Zoologija.

--'------ :- .:'- 

\\\‘‘

3 

4 

164 

Zoologija . 

obstanek, na to jo tira neki notranji čut . Ali tudi vse, kar od zunaj 

na-njo neugodno deluje, ona živo občuti ; žival kaj tacega ne prenaša 

potrpežljivo, kakor rastlina , temveč se tej vnanji, njenemu 

obstanku protivni sili na vso moč vpira . 

Ta živalim lastna občutljivost je pri nekaterih za čudo razvita . 

Znano je, da živali , ki so zmerom v človekovi družbi , postanej o 

tako občutljive, da razumé popolnoma vsak mig, vsak glas , cel ó 

pogled svojega gospodarja ter se po tem ravnajo . 

Žival ima zmožnost, s katero vravnava svoje vedenje po vnanjih 

razmerah, po svojih potrebah in občutkih , in tej zmožnosti 

pravimo volja in po tem takem govorimo o samovoljnem al i 

prostovoljnem gibanji . 

Ta vidna, prostovoljna gibkost živalskega telesa je bitni znak , 

po katerem se razlikuje žival od rastline , kajti ono potrebno gibanje 

notranjih delov, ki nij odvisno od volje, kakor je na pr . gibanje 

soka ali pa obtok krvi, pripada obema, rastlinstvu in živalstvu . 

Kako težka je pa v ostalem natančna delitev najnižih živalskih 

in rastlinskih oblik, povedano je vže v § . 4 v botaniki . Zival 

je tem popolniša , čin mnogovrstniše je število njenih organov, i n 

čim bolj razviti so posamezni organi . So živali, pri katerih je cel o 

telo en sam organ . Take živali so jako podobne rastlinski celici , 

druge so pa zopet zložene iz mnogih različnih organov . 

Da torej razumemo živalsko telo, potrebno je pred vsem, d a 

poznamo vse živalske organe. Najpopolniše so vsi ti organi zbran i 

v človeškem telesu, in ako je natanko opazujemo , seznanimo s e 

z vsemi organi, ki so v enem ali druzem ozira imenitni v živalskem 

telesu. Ako potem primerjamo telo kake rivali s človeškim 

telesom, izrečemo tem lože svojo sodbo o njegovi popolnosti. Stva r 

je taka, kakor da bi se seznanili s posameznostimi jako dovršeneg a 

velicega gospodarstva ali države, ter potem brez težave pregledam o 

vsako manjše in enostavniše . 

Vrh tega nam je lastno telo najbliže . Ne samo , da je p o 

vnanji postavi vže od nekdaj najbolje poznamo, temveč si morem o 

tudi o marsikateri njegovi notranji delavnosti najpred kaj gotoveg a 

misliti, vsakako preje, nego o tujem živalskem telesu in njegovih 

organih, na katere moramo stoprv pomen in delavnost dotični h 

človeških organov prenašati . Ako tedaj začnemo s človeškim teleso m 

in potem živalska telesa primerjamo njemu, postopamo od bol j 

znanega do manj znanega . 

Ves nauk o 'Živalstvu delimo v dva razdela . V prvem raz - 

delu se seznanimo z organi in njihovimi opravili . V drugem bo - 

demo pa živali po vnanjih in notranjih znakih razdelili, imenovali 

in opisali .

I. Organi In njihova opravila„ 1.65 

Organi vri njihova opravila . 

(Anatomija, in fizijologija) . 

Razgledamo li človeško telo, zapazimo hitro v njegovih delih 5 

veliko razliko, toliko gleclé oblike kakor gledé snovi ali t v ari 

n e. Kar se tiče tvarine , vidimo, da so v telesu nekatere snovi 

tekoče, druge pa trde. Tekočina živalskega telesa je ali vsrkan a 

v trdih delih , ali pa je v njih zaprta . Tako imenovana meča , 

zlasti meso ima polno tekočine v sebi. Za zaprto tekočino imam o 

primer v krvi, ki se pretaka po cevkastih žilah. Vsakako je v živalski 

tekočini največ vode, za sedaj samo povemo, da od teže 

človeškega trupla odpadeti skoro dve tretjini na vodo . 

Po natančni kemični preiskavi seznanimo se s tvarnim i 

p r vin a m i, to je s kemičnimi prvinami (elementi), katere sestavljajo 

živalsko telo . Pri nauku o hranitbi govorimo več o tej stvari . 

Ako razrežemo telo z nožem in potem še z mikroskopom sledim o 

za najmanjšimi deli, odkrijejo se nam oblične prvine, to j e 

drobci, na katerih nij nikakoršne sestave iz manjših delov opaziti . 

Ti drobci so torej temeljni ali )r v o t n i organi živalskeg a 

telesa . 

Preiskava nas uči, da rastlinski najmanjši organi, naj si imajo 6 

še tako različne oblike, naposled nijso nič druzega nego preobražena 

in prernenjena oblika enostavne mehurčaste celice, iz kater e 

se dado vsi drugi izvaljati. 

Enake razmere nahajamo tudi pri mikroskopièni anatomij i 

živalskega telesa. Tudi tukaj vidimo najenostavniše celice v podobi 

malih grudic neke belakovinaste tvarine, ki se plasma, tudi p r otoplasma 

ali s a r k o d a zove. Više organizovane celice so ovite s 

tenko kožico in imajo v sebi neko temno telesce, jedro imenovano , 

v katerem se pri mladih celicah dá še neko manjše telesce , j ederee, 

razločiti . 

Vsako živalsko življenje se s prva začne v taki celici , ki s e 

potem pomnožava in v druge tvorine spreminja . Te tvorine so p a 

po obliki in po lastnosti celicam jako malo podobne, tudi se časih 

njihov postanek iz celic dá težko dokazati . Po tem takem razlikujemo 

v živalskem telesu tri različne temeljne tvorine , namreč : 

kanino, vlaknino in živčevino . 

