Zoologija.

Hranila . Dihala . 213
V plučih se kri bistveno spremeni , in sicer po dotiki z zrakom.
Vendar se tu kri in zrak ne dotikujeta neposrednje, ker j u
ločijo pretenke kožice phiénih rnelrureev in lasovitih cevčic, toda
te kožice za zrak in druge plinave snovi niso neprodorne . Ze v
botaniki v §. 89 smo se soznanili s to prikaznijo in jo imenoval i
vpojnost ali endosmozo, ter smo dokazali, da po tein potu
prihaja sok v rastlinske celice .
Ako primerjamo vsopljeni zrak z izsopljenim , razjasni s e
nam najbolj delovanje zraka v plučih .
Vsoplje rt i zrak ima temperaturo ozračja, povprek 15 ° C . ,
in njegovo vodeno paro . I z s o p l j e zrak ima pa temperaturo
telesa blizu 37 ° C . in tej temparaturi pristojno mero vodene pare ,
namreč 0 .068 -0 .098 grama, v vsakem izdihljaji . Telo tedaj pr i
vsacem dihu izgubi toliko vode, kolikor je več vodene pare v izsopljenem,
nego v vsopljenem zraku . Iz sledečih števil je najbolj e
razvidno, kako se zrak z dihanjem kemično spreminja .
V zraku je
Pred vdihanjem Po izdihanji
00 bokalih v 100 utežni v 100 bokalih v 100 utežni h
delih delih
Kisleea . 20,96 23,18 16,38 17,8 2
Dušea . 79,00 76,76 79,55 76,07
Ogljenčeve kisline 0 .04 0,06 4,07 6,11
100,00 loo,00 100,Uo 100,00
Iz teh, po mnogobrojnih poskusih in opažanjih ustanovljeni h
števil se tckoj razvidi, da se dušec pri dihanji skoro prav nič n e
spremeni. Ravno tolik() se ga vrže nazaj v ozračje, kolikor se g a
je poprej odvzelo .
Vse drugače je pa s kislecem . V izdihanem zraku ga je za
% njegove prostornine manj , a rta njegovo mesto stopi o gl j enčeva
kislina . (Glej v kemiji §. 58). Pri dihanji torej zrak izgubi
stanovito množavo kisleca , zato pa dobi ravno toliko ogljenèev e
kisline. Kani je tedaj izginil kislec ?
Mislec nij izginil, temveč se v dotiki s temno rudečo krvj o
med obtokom po telesu zvezal s stanovitimi ogljenčnatimi sostavinarni
v ogljenČevo kislino , ki se izsopljuje . Kislečevemu vpliv u
se ima tudi pripisati., [la se je kri ujasnila in da se jasno r udeča
po plečnih dovodnicah vrača v levi pridvor , iz pridvora p a
v levi prekat, od koder se zopet napoti na veliki obtok .
Po tem takem oddaja odrasel človek pri vsakem izdihljaj i
neko stanovito množino ogljenéeve kisline od sebe, in sicer v en i
uri 30 do 50 gramov. Denimo , da jo oddaja povprek vsako uro
8 5