Zoologija.

Gibanje . 187
še tudi pomislimo , da, imajo nekatere ribe z obilnimi živci prepletene
organe, koji razvijajo jako krepko delujočo elektriko, po -
tem bi človeka skoro obhajala misel , da vsa, živčna delavnost ni j
druzega , nego neko titranje elektrike. 1_n v resnici se tladó na
vsaki mišici v navadnem, nerazdraženem stanji proste elektrik e
pokazati, in sicer je stanovita stran mišice pozitivno, druga stra n
pa negativno električna . A pri vsem teni za gotovo ne moremo
elektriki odmeriti določene naloge v življenji , akoprem se ne d á
tajiti, da ima enako toploti in drugim fizikalnim močem velik in .
bistven vpliv na življenje. Ako so vsled mrtvoudnosti ali vsle d
clolzcga ležanja mišice kacega tula dalj časa nedelavne, nastanej o
lehko bolehave prikazni , na pr . nlésa ali pa tudi rane , pravimo :
meso je preležano . T taeih slučajih se je vže večkrat elektrik a
z vspehom rabila. Mišice se namreč po večkratnem elektriziranj i
umetno prisilijo na krčenje, in s tem se ubranijo onim škodljivi m
nasledkom .
Razen nekaterih mišic zaporni e, ki so zmerom stisnene, 4 2
nobena druga mišica ne more biti dalj časa skrčena , da se ne b i
vtrudila ter se sama po sebi vrnila v svoj naravni položaj . Neprestana
delavnost je nemogoča, temveč smo prisiljeni za spremembo
po delu zopet mirovati ter tako mišicam dati časa za po -
Činek. Kedarkoli se kaka mišica skrči, razkroji se nekako kemičn o
ali kakor pravimo obrabi se, toda to se zopet iz hranilne tekočin e
hitro nadmnesti in popravi. Po tem takem je človeško telo najpopolniši
gibalni stroj (mašina), ker se vedno sam v tečaji vzdrž i
in se tudi sam popravlja .
Nenaravno, silno stiskanje mišic hnermjemo krč, a če dolg o
trnje odrvenelost, ki konča s smrtjo. Odrvenelost ne nastan e
samo po silnih telesnih dražilih , po strihninu in elektrizovanji ,
temveč tudi po pretresu čudi. Po smrti se vse mišice skrčijo i n
vsled tega telo otrpne .
Dostikrat hoče naše telo ubraniti vnanjim vtisom s stanovithni
gibanji, pri katerih pa volja, ne sodeluje, mi se jih še cel ó
rte zavedamo, to so tako imenovana g i a n j a p o refleks u . Tak o
na pr. se oko hitro zapre samo po sebi , ako mu se kaj, približa, .
Speč človek se brani z roko , ako ga, kaj vznemiruje, še eeló p o
smrti taka gibanja popolnoma ne prenehajo . baba z odrezano glav o
se še brani in brca z nogami, ako jo zbadaš ali sploh dražiš ,
Naši udje so v svojih gibanjih večidel podobni enoramnemu vódu, 4 3
in sicer taeemu, kakor je narisan v pod . 24. Pri c se vód vrti'., na
drugem konci pri a ga breme w vleče navzdol, v sredi med obem a
točkama je pa pritrjena mišica, ki ga vleče navzgor .
Tako na pr. so podlehti, pod . 2, tak vód, ki se vrti v sklep u
pri a, na konci ga breme w vleče navzdol , pri 1 je pa pritrjen a
navzgor vlekoča mišica. Po zakonih, razvitih v 45 . §. fizike , no -
simo breme tem laže, čim Bliže vrtišča a je nastavljeno . Denimo ,
da daljava od sklepa do sredi roke meri 30 centimetrov , potem