Celice so v živalskem telesu ali proste, ali pa v tkanino 7 

združene. Proste celice nahajajo se v krvi v podobi malih krogljic , 

Pod. I . o njih govorimo pozneje. Iz tkanine pa obstoji 

na pr. tenčiea (gornja kožica) našega telesa . 

Te celice so plošnate, okroglaste ali oglate, podoba 

1, in vsaka ima jedro. S Časom tem celicam 

postaja kožica rožena, vnanje se začnó lupiti 

in odpadati v podobi malih belih lusk, spodaj 

se pa delajo nove. Tudi tolšča je zložen a 

Celice gornje koži« . 

iz celic, ki so polne mastnih tvarin, ter je časih

8 

166 


na prvi pogled jako podobna rahli rastlinski tkanini (glej v bota - 

niki pod. 3). Ako razgledamo kasti, prepričamo se , da obstoj é 

takisto iz celične tkanine, v katero se je pozneje vsélo trdno apno . 

Razen kožne tenČice prevlečene so tudi notranje sluznic e 

(epithelium) s celicami, katere so ali plošnate, pod. 2 A, ali pa n a 

dolgo raztegnjene, pod. 2 B. S tacimi celicami so prevlečene na 

pr. ustna in nosna otlina, notranja plat golta in sapnika. Jako 

Pod. 2. 

A plošnate, B podolgaste, C migetalke ; vse poveèane . 

lepo so nekatere take celice videti pod mikroskopom . Na konci 

namreč imajo čopek pretencih dlačic , ki se neprestano gibljejo, 

zdaj se namreč krivé, zdaj zopet zravnavajo, in tako nastane nek o 

posebno migljanje, pravimo jim zaradi tega : migetalk e. Lehk o 

jih opazuješ, ako posnameš iz žabjega jezika nekoliko sluzi ter j o 

deneš pod mikroskop . To isto tudi vidiš, ako volovskemu sapnik u 

odlupiš košček notranje tenčice . To migljanje trnje časih še dolg o 

po smrti živali . 

Dostikrat nahajamo celice, ki so polne barvanih zrnic, tak o 

imenovanega barvila ali pigment a. Take celice delajo pote m 

raznobarvene lise in pege , ki jih pogosto vidimo na živalski i n 

človeški koži. 

Prvotni postanek celice še zdaj nij dovolj razjasnjen. Ne - 

kateri namreč trdé , da se iz beljakovnaste tekočine živalskeg a 

telesa najpred izloči celiČino jedro ter se pozneje zaoden.e s ko - 

žico, drugi pa zopet menijo, da celica ne postane sama ob sebi, tem - 

več samo po tem potu, da se vže gotova celica razdeli v ve č 

celic, tedaj ravno tako kakor rastlinska celica (glej botaniko § . 12) . 

Govoriti bi nam bilo zdaj še o druzih dveh temelj-rtih živalskih 

tvorinah , namreč o vlaknini in ž i v e vini , no tukaj to opuščamo, 

ker bode pozneje najlepša prilika o teh dveh tvorinah obširniše 

govoriti, ko bodemo obravnavali mišice in živce . 

Razdelitev telesa . 

Ker imamo posebno človeško telo pred očmi, potrebno je z a 

poznejši opis , da,' si je od zunaj in znotráj razdelimo v več koso v 

in da te kose primerno imenujemo . 

Največi kos telesa imenujemo trupi o, iz katerega izviraj o 

štirje udje kakor veje. Od trupla odločena je tudi g l a v a, ki je 

pri človeku na najvišcni, pri živalih na najprednjem mestu . V tem

. Organi in njihova, opravila . 167 

ozira se v celem živalstvu razmere neizrečeno menjajo , in sam o 

pri popolniših živalih spominjajo na razmere človeškega telesa . 

Niže živali so pa večidel po druzem, od tega povsem različnem 

črteži osnovane, tako na pr . naraste število udov pri nekaterih ne - 

izmerno, druge zopet so brez vseh udov . Sploh razlikujemo v živalstvu 

tri glavne črteže, namreč somerni (simetrični) , p r a v i l n i 

in nepravilni . Somerna živalska oblika se dá z enim edinim 

rezom razpoloviti v dva popolnoma enaka in primerna dela ; pri 

pravilni živalski obliki je več tacih rezov mogočih, nepraviln a 

oblika se pa sploh z nobenim rezom ne dá na enaki polovici raz - 

deliti. Za primer prvega èrteŽa veljá vsak sesavec, za primer drlizeo'a 

morska zvezda, za primer tretjega kaka močelka . 

Na truplu se imenuje gornji del p r s i, spodnji trebuh . Raz - 

paramo li truplo, vidimo v njem otlino, ki je pa s stanovitim i 

organi tako napolnjena, da, nij nikjer nikakoršne praznine . Vse t e 

organe sploh zovemo d r o b . 

Močna koža, prepona ali braniea (diaphragma) imenovana , 

deli telesno otlino v prsno in trebušno o t l i n o. V prsni otlin i 

se nahajajo pluèa, sapnik in srce z glavnimi žilami, v prostorniši 

trebušnji otlini pa leži Želodec s črevi, jetra , slez en a 

ali vranica, obisti in mehur . 

Razredba organov . 

Organi se razlikujejo po svojih opravilih in po teh jih razvrščamo 

v več glavnih skupin . V prvo skupino spadajo vsi oni 

organi, po katerih telo občuje z vnanjim svetom, pravimo jim zat o 

občevalni organi . To se godi po dveh potih , namreč ali p o 

vnanjem gibanji telesnih delov , po katerem lehko' delujemo n a 

stvari v naši okolici, ali pa od vnanjega sveta dobivamo razn e 

vtise ter jih po naših čutilih zaznavamo . Po tem takem razlikujem o 

občevalne organe v gibala (organi za gibanje) in čutila (organi 

za čut) . 

