Zoologija.

222
223
376
Zoologija .
stikrat tudi smrt. Ne jej tedaj nikdar surove svinjine, temveč sam o
kuhano ali pečeno , kajti ako so tudi v mesu trihine, umori ji h
vročina .
In v istim se je dosle trihinska bolezen pokazala samo v
tacih krajih, kjer imajo ljudje navado jesti surovo svinjino . Naj -
Žalostniši slučaj se je dogodil leta 1865 v Haderslebenu na Nemškem
, kjer je 500 ljudi na trihinah obolelo in od teh do 10 0
umrlo .
Četrti razred : Ploskavci Plalhehninthes .
Telo je tem črvom ploščato, brez nog, čestokrat pa ima kljukice
in sesalca. Notranje telesne otline nij , takisto niti čreves a
niti žil. Tudi živcem in čutilom nij sledú ali pa so na rtajniži stopinji.
Večina ploskavcev živi v druzih višite živalih, nekateri prebivajo
pa tudi v vodi ali glenu. Plodé se navadno z jajci , redkokedaj
delitvijo, a v svojem razvitku preobrazujejo se nekateri čudovito.
Preje se je o mnozih dolgo mislilo , da se zaplodé same
po sebi, da postanejo iz pokvarjenih sokov dotične živali . Novejša
preiskavanja so to misel ovrgla ter so odkrila znamenite stvar i
gledé razvitka teh zajedavcev . Ploskavci ležejo jajca, ali ta se n e
razvijajo v maternem stanovanji , temveč vne kje , in Živé kako r
črvaste ličinke v različnih podobah . Mnoge take ličinke veljale so
dosle kakor posebne vrste in so se tudi kakor take opisovale .
Take ličinke poganjajo iz sebe večkrat popke, iz kojih se zope t
samostalne ličinke razvijajo , a te ličinke drugega reda stopram
se spreminjajo v živali , ki so enake prvotnim živalim materam ,
in se od zunaj zopet vvrtajo v svojega gostnika . Take ličink e
prvega reda imenujemo g o j k e . Biva pa tudi, da ličinka živi v
stanoviti živali in stopram potem , ako se iz nje preseli v drug o
stanovito žival, spremeni se v popolno obliko .
Trakulje, C e s t o d e s. Tu se seznanimo z zajedavci, ki s o
človeku poleg trihin rtajrtadlezniši. Dostikrat so cel() opasni, ke r
se dadó težko odpraviti. Razvijajo se pa tako :
Trakuljina glava, malo veča od makovega zrna, ima vene c
ostrih kljukic ali pa sesalca, kojimi se učvrsti na črevo on e
živali, v kateri stanuje trakulja. Iz glave začno poganjati členi ,
ki prihajajo vedno širši in širši 'lizajoč se v dolgo vrpco, na kateri
je zadnji člen pognal najprvi, torej je najstariši. V tem, pa tudi
v rtajbližnjih pred njim , dozrevajo jajca brez števila, in ker s e
zdaj in zdaj tak člen z dozrelimi jajci od dolge vrpce odkirte (odtrga),
pade z blatom vred iz živali in jajca se raztrose koderkoli .
Ta jajca so jako trdoživa in to ali ono pride tako ali tako , naj -
laže s hrano, v usta in potem v želodec in črevo kakovekoli drug e
živali. Onde izlegli se jako mičkeni mladiči prevrtajo črevo i n
plavajo potem po krvi, dokler pridejo na kako ugodno 4 mesto, kjer
se premené v čudne ličinke , tako imenovane i k r e . Ta ikra j e
podobna mehurcu, n.apolnjenemu s tekočino in je bila v stariših