Zoologija.

186
Iz moŽga rt o v in hrbtenjače izvirajo Živci , ki ravnaj o
prostovoljno gibanje in Čutnost. Nekateri izmed njih, na pr . 3 ., =L ,
k, 7 : in II . par mo'z'aganskih živcev pospešujejo samo gibanje ,
ostali pa služijo ravno tako gibanju kakor čutnosti . Toda natančn a
preiskava nas poduči . da co dvojno nalogo izvršujejo tali dvojni
opravmki . Vsak živčni zvezek namreč, ki izhaja iz hrbtenjače, je
zložen iz več, vitek „ a vsaka je naravnost izpeljamt iz svojega iz -
vira, ne da bi metlpotoma se srasla s kako drugo . Nekatere teh
nitck posredujejo samo ,èufnost, druge pa samo gibanje, in če tud i
se v zvezku ne more razločiti, ka -
Pod. 2 :';.
tera je za ta ali za oni posel, je to
vendar mogoče na izvirku. Vsi i z
hrbtenjače izhajajoči živci izviraj o
iz dveh korenin, pod. 23., in sice r
prihajajo iz zadnje korenine Ra
živci za čutnost, iz prednje _k)
živci za gibanje, oboji se pa pote m
združijo v en zvezek in teko skupaj
naprej po telesu. To se lehk o
,
prav očitno dokaže, alko na kaeem
koli mestu prorežemo zadnjo korenino,
izgubi dotični del telesa , n a
pr. noga . popolnoma ves občutek ,
dasiravno se more ,:e gibati. Pro -
režemo pa prednjo korenino, ohrom i
(lotièni ud, Čutnosti pa ne izgubi .
I((»; llrbtenja z živčnhni kol
.Rp prednja ; Razadnjaživčnia kol or ;
iali možgan 'i in sosedni del i
velieih možganov nemajo toliko na-
Ma Ines o odtrgane korenine ; Fma mena izvrševati kaka posebna O-vzdolžna
brazda . banja, kolikor gibajočemu se teles u
dajati pravo mér. Izkunja je namreč potrdila . da so se živali, katerbn
so se spodrezali dotični živci, gibale nerodno, omahlo in ne -
primerno,. Nekatere so mogle hoditi samo naprej, druge samo nazaj ,
druge zopet vrtne so se vedno v eno stran .
Podaljšani m o z ek je sosebno imeniten zara d tega , ke r
deluje na srčno bitje in na dihanje ter tako vpliva na življenj e
in smrt več, neko kateri koli del osrednega Živč evja . Drobo v i
41
ivei ali ganglijev s i s t e ni naposled vravnava delavnost oni h
mišic, katerim človek ne more prav nič zapovedati, ki so torej o d
njegove volje popolnoma neodvisne, .
Kako pa živci morejo spodbujati mišice, da, se začn ó
to je še popolnoma nejasno in negotovo. Leta 1789 našel je Gal -
v a ni, da se mišice krčijo, ako električni tok na nje deluje, d a
ima, električni tok torej isti vpliv na mišice, kakor živci . (Glej v
fiziki 204) . .oko privzamemo k tej resnici še ono pomisel, katero
smo izrekli v . 37, da namreč na si živci vse občutke i n
banja kakor blisk naglo vodijo od vseh strani in na vse stran i
telesa, enako žicam (dratom) električnega telegrafa , ako nadalj e