Zoologija.

239
394
Zoologija.
izločujejo iz rebe rožene ali apnaste celice in sestavljajo majhn e
koralnike, tako na pr. Tubularia in Sertularia .
Drugi razred : Polipi ; Polypi .
Živali tega razreda delajo na dnu morja gredice in grme ,
noseče na sebi brdke in živo pisane cvete. Zato posebno tem
živalim dobro pristoji ime cvetov rt j a k i. In v istini veljale s o
od starovečnosti tja do preteklega stoletja za morske rastline, al i
pa za prelazne oblike med živalimi in rastlinami . Polipe , to je
„m nogo D. o ž c e” so jih imenovali zarad mnogobrojnih , okoli us t
stoječih Iovek. Reka» jim tudi koralniee, ker te živali izvajajo
morske tvorine, korale imenovane .
Polipi so mehkega, valjastega trupla in imajo usta, vodeč a
v vrečast želodec. Ta vrečica je vzdolž brazdami in sicer v stanovitem
številu, razdeljena, a te brazde je moči slediti tja v otl e
lovke. Malone vsi polipi izločujejo iz svoje kože apno, in sice r
nekateri na svojo notranjo plat , tako da nastane notranje čvrst o
jedro , katero od zunaj pokriva ali zastira polip, pri druzih zope t
dela se apnena skorja na vnanjo plat , ter tako postane kamenita
gruda, v koji tiči polip in v kojo se tudi lehko umakne . Z veh
apneno gručo, noga zvano, učvrsti se polip na kaci podlogi .
Polipi razmnožavajo se jajci , še več pa brstenjem. In baš
tako kakor se ha drevesu razvija brst (popek) in potenl z vejo i n
z deblom ostane v zvezi, èineč drevo in ž njim zadružno živeč ,
takisto ostanejo tudi iz kacega polipa izrasle mladike po tenci h
cevčicah med sebó v živi zvezi in delajo koralnik . Zato pa tudi ,
ako se eni živali na koralniku kaj žalega zgodi, počutijo to v iste m
hipci vse sosedne živali , ki mahoma skrijejo svoje lovke ali s e
celó vsa žival vmakne v svojo celico. In to gibanje se opažava
daleč po koralniku .
Polipi gradijo svoje koralnike v globočini morja, po prilik i
10 do 40 metrov pod morsko gladino. Ti koralniki so časih velikanski
grebeni in klečeti, ter so časih celó ladijam opasni . V
tihem oceanu zgradile so te mičkene živalce celó otoke , o koji h
je bilo vže v mineralogiji govorjeno . Razni polipi gradijo jako raznovrstne
koralnike, nekateri so grmasti, drugi ploščati, ali pa grudasti,
mahasti, nekateri, tudi obrnenim glivam (gobam) podobni itd .
Delimo je v mnog otra ènike, Polyactinia, ki imajo šest
ali po večkrat šest lovk okoli ust in. pa v osmotraènik e ,
O c ta cti n a , z osem lovkami.
K prvim spadajo največi polipi, živeči posamezno in ne tvoreči
nikacega koralnika , namreč morske vet e r n i ee (Actinia) ,
pod. 220, ki sedé debelim, mesnatim truplom pričvrščene na skalah ,
toda se lehko premikajo . Premnoge, okoli ust stoječe lovke vlačij o
hrano, namreč majhne mekužee , roke in dr. v trebušno otlino .