Zoologija.

Ptiči Pevci . 8
pliske, b el a in rumena (Motacilla alba in M. flava) in razne
vrste cip (Anthus),
Pod. 107 .
Črnoglavka ; Sylvia atr icapilla .
Pod. 108 .
Palèek ; Troglodytes parvulus. Dolg 10 cin .
Lasavi.ee (Hirundinidae) so družne, dolgoperutničaste potn e
ptice, od trojih na pomlad prilcté k nalil hišna ali Ines tna la -
stav i c (Hiruwlo urbica), doma Č a ali kmetska l ast a vi e a
(Hirundo rustica) z rjastim grlom in pa, b r e g u n i c a ali p o dgrivka
(H. riparia) ter jeseni z mladimi vred zopet odleté v toplejše
kraje, tja v srednjo Afriko. Vse lastavice posebno koristij o
s pokončavanjem brezštevilnih žužkov .
Izmed muharjev (Muscicapidae) nahajajo se po vrtih in logi k
posamezni črnoglavi muharji (Muscicapa atricapilla) ; lepko
ga je poznati po ščetinastih brkati okoli kljuna .
Srakoperji (Laniadae) so pevci roparske čudi . Zužke lové in
nabadajo na trne ali jih vtaknejo v precep, in napadajo zavratno
cehi manjše ptičke. Semkaj spada veliki srakoper (Lanius
excubitor) pod. 109. Velik je skoro kakor drozd, po hrbtu je pepelast,
spodaj bel, proga prek očesa, rep in perutnice so črne .
Kljun je močan, kopiéast, raven, na konci kljukasto zakrivljen i n
pred špico tako zarezan, da ima na vsaki strani oster zob . Razen
.u.Želk preganja in ubija miši in majhne ptiče z veliko drzovitostjo .
Gnjezclo postavlja na visoka drevesa in znese 5 do 6 umazan o
zelenih, sivo pegastih jajec . Bolj navaden je pri nas manjši rj av i
srakoper (L. collurio), ki je po hrbtu rjast. Srakoperji radi oponašajo
petje druzih ptičev.
Plazirei (Certhiadae) plezajo po drevesih kakor detli. Navadni
p l a z i r e c (Certhia familiaris) pokončava zalego in bub e
raznih žuželk in s tem nam koristi .