Druga skupina organov služi za vzdržavanje telesa spreminjajo č 

užito hrano, to so hranila (organi hranitve) . 

Več organov ene ali druge vrste, ki delajo vsi v isti namen , 

ki torej stojé med seboj v potrebni vzajemnosti , imenujemo s estavo 

ali sistem . V teni zmislu govorimo o sestavi kosti , o 

sestavah prebavlj enj a, krvnega obtoka itd . 

L Gibala . 

Ti organi imajo namen gibati s posameznhni deli telesa . Semkaj 

spadajo : l . Ko sti, mišice, 3. živci. Ti organi nikda r 

ne delajo sami, temveč zmerom v medsobni zvezi in vzajemnosti . 

Te trojne organe skupaj tudi hnemljemo animalni sistem, ker 

je lasten samo živalim, rastlinam pa popolnoma manjka . 

9 

10

168 

Zoologija, . 

L Kos . 

11 Kosti so trdni deli telesa imajoči določeno obliko in so o b 

enem telesu čvrsta podloga, na katero so priraščene mišice in kože . 

Z druge strani pa varujejo najnežniše in najèutljiviše dele našeg a 

telesa, tako na pr, obdajajo in zapirajo možgane in hrbtenjačo . 

Vse kosti skupaj sestavljajo o g r o d i ali o k o s t n i c o (skelet) . 

Ker vse više živalske oblike nijso druzega nego zaogrnjene okostrilce, 

zato je okostnica tako rekoč temeljni črte','. za živalsko telo , 

ter je ob enem zarad dolge trajnosti najimenitniši del za razpoznavanje 

živali . In zares, ako hočemo kako žival prav razumeti , 

moramo najpred njeno okostnico pazljivo pregledati , ravno tak o 

kakor kakove strehe ne moremo soditi po vnanjem pokrivalu, tem - 

več po notranjem zlogu strešnega odra . 

12 Vsaka kost je s prva hrustanec . Pod mikroskopom je videti, 

da je hrustanec sestavljen iz debelokožnatih celic, med kojim i 

je obilno neke poluprozorne tvarine, glej pod . 3 . Pravi hrustan 

e c, kakor ga vidiš na sapniku , na nosu in na koncu sklepnih 

kosti, ostane zmerom enak . .A.ko ga kuhaš , spremeni se v tako 

imenovani koščeni klej (Chondrin) , ki se po svojih kemičnih 

lastnostih razlikuje od navadnega kleja . 

Pod. 3 . Pod. 4. 

13 

Prozorni hrustance . — Cl)ruen vopro-en rez k ) v, kosti ; 

oboje jako povezo . 

Večidel se hrustanec počasi spreminja v kost. To se zgodi s 

tem, da se v medcelično tvarino useda fosforovokislo apno . Pa tud i 

celice same se v tem nekako posebno spreminjajo. Iz vsake izhajajo 

namreč mnoge sem ter tje razpeljane cevčice, ki se strinjaj o 

in vežejo z ravno takimi cevčic ;mni izvirajočih iz sosednih celic . 

_no si iz poprečnega reza kake kosti obrusimo tenko trščico i n 

si jo ogledamo pod mikroskopom , pokažejo nam se celice in njihove 

cevčice kakor črni, pajkom podobni obrisi . Glej pod. t. Celice 

so v kolobarih razvrščene okoli podolgastih cevi a, ki se golemu 

očesu kažejo kakor predrobne luknjice (pore) na kosti. P o 

teh ce,yéh gredo fine krvne žilice, ki hranijo kost . 

Cim več apna se je vleglo v hrustanec, tem trša je kost . 

Povprek se more reči, da je v 100 funtih kosti 33 funtov tkanine . 

V ostanku je 58 funtov fosforovokislega apna in 9 funtov ogljen-

. Organi in njihova opravila . 169 

čevokislega apna, in nekaj malega nekaterih drugih soli, sosebn o 

fosforovokisle magnezije. Ribe hrustnice imajo v svojih kosteh prav 

malo apna, časih komaj za spoznanje, zato so mehke in hrustančaste. 

Nasproti imajo pa zobje sosebno mnogo apna in so za teg a 

delj tudi trši . 

Položimo li kost v solno kislino, rastopé se v njej vse apnen e 

soli in ostane hrustanéeva tkanina , ki se v vreli vodi rastopi i n 

v klej predela. O tem in o porabi kosti za klej , koščeni ogelj , 

dobivanje fosfora in za gnoj primeri v kemiji §§ . t9, 56 in v botaniki 

§. 144 . 

Kosti so prevlečene z jako fino kožo pokostnico imeno- 1 4 

vano. Od te pokostnice se razprostira v kost jako malo Živcev i n 

pa prav mnogo, neizrečeno tencih krvnih~žilic, po katerih kost do - 

biva potrebno hrano. Proti sredi so kosti navadno manj goste . 

Dostikrat so luknjičaste, ali so podobne koščeni tkanini, ali so cel() 

otle. Cevaste kosti so navadno izpolnjene z neko maščobo, moze g 

zvano, a v njej je nekaj Živcev in krvnih Žilic . Veče otline v kosteh 

izpolnjene so tudi zrakom ali vodeno paro . V starosti postanejo 

kosti bolj krhke in lomne, ker je v njih vedno manj hrustanèevine, 

a zmerom več apna. Ptičje kosti so tenke in skoro vse 

otle, zato so v razmeri z njihovo velikostjo lahke . 

