Zoologija.

Plazavcl. Kušéariec. 325
črnice rastejo, na prisojnih krčevinah, vendar pri nas rajši rt a
hribih in planinah, kakor v nižavah. Največ menda pojé miši, katere
po noči zalazova, v suŽnosti se pa navadno ne dotakne nobene
hrane. Jež, dihur, kuna, jazbec, ptice ujede in štorklja g a
jedó. Bolj pogostoma nego pravi gad, nahaja se vže pri nas, in
tudi dalje po Dalmaciji in na Ogerskem modras (V. ammodytes) ,
ki je sicer gadu podoben, ali na nosu ima mehek rožiček . Na južnem
Svicarskem , na Laškem in tudi okoli Gorice na, Primorske m
nahaja se laški ali R e d i j e v gad (V. Redil). Najnavadniši i n
najnevarniše strupenice na Antilih in v Braziliji so suličark e
(Trigonocephalus) , ki so posebno sužnim črncem., obdelavajoči m
cukrov trs, jako pogubne . Dolge so do šest črevljev , glavo imaj o
trivoglato, a na jasnem dnu so temno pegaste in pasaste . Ravn o
tako strašne so klopotače (Crotalus horridus v južni in C. durisus
v severni Ameriki) . Tem kačam pri levljenji ostanejo osehli
repni kolobarci in nacejajo neko škrabljico, ki pri gibanji vzrokuje
neko škrabetanje ali svrčanje. Nij pa resnično, da klopotača sam o
svojim srepim pogledom male živali tako omami, da ne morej o
bežati .
Četrti razred : Kušarice ; Sauria .
Kuščarice imajo večidel štiri noge, nekatere pa tudi samo dv e
prednje, ali pa samo dve zadnje noge, nekatere so celó brez no g
ter so zategadelj podobne kačam . Toda od kač se razlikujejo v tem ,
da so čeljusti pri vseh kuščaricah čvrsto zvezane, torej se žrel o
ne dá raztegniti. Zobje so priraščeni na čeljustnice. Pokrite s o
kuščarice luskami in ploščicami . Večidel prebivajo na kopnem .
Med vsemi dvoživkami štejejo kuščarice največ vrst, ki s e
največ po obliki jezika med sobo razlikujejo . Kuščarice, o kojih tu
v prvi vrsti govorimo, imajo dolg, tenak, razcepljen jezik, s koji m
jezljajo .
V Egiptu je jako navaden 1,5 do 2 metra dolgi varan. (Monitor
niloticus), ki med drugim žré tudi krokodilova jajca in njegove
mladiče. O njem se tudi pripoveduje, da človeka z brlizganjem
svari pred krokodilom, kar je pa izmišljeno. Takisto dolge kuščarice
nahajajo se tudi v južni Ameriki, tako na pr . d r a g o n e c
(Thorictis) in T e j u (Podinema) . Živahne nedolžne živalice so naš e
domače kuščarice. Rade se solnčijo, polové mnogo žuželk, preganjan e
se pa strahoma poskrijejo v podzemeljske luknje in enaka varn a
skrivišča, kjer tudi prespé zimo . Najnavadniša je siva kuščarica
ali gašèarica (Lacerta muralis) , najlepša pa h o s t n a
kuščarica (L . stirpium) , pod. 151, ki je blizu sedem palcev
dolga. Pri nas se še nahaja dve pedi dolgi zeleni kuščar al i
zelenec (L. viridis). Čudovita prikazen je k a m é l e o n (Chamaele o
africanus) , čegar koža hitro barve spreminja. Zarad tega je priše l
v pregovor. Živi v Afriki in tudi v južni paniji, kjer počasi plez a
po drevji oprijemljoč se z repom . Z dolgim, na konci betičastim,
163