08.02.2013 Views

Zoologija.

Zoologija.

Zoologija.

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Vretenčarji. 22 7<br />

Rodovi : Razredi :<br />

XI . Polipi, Polypl.<br />

Telo zdrizasto. okrožno, usta spredaj, z lovkam i<br />

obdana. Mnogo živalic, s skupilo kožo zrastenih v<br />

deblo, ki navznoter ali navzven izločuje apno . Veči -<br />

del prirasteni . Vrst -4000 .<br />

XII. Praživali, Protozoa .<br />

Najniže živalske oblike, dolomit mikroskopične ,<br />

deloma v gručah nedoločeno obliko . Vrst— 1500 .<br />

A. Vretenčarji Vertebrata .<br />

I<br />

T. Klobučnjak* .<br />

2. Polipi .<br />

l . Močelke .<br />

2. Korennožei .<br />

.3. Spužve .<br />

Hrbtenica je bitni znak vretenčarjev , te najviše stopinje živalstva.<br />

Ona čuva v sebi hrbtenjačo , katera v zvezi z možgan i<br />

in 'Živci sostavlja posebni sistem, ki povekšava čutnost in lastn o<br />

delavnost. Zato imajo vretenčarji sploh dobro razvita čutila, ločim<br />

so pri brezvretenčarjih največ razviti notranji , hranitbi služeč i<br />

organi. Veča popolnost vretenčarjev kaže se tudi v telesni obširnosti.<br />

Njihovo popolno drobovje namreč v zvezi s kostmi., mišicami, živci<br />

in čutili potrebuje več prostora , nego ga ima večidel telo brez -<br />

'vretenčarjev. Najmanjši vretenčar je še zmerom daljši od palca<br />

ter je moči celó njihove drobne organe s prostim očesom jasno<br />

razločiti, nasproti brezvretenčarjein so velikani. Zato je pa tudi<br />

število in mnogoličnost vrst pri vretenčarjih znatno manjša .<br />

Za človeka so vretenčarji neizmerno imenitniši in neposredno<br />

važniši od brezvretenčarjev. Korist , ki jo imamo od njih<br />

po eni ali po drugi strani, je vsakako mnogo veča , nego škoda ,<br />

katero nam nekateri delajo. Tudi je navadno take škodljivce laglje<br />

krQtiti in zatirati, nego manjše, dostikrat nevidno razdevajoče živalce .<br />

Vretenčarji razpadajo v štiri rede, namreč v sesavi c e ,<br />

ptice, krkone in ribe .<br />

Prvi red : Sesavci, Mammalia .<br />

V ta red spadajo najpopolniše Živali, ki se mnogotero razlikujejo<br />

od druzih, zlasti v tem , da brez izjeme vse radjajo živ e<br />

mlade ter jih prvi čas dojé mlekom . Njihovo telo je navadno pokrito<br />

z dlakami, ki samo pri malo njih stojé posamezne, pri druzi h<br />

so pa zrastene v bodice ali pa v luske . Sosebno razvita so pri<br />

sesavcih čutila, in ob odprtih ušesih imajo skoro vsi uhlje. Ilrb-<br />

15*<br />

105<br />

106

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!