Razne kosti so med sebo zvezane ali trdno in nepregibno, ali 

pa tako, da se posamezne kosti lehko premikajo . Nepremične kosti 

se zraščajo na več načinov. Ali se zobčasti robovi ene kosti vrinejo 

med zobčaste robove druge, tako zvezo hnenujemo šiv, ker 

je videti, kakor bi bile kosti sešite. Ali so vezane stikom, ak o 

je med njimi kos hrustanca, ki jih veže . Ali pa so naposled z agozdene 

v posebne luknje, na pr. zobje v čeljustih . 

Premične kosti imajo ondi, kjer se stikajo, zmerom neko posebno 

obliko, da se druga z drugo vjema . V tarem sklepu se p a 

kost ne dotika kosti neposredno, temveč je hrustanec med njima , 

sosebno so sklepne jabeléice in skledice prevlečene z neizrečeno 

gladkim hrustancem. Vrh tega je med obema še tak o 

zvana sklepna maz (synovia), ki stori, da se členi brez vsega 

trenja, lehko kakor je treba pregibljejo . 

Na površji ima kost marsikake zvišave in zdolbine, na katere 

so pritrjene ali vložene kite, vezi, mišice in krvne žile . Raskava 

mesta so posebno ugodna takim pritrditvam . Na kostéh se tu in 

tam tudi videvajo luknjice, skozi nje gre kaka žila ali živec, al i 

pa tudi zrak . 

Po obliki se kosti lehko razdelé v dolge, p l o š n a t e in 

debele, mi pa jih delimo v kosti trupla , udov in glave ter ji h 

opišemo v istem redu kazaje na podobo 5 . 

a. Kosti trupla , 

Najhnenitniši del trupla je hrbtenica, katero sestavljajo ne- 1 5 

pravilne koščice, vretenca imenovane, in sicer pri človeku njih

170 

Gornja, čeljust, . 

Maxilla super ior 

Dolnja èeljust . 

Maxilla infelior 

Zoologija. 

Pod. 5 . 

Telnonica. Os parietale . 

7 vratnih i, lete - 

- Hrbtenic a 

Colnmna, vedebralis

T. Organi in njihova opravila, 17 1 

33 po številu, namreč 7 vratnih, 12 hrbtnih, 5 ledvičnih, 5 križnih , 

ki so med nebo zrasli, in 4 repna vretenca . 

Hrbtenica, kateri tudi h r b t i š é e pravimo , je prav za pra v 

vzdolž telesa položena os, ki je zložena iz posamnih koščic in j e 

torej gibka . Vsako vretence ima, spredaj plošček, pod . 6 a, zadaj 

trnek b, ki je pri nekaterih živalih jako visok (glej pod . 13) . 

Ob stranéh sta p r e Črta odrastka c, v sredi pa predor d. Ak o 

Pod. 6 . 

A B 

3- 

,1 .

18 

172 Zoologija , 

V predrtjih udih nahajamo sledeče kosti : Lopatica pod . 7 

81) je plošènata, trivoglata, znatno široka kost , ležeča na plečih , 

Pod. 7 . njen gornji konec dela ramo . 

Tu se ž njo stiska ključnica 

S, ki sega z drugim 

koncem do grodnice (prsnice) 

B, na katero je pritrjena. 

Ondi, kjer se lopatica i n 

ključnica stikate, je izdolben a 

okroglasta jamica ali s k l edi 

c a, v katero je vtaknjen a 

jabelèica nadlehtnice , 

edine kosti v nadlehtéh . Podlehti 

imajo pa dve kosti, prednja 

ob palci ležeča je kož 

zadnja ob mazinc i 

ležeča pa po dlehtn ica. 

Roka, ima tri razclele, nam - 

reč zapestje, dlan in prste . 

V zapestji leži ose m 

majhnih, nepravilnih, oglasto - 

okroglih koščic, po štiri in štir i 

Ogrodi od spredaj . B grodnica (prsnica) : v eni vrsti. Te koščice daj o 

Sb lopatica : S kljuènica . roki veliko gibkost, zlasti se po 

njih odbije vsako naglo in nepričakovano nasilje . Ako na pr. člove k 

pade na roke, nij padec navadno od nikakoršnih škodljivih nasledkov . 

Dlan obstoji iz pet, precej enako dolgih kosti . 

Od petih prstov ima palec dve , vsak drugi prst pa po tri 

kosti, namreč v vsacem členu eno . 

Vsega, skupaj štejemo tedaj v obeh prednjih udih 64 posameznih 

koščic . 

Kosti zadnjih udov skladajo se po številu , obliki in položj i 

priliČno z onimi prednjih udov. Gornji del zavzema medenica , 

Pod. 8, pod. 8, obširna, kadunjasta kost, ki 

je priraščena na spodnji del hrbtenice . 

Za led-vièrtimi vretenci L vrsté se namreč 

križna vretenca, ki so pa vsa skupaj 

zraščena v eno, tako znano križn o 

ali sveto kost H, ki se konča v krnjava 

repna -vretenca S . Križna kost 

ima štiri pare luknjic, skozi koje gred ó 

živci. Križne kosti drži se na vsaki 

strani velika kost kolčnica, ki im a 

še v otroku tri kose in se stoprv v 

Medenic a. Lledvrèno vretence ; mladenČi zraste v enega. Gornji kos , 

H križna ali sveta kost ; Grepna b e d r e n i c a, ali črevnica (Os ilimn 

vretenca -D bedremea ; kolk, P D je ploščata in široka, zlasti ére - 

sramnica ; J sodnica : G sklepovn a 

ponvica . vom za podlogo služeča kost . Njen

Gibala . Kosti. 173 

gornji rob R zovemo k o 1 k, katerega lehko otiplješ skozi kožo . 

Od nje se navspred zavija sramnica (os pubis) P, navzad p a 

s e d n i c a (os ischii) J, ki pri sedenji telesu služi za oporo . Ondi , 

kjer se te tri kosti zraščajo, v(lrta je globoka sklep ovna pon - 

vica G, v katero se vjema gornji del stegna z okroglo jabelčico . 

