Zoologija.

148
306
Zoologija .
pri nas tu in tam pegatko (Numida meleagris) in pava (Pavo cristatus),
prva iz Afrike, drugi iz Indije doma . Zlati fazan (Phasianu s
pictus), pod. 130, in s r e b e r n i fazan (Ph . nycthemerus) vveden a
sta iz Kine v Evropo, držé ju v posebnih vdih, tako zvarih faza'njakih.
Oba sta krasna ptiča, prvi se sveti kakor zlato , Žari s e
ognjeno in zraven je še temnozelen, drugi je po trebuhu temnoplav,
po hrbtu in v repu pa bel z valovitimi črnimi črticami . Tudi
navadni fazan (Ph. colchicus) , pod. 131. je Azijauec. Rjav
je, zraven se pa sveti kakor zlato in spreminja na zelenkasto . V
našem podnebji se prav dobro počuti, torej se tu in tam po gozdi h
nahaja poludivji, na Ogerskem in Českem tudi popolnoma podivjan .
Krasen ptič je a r g u s (Argus) na Sumatri .
Izdaten lov je v srednji in južni Ameriki na d r e v e s n e
kokoši, med katerimi je h o k o (Crax) velik kakor puran in im a
rumen voskast greben. Semkaj spadata tudi p a u k s i (Urax) in
jaku (Penelope), ki se oba dasta ukrotiti. T i n a m u (Crypturus)
nadomešča v Braziliji našo jarebico. Znamenita je tudi avstralsk a
lesna kokoš (Catheturus), ki znese svoja jajca v velik, od rastlinskih
odpadkov navrhovaten kup, a iz razkrojitve teh stvari na -
stavka toplina 0-odi jajca. Tudi v Evropi je na ta način vže valil a
z vspehom .
Sedmi razred : Brzoteki, Cursores .
V tem razredu nahajamo najveée ptiče , ki pa imajo samo ,
kratka ali celó nikakoršnih letavnih peres v perutnicah, zategadel j
ne morejo leteti. Ali njihove noge , neimajoèe zadnjega prsta, i n
nočni kraki so pred vsem sposobni za, brzo tekanje, in v hitrosti
prekosé ti ptiči tudi konja. Požrešni so in goltajo vsako hrano ,
bodi si iz rastlinstva ali Živalstva, polnijo si pa želodec tudi z druzimi
neprobavnimi stvarmi, na pr . kamenjem. Ta razred je siromašen
na vrstah, in te so : kivi (Apterix australis) iz Nove Zelandije
; kazuar (Casuarius indicus), 6 črevljev visok, črnega žimastega
perja in s ,širokim roženim grebenom na glavi . Nadalje
največi ptič, d v o p r s ti noj (Struthio camelus), pod . 132, ki je 6
do 8 érevljev visok, in od kojega dobivamo znana peresa za gizdo .
Prebiva po puščavah srednje in južne Afrike in jugozapadne Azije .
Debela jajca vali s pomočjo solna, . Toda to službo opravlja solnce
samo v tropičnih krajih, kjer tudi več nojev znese jajca v skupn o
gnjezdo, da se jih nabere časih do 40. V manj vročih pokrajina h
vali ptič sam. Okoli gnjezda leži zmerom nekoliko posameznih jajce,
ki potem izvaljenim mladičem služijo za prvo hrano . Nojevo jajc e
tehta blizo 3 funte in zaleže za 24 kurjih jajce, zadostuje tore j
več ljudem za en obrok . Noj v svoji vnanjosti izgubi mnogo s tem ,
da mu perje rado izpade, da je gol, samo s perutnic in z repa m u
visi mahadravo perje . V sužnosti je videti jako potrt in Žalosten .
V Afriki jih drŽé v veliki množini kakor domače živali, in sicer