega želodečnega soka na 12 funtov.
Ta sok posebno vspešno deluje na belakovnate in klejevnate snovi
v jedilih .
Odzad na levi strani drži: se želodca slezena ali vranica ,
to je neka žilnata žleza, v koji se razširjajo najtanjše vejice nek e
žile odvodnice. Čemu je prav za prav ta organ, nij še dognano ;
toliko je gotovo, da življenju nij potreben, kajti izrezali so ga vž e
manjšim in večine živalim, a nij se opazilo, da bi jim to škodilo .
Želodčevi sok tedaj spremeni vsa jedila v gosto kašo, gri z
(chymus) imenovano , ki se potem iz želodca pomakne v črevo .
Celo črevo je blizu 9 metrov dolgo in torej leži jako zamotano v
trebuhu. Črevo nij skozi enako, temveč na raznih mestih različn o
ter se njegovim posameznim delom tudi razna imena nadevajo.
Začetek Črevesa, kamor se griz najpred pomakne, je dobil im e
dvanajstnik ali prav za dva na j st opr stn i. k (duodenum), ke r
je dolg za širokost dvanajstih prstov .
V dvanajstniku nadaljuje se v želodci začeta prebava . Tu se
grizu najpred primeša nekoliko trebušne sline, ki se cedi iz bližnje
trebušne slino v k e (pancreas) pod . 35, ter je jako podobna
slini v ustih . Kakor- voda čista, sluzava , alkalična tekočina im a
v sebi 98 odstotkov vode, neko beljakasto snov, malo kuhinjske i n
še nekaj druzih solij. Trebušna slina deluje prebavno na vsakoršna
jedila, kajti hipoma spreminja skrob v slador, belakovine presnuj e
v levcin in t i r o s i n, in tolšče razkraja v glicerin in prost e
tolščene kisline.
Ob enem se tukaj v dvanajstnik izliva 'Žolč iz Žolčneg a
mehurja ter se primeša grizu. Zolč je čista, zelena tekočina
jako grencega okusa . Pod prsti se čuti kakor tekoče milo ter s e
tudi v resnici rabi za pranje kacega finega sukna . Njena kemična
sestava nam to tudi razjasnjuje. Zolč je namreč spojina dveh kislin ,
tako imenovane g I koholove taur oh ol o v e kisline z natronom
, tedaj pravo pravcato naravno milo, ter je kakor vsako
drugo milo ali neutralno ali slabo alkalično . V žolči je 82 do 9 2
odstotkov vode in neka kristalizovna, tolščnata snov, holesteri n
(Cholesterin) zvana, ki se časih v tako imenovane Žolčne k amence
strjuje. Človek na dan izloči kake 3 funte žolči .
Tudi gleclé žolči si še nismo popolnoma na Čistem, kako s e
udeležuje pri prebavljanji . Pri psih so umetnim načinom odvračal i
žolč, da se nij mogla v črevo izlivati, a psi so bili tudi brez žolči
dobrega zdravja, samo obllnišo hrano so morali dobivati. Bržča s
deluje žolč sosebno na tolšče, na drugi plati pa morebiti brani ,
da to, kar je v črevesu, ne začne gnjiti .
Jetra so organ , ki izločuje žolč ter jo zbira v posebne m
zolčnem mehurji . Jetra imajo dve krili in so največi kos človekovega
drobovja, odvagajo namreč 1/ 40 telesne teže in tehtajo 3
do 4 funte. Zložena so iz drobnih trdih zrnc, med njimi je razpeljano
vse polno krvnih žilic, a iz njih izvirajo cevčice, v k* se
izločuje žolč iz krvi. Jetra so po tem takem jako kronat organ m