Zoologija.

198
Zoologija .
gače ležé nego v naravi. Tako na pr. je tukaj prednjo krilo jete r
prit dignena , kajti bi sicer pokrilo Žolčni mehur in skoro ves želodec.
59 V ustih se jed najpred razkosa. Tukaj so namreč zobje, kateri
jo nekaj razrežejo, nekaj pa zrnelejo . V zobéh ima, človek ne- -
Žolcni mehur
Pod. 35 .
Jetra . Vratar. Golt, Treh . blinovka . Želodec .
iti \
Tenko črev o . 11a5.tnik .
Slezena
a i.
Tenko toren o
izmerno veliko moč, ker spodnja čeljust deluje navzgor kakor kri v
vód. Jezik meša jedi po ustih in jih kakor je treba, potiska pod
zobe. Nadalje se tukaj sežveèena hrana pomeša s slino, ki s e
cedi iz žlez, imenovanih slinovke, katerih ima človek tri pare ,
namreč na spodnji čeljusti, pod jezikom in blizu -ušesa, povsod p o
en par .
Slina je brezbarvena vodena tekočina in bila nekoliko črez
1 odstotek trdih tvari v sebi razproščenih. Slina ima namen
jedila, zlasti suha , zmočiti ter jih razdeliti v opolzle grižljeje , ki
se lehko dadó pogoltniti. Da,-si slina ne more skoro nič več stvar i
v sebi razprostiti, nego voda , se je vendar izskušnjami dokazalo ,
da se žvečene jedi laže prebavljajo, nego nežveèene. Ravnokar
izcejena slina deluje na rastlinske barve alkalično (glej v kemij i
§. 20). Našli so v slini ušesne slinavke neko posebno kemičn o
spojino, p t i al i n (ptyalin) imenovano, ki je zmožna skrob prece j
hitro spreminjati v slaclor. Izločevanje sline se pa ne izbuja sam o
mehanično z donašanjem hrane v -usta in z žvekanjem, temveč tud i
po razdraženih živcih, na, pr . po vohu, po vidu, še celó s spominom