Te tri kosti delajo po svoji posebni obliki in zlogu dve kotanj i 

v medenici, namreč širjo g o r n j o in ožjo dolnjo kotanjo . 

Stegno je v človeškem truplu najdaljša kost, na njo se priklepate 

golenica in pišéa I . Na sklepu med stegnom in g o l eni 

c o (na kolenu) leži majhna, ploščata, trivoglata koščica, p ogaèica 

ali iver imenovana . 

V nogi razlikujemo kakor v roki tri razdele, namreč : nart , 

stopalo in prste. 

V nartu štejemo sedem kosti.. Ona pod golenico in pisčalj o 

se nove s k o č n i c a, pod njo pa leži velika petnica, tik pre d 

njo je še ena posamezna in potem so še štiri koščice v eni vrst i 

ležeče . Kosti v stopalu in v nožnih prstih zlagajo se po števil u 

in položji popolnoma s kostmi v dlani in v prstih . 

Ker je medenica zraščena iz več kosti, štejemo v obeh spod - 

njih udih z vsem samo 61 posameznih kosti . 

c. Kost' glave. 

Kosti v človeški glavi nij tako lehko opisati in sicer zato ne, 1 9 

ker so nepravilne oblike in so druga v drugo potisnjene. S prva 

jih je veče število, toda s časom se zraščajo, a ondi, kjer se dv e 

kosti stikate, nastane š i v . 

Glava od strani. F čelo ; P temenica ; T 

sence ; S zagvozdnica; E sitka : N nosn a 

kost ; M gornja čeljustnica; M(1 dolnj a 

eeljustniea ; L solznica ; Z ličnica ; O za - 

tilnica, 

Glava razpade v dva dela : 

v lobanjo ali črepino, ki 

okrožava možgane, in v ob - 

ličje, katero je podlaga najimenitnišim 

čutilom. 

Lobanjo sestavlja osem 2 0 

kosti.. Dno in zadnjo steno dela 

zatilnica O, pod. 9, ki im a 

v sredi grbo, pri mnozih živalih 

pa greben. Na zatilnici 

vidimo spodaj veliko repo, skozi 

katero tako imenovani podaljšani 

mozeg prestopa v hrbtenjačo. 

Na lobanjo spadajo še 

nadalje : čelo F, obe temenici 

P in senci T, ki obdajajo 

možgane in so s šivi 

vezane. S temi zraščene, navznoter 

ležeče kosti so še : z agvo 

z d n i c a 8 s krilastimi od-

174 


rastki in pa z mnogimi luknjicami, preotljena sit k a K \ pretrdi 

spodnji strani senca zaprte so male slušne koščice . 

V oblič j i je štirnajst koščic in sicer 6 parnih in dve posamezni. 

Parne lične kosti so : nosne k o s t i. N, g o r rt j e Čel j u s t - 

niceM, solzniceL, IiČniceZ, nebnice in nosne školjke . 

Posamezni ste : ralo in spodnja čeljustnica Md. 

21 

Te imenovane kosti zapirajo več otlin, od kojih so najznamenitiše 

: možganska, očesna, nosna in ustna otlina . 

Ako opazujemo postopni razvoj in potem še primerjamo človeško 

glavo z živalskimi glavami, preverimo se, da kosti v glav i 

nijso druzega, nego nastavljena in premenjena vretenca . 

Gornja in spodnja čeljust ste največi kosti v lici in 

zaslužite vse zarad zob, ki so v njih vsajeni, veh pozornost . 

Gornja čeljust je zložena iz dveh kosti:, desne in leve Čeljustnice, 

ki ste si v ostalem popolnoma enaki ter ste v sredi zraščeni. 

Spodnja čeljust je iz enega samega kosa in je podkovi podobna. 

Ta kost nij z nobeno drugo kostjo zraščena, temveč je sam o 

vklenjena v sklepne jamice pod senci . Pri pticah, amfibijah in riba h 

obstojé čeljusti iz več kosov, ki so pa tako rekoč le drug na druzega 

prilepljeni. Pri žuželkah so ti kosovi popolnoma ločeni ter s e 

sklepajo kakor klešče . 

22 Čeljusti imajo vdolbene jame, v katerih so zabiti zobje . Člove k 

ima 32 zob, v vsaki čeljusti 16, namreč spredaj štiri ostre dletast e 

Pod. 10. Pod. 11. Pod. 12 . s e k avee , pod . ,10 ; zate m 

na vsaki strani po en špi - 

Časti očnjak, pod . II ; 

Sekanec . Očnjak . 

Kolli ak . 

naposled navzad na vsak i 

strani pet široeih, grbavih 

ko čnjako v, pod . 12. Prva 

dva kočnjaka se imenujeta 

neprava ali vrzeljaka , 

ker se pri mnogih 'Živalih 

mesto njih nahaja vrzel . 

Gornji del zoba a, ki gled a 

iz dlesen, imenuje se venec, 

spodnji b pa korenina . Prednji zobje imajo enotero, zadnj i 

dvojno, trojno in celo Četverno korenino, Med vencem in korenin o 

je zobov v r a t. Zobje so iz z o b o v i rt e , to je tvarina trša od druzi h 

kosti ter ima tudi manj hrustančeve tkanine nego kosti, zlasti 

trda je vnanja prevlaka, sklenina ali emalj zvara, katera im a 

komaj 1/23 hrustanèeve tkanine . Nasproti temu je pa zobova ko - 

renina prevlečena s plastjo, ki nij trša od navadne koščenine m 

se cement imenuje . 

'Vsak zob ima na konci korenine rupico, skozi katero pre- 

' I iena krvna žilica in en živec v zob , žilica hrani zob, Žive c 

MU pd daje čutnost . Oba, živec in žilica končata v zobni otli n 

Zobje se razmerno pozno razvijajo , nekateri stoprv v zreliši 

dobi. Sekayci, očnjaki in vrzeljaki izpadajo v G . do 10. leta, a na

Gibala. Kosti . 175 

njihovem mestu izrastó novi, ki sé pa več ne ponové, ako drugi č 

izpadejo ali se izderó . 

Vse živali rtemajo imenovane tri vrste zob, tudi . se zobje pri 

raznih živalih jako razlikujejo po obliki in po tvarini . Vsakako s o 

zobje najhnenitniši znaki viših Živali, po njih moremo sklepati n e 

samo na način življenja, temveč tudi na starost in velikost dotién e 

živali, kar se bo očitniše pokazalo pri opisu sesavcev . 

Odrasel človek ima v vsem skupaj v svojem telesu 207 po- 2 3 

sameznih kosti.. Pri nerazvitem detetu je število veče, ker so v 

njem mnogi kosovi še hrustančasti, ki pozneje okostené . Vse tolšče 

očiščen in posušen skelet odraslega človeka vaga 9 do 12 funtov , 

to je 1/16 do 1/,, njegove teže, ki se povprek računi na 137 funtov. 

Samo veče in popolniše Živali imajo kosti, oklepajoče možgane 24 

in hrbtenjačo , ter je za nje hrbtenica ali hrbtišče bistven ali karakterističen 

znak. Hrbtenica je pa, kakor verno, zložena iz vretenec. 

Po tem bistvenem znaku torej vse živalstvo lehko delimo v 

dva razdela, namreč v vretenčarje in brezvretertčarje . 

K prvim spadajo : sesavci , ptice, amfibije in ribe ; k drugim pa : 

košarji, žuželke, pajkovci, drvi, mekuŽci, zvezdarji, polipi in močelke . 

Primerjamo li človeški skelet s skeletom kacega druzega vre- 2 5 

tenčarja , na pr. goveda , pod, 13, pada nam kmalu v oči velik a 

Pod. 13 . 

skladnost v celi osnovi , in brez natanénišega opisa bode vsakd o 

našel in spoznal dotiène kosti. Zraven pa tudi rte moremo prezreti 

, da se goveji skelet gledé števila, oblike in poloŽja kost i 

znatno razlikuje od človeškega ., Tako na pr. ste nadlehtnica in 

stegno v govedu, pod. 13, tako prikrajšana , da vrte nij videti nit i 

komolca, niti kolena ; dočim je v dlani ena sama , ali jako dolg a 

kost, nastavlja se z druge strani hrbtenica v dolgo vrsto repni h 

vretenec. Povsod se pa moremo preveriti, da ima vsaka kost on o 

obliko in ono položje, ki najbolj ugaja gibanju dotiéne živali, bod i 

si, da služi za oporo , ali za vód . ali pa za podlogo , na kojo s o 

mišice pričvrščene. Ozka in slaba človeška prsnica (grodnica) raz - 

širi se pri ptiči v širok koščen oklop z ostrini grebenom , na kateri 

so sosebno močne letavne mišice priraščene. Zato se dá iz

2 6 

I76 


najdenih posameznih kosti nepoznanih Živali, na pr . predpotopni h 

s primerjanjem jako opravičeno sklepati na njihovo vrsto in nači n 

življenja . 

V e 7, i . 

V neposredni zvezi s kostmi so vezi. Obstojé iz neprožn e 

rreeiasticne) hrustančevhle, koja kakor porcelanasta prevlaka , 

Pod,. 14 . pod . 14, pokriva kosti na sklepih , 

ali pa kakor bela, svetla vlakna , 

v podobi trakov ali venil bb, spaj a 

kost s kostjo . Vezi so torej sosebno 

imenitne za nauk o gibanji 

in za kirurgijo ter so pred - 

met posebnemu nauku o ve - 

z é h (syndesmologia) . Mi pa t u 

o tej stvari ne moremo obširniš i 

govoriti, naj torej zadostuje, ak o 

v zraven stoječi podobi predoèimo 

vezita medenice in kolčnega 

sklepa. Ta, podoba kaže, kako j e 

jabelčica od stegna z vezjo c v 

ponvici privezana nadalje vidij o 

se pri d in robovi prorezan e 

g o ž v e, katera pokriva sklep . 

2 . iške . 

27 Vse, kar se v navadnem življenji meso imenuje, zovemo v 

Pod. 16 anatomiji m i š i c e . 

Mišice obstojé iz rudeče 

barvane, vlaknaste 

tvarine, ki ima to posebno 

lastnost, da se 

more skrčiti ali skrajšati. 

In ravno na tej 

lastnosti se osniva njihova 

imenitnost za (ribanje. 

Mikroskopičn a 

preiskava nas uči, da 

so mišice dvojne, namreč 

gladke in prog 

a s t e. Nesamovoljn a 

gibanja , kakor so na 

pr. gibanja črev, krvnih 

Žil in kože oprav - 

Pod . 15. Prvi" iz ' iiee ""~° - Ijajo mišice, obstoječ e 

voljnega gibanja. Jako poveèane . 

Pod. 16. 1‘IiMea samovoljnega gi- iz 

jako bled 0banj'n, 

a 31ina vlakna : b tolsto rudečih vlaken Pod. 15 . 

. T q, , 

eeliee, Jako 

vlakna imajo v seb i

Gibala . Mišice . 177 

valjasto jedro ter so navadno na obeh konceh zašiljena, pod . 15. 

Samovoljna gibanja se pa vršé po vprek progastih mišicah, pod . 16 . 

Te mišice so zložene iz mišičnih nitek, tertcih kakor las, imenujemo 

jih tudi prvo t D. e kosmiče, ki se pa dadó zopet razčihati 

v pretenke prvotne v l a k n i c e. Prvotni kosmiči oviti so s tenko 

kožico vezne tkanine. Toda tudi tukaj se najdejo izjeme , tako na 

pr. obstoji nesamovoljna mišica srce iz povprek črtanih vlaken . 

V kemičnem ozira obstoji mišica večidel iz mesne vlaknine, 

ki je blizu enako sestavljena kakor beljakovina . Namreč v 

100 utežnih delih vlaknine je 55 utežnih delov ogljenca, 7 delo v 

vodenca, 21 delov kisleca, 16 delov dušca in 1 del žvepla . Presna 

mišica ima 77 odstotkov -ode. Mišice sesavcev, ptičev in amfibij 

so rudeèe, ribe imajo pa bele mišice. Pri brezvretenèarjih so sice r 

mišice rtepopolnoma razvite, ali brez njih vendar niso, skoro pri 

najnižih živali se dadó še mišice zasledovati . 

Mišice obdajajo in pokrivajo kosti od vseh strani., tako da 2 8 

gole kosti, razen zob, Bij nikjer videti. Mišica je navadno v sred i 

debela, proti koncema se stanjšuje ter se konča s tencimi vezmi , 

to so bele, neizrečeno trdne niti , kite ali tetive imenovane, s 

katerimi je mišica navadno na kosti priraščena . Nahajajo se pa v 

truplu tudi plošnate in krožaste mišice, zadnje obdajajo in zapiraj o 

telesne odprtine. Vsaka mišica je v posebno kožico zavita in tako 

od druzih sosednih mišic oddeljena. Povrh so časih še zagrnjen e 

s tanjšo ali debelejo tolšéeno plastjo, ali pa so neposredno s kož o 

pokrite. Po njih so razpletene mnogobrojne krvne žile, ki jih vzdr - 

Pod. 17, 

a Čelna mišica, 

b Zapornica očesne veje . 

c Vzdižnica gornje veje . 

e Vzdižnica grnj. ustnice in nosne 

meče . 

f Potezniea nosnega rta . 

g Posebna vzdižnica grnj . ustnice . 

k Ustna zapornica . 

Poteznica spodnje ustnice . 

Potezniea, ustnega kota, . 

o Lična mišica . 

-n s Dvoglavna vratna, mišica . 

p senčna mišica . 

Zatilnična mišica, . 

Iz Mala uzdasta mišica . 

i Velika nzdasta mišica. 

n Mišica žveènica. 

r Mišica jezične koščice . 

t Dvoglavna vratna mišica. 

Zoologija . 12

178 


tavajo, in pa mnogi gibalni, pa prav malo čutnih živcev. Zato človek 

ne čuti posebne bolečine, ako se tudi kaka mišica proreže . 

Mišice so s kostmi večidel tako spete, da je mišica pritrjen a 

na dve kosti . Tako na, pr. je tako imenovana dvoglava mišica, z 

gornjem koncem prirasla na nadlehtnico in gre na notranji stran i 

lehti do koŽelnice, na katero je z doljnim koncem priraščena . Ak o 

se ta mišica skrči , morajo se podlehti vpogniti navznoter . Gledé 

dolgosti in moči so razne mišice jako različne . 

Vsaka mišica je namenjena nekemu stanovitemu gibanju, tod a 

za, nekatero gibanje mora, več mišic sodelovati . Prorežemo li kak o 

mišico, preneha stanovito gibanje popolnoma, ali je vsaj oslabljeno , 

ali pa več ali manj spremenjeno. Ako je kak del telesa po delavnosti 

kake mišice premaknen iz svojega poloŽja, ga ista mišica 

ne more nazaj spraviti, temveč je za to delo v& nameščena druga 

mišica , ki oni prvi ravno nasprotno deluje . Zato razlikujemo na 

udih mišice u p o g i b n i c e, ki posamezne dele na udih upogibajo , 

in pa mišice natezniee, ki jih zopet stegujejo. Prve IeŽé na notranji 

plati kostnih sklepov , druge pa na -vnanji . Druge mišic e 

imenujemo ravno tako po njihovi delavnosti : p r i t e z rt i c e, o dteznice, 

vrtiljke in zapornice . 

29 Iz vsega, kar je dosle o mišicah bilo povedanega, bode vsakd o 

sprevidel , da more biti število vseh mišic jako veliko, in ker s o 

skoro vse parne, to je enako na desni kakor na levi strani, štejej o 

anatomi na človeku res blizu 238 parov mišic. Tukaj nij kraj, d a 

bi naštevali in opisovali vse te mišice , to je posel anatomije, ko t 

posebne znanstvene stroke . Površne mišice se vže odkrijejo , ak o 

oderemo kožo. Pri opisu se v skupni namen delujoče mišice tud i 

zmerom skupaj imenujejo . Za primer predstavljamo v pod . 17 mišice 

glave in vrata . 

Naposled spomnimo se še onih mišic, ki se kakor koža n a 

široko razprostirajo, S tako mišico premika človek kožo na glavi , 

konj kožo na hrbtu, in taka mišica tudi ježu stori mo goče , (la se 

more v klobčič zviti in bodice našopiriti . 

3, zli c . 

30 ;pivci so iz neke posebne snovi:, ki se po obliki in po sestavi 

od vseh druzih tvarin razlikuje. Videti je kakor neka bela sirasta 

stvar, ki se tu in tam nahaja v vedi množini , drugod pa je razpeljana, 

v tencih nitih . 

Zivčna snov je dvojna, Ena je zložena iz pretencih cevčic , 

živčna vlakenca imenovanih , ki so polne neke bele mozkaste 

tvarine, (kuga pa obstoji iz okroglastih živčnih celic, ganglij e v a 

telesca zvarnih , ki se od prvih razlikujejo vže po posebni siv i 

barvi. Te dve snovi je pa samo z mikroskopom mogoče razpoznati . 

31 Vesoljna 'Živčna sostava ali sistem razpada po svojem namen u 

v dva ločena sistema, namreč v anim al ni Živčni sistem , 

kateri ravna vsa prostovoljna gibacija in občutke našega telesa, in

Gibala. Živci . 179 

pa v vegetativni sistem, od katerega so odvisna neprostovoljna 

gibanja in opravila . Toda ta ločitev se ne dá str" 

izpeljati, kajti živci obeh sistemov so večkrat med sebo zvezani . 

Pri vsacem sistemu razlikujemo zopet osrednji a l i centraln i 

del, od katerega izhaja ob k r aj ni ali p eriferi č ni del . 

Animalni živčni sistem . 

(Animahio živčevje . ) 

Osrednji del anhnalnega živčevja so možgani, pod. 18, in 

hrbte 11 j a č a . MoŽgani izpolnavajo lobanjo popolnoma, ter so razen. 

trdih lobanjskih kosti za boljšo obrambo še zaviti v trdo kožo . 

Povrh niso gladki, temveč so nagrbančeni in zgubani , zvitim čre - 

Pod . 18 . 

Vzdolžni prorez skozi možgane. «e Veliki možgan gamali i možgani : m podalj - 

ani mozek : it» most ; i podmol : eetotnik : 0 ži vilo drevce ; n vidni živeč . 

vam podobni (m o ž g -i zavoj i). ožgane, ležeče v sprednjem 3 2 

in gornjem delu lobanje, imenujemo velike možgane ac, ki s o 

po globoki, od spredaj navzad segajoči brazdi razdeljeni v dv e 

polut i, a takisto jih tudi globoka zareza deli od malih m ožg anov 

gd, ki izpolnavajo zadnji in spodnji del lobanje. Možgani s e 

nastavljajo v tako imenovani podaljšani mozeg m, ki skoz i 

zatilno rupo stopa iz lobanje in se potem v podobi palice zdaljšuj e 

skozi hrbtanec ter se zato hrbtenjača, imenuje . 

Prorežemo možgane po sredi, odkrijejo se nam nekateri noranji 

deli, kakor na pr . most p o dmol l, č v e t v or ni k i in 

češerika, mala stvarca, v kateri je nekoliko zrnastega fosforovo - 

12

180 


kislega apna. Ker ta češerika leži ravno v sredi možganov , imel i 

so jo predi — da si brez pravega razloga — za sedež duše . 

Gornja ali vnanja plast možganov je siva, polna krvnih žilic , 

obstoji večidel iz ganglijevih teles ter pokriva kakor lub notranji 

beli mozeg, ki ima malo krvnih žilic in obstoji iz vlakenc . Siva 

plast tu in tam globlje sega med bele možgane in na prorezu na - 

stanejo različni obrisi. Sosebno krasen, razcepkaneirni listu podoben 

obris se vidi na prorezanih malih možganih . Imenuje s e 

Živno drevce g, pod, 18. Sredi možganov je več praznin, m o žg 

otline, ki co v zvezi z necim skozi hrbtenjačo Moče m 

kanalom, ter so deloma izpolnjene z neko tekočino . Tudi se n a 

možganih opazuje neko posebno gibanje , ki je v zvezi s srčni m 

bitjem , in dihanjem . 

Cloveški možgani tehtajo povprek blizu 2 1/0 funta (1350 gramov), 

kar je po priliki 1/4a do '/,o cele telesne teže . Samo nekater i 

sesavci in ptice imajo razmerno teže možgane . 

Po možganih se razširjajo krvne žile, ki jih hranijo in vzdr - 

Žavajo . 

V kemičnem obziru obstojé možgani po večen] delu iz bela - 

kovine in tolšče, in sicer je zadnje G odstotkov. Razen tega nahaj a 

se v možganih neka tvarina jako zamršene sestave, imajoča v 

sebi ogljenca, vodenca, kisleca in fosfora . To telo se imenuje 1 ec 

e tirt, a preje, v manjši èistoti , znano je bilo z imenom p r otago 

rt. Lecetin je jako nestalen , tekoj se razkroji v gliceri ns 

k o fosforno kislino in v dušeénato podlogo, neurin zvarni , 

katero so tudi pod imenom holen našli v žolči. Tvarina živcev 

podobna je možganski tvarini, samo ka ima več tolšče . 

33 Iz možganov in iz hrbtenjače razhajajo se živci na vse strani 

v podobi belih vitek, ki so s početka zvezki iz več niti, od kateri h 

se pa nit za nitjo odcepljuje, čim dalje so od svojega začetka , 

tem tanje so, naposled so popolnoma osamljene . Po tem takem s o 

Pod. 19 . živci razširjeni povsod po te - 

b 

lesu, in na vsej površini te - 

lesa nij moči najti mesta, k i 

bi bilo brez živcev. In v resnici, 

vsi deli telesa, ki so občutljivi, 

ali imajo sploh kak o 

opravilo, dobé to zmožnost o d 

živcev . 

Pri vsem tem vendar pri 

najmoènejem povekšanji nij 

mogoče prav natanko razločiti, 

kje in kako končá kak žive c 

nesamovoljnega gibanja. Več - 

. bodeš opazil, da se žive c 

Košček žabje plavile jako povečane . Viličasto razdvoji, kakor s e 

a krvna žilica s krvnimi kolesci, b živec, ki vrni V plavni mrenici žabe ? 

je pri d rogljasto razdeljen, pod. 19, kjer se živec b pri

Gibala. živci . 18 1 

d rogljasto razdeli. Časih , toda redkeje, opažava se tudi, da s e 

živec zaobrne in vase nazaj povrne, naredivš'i zanko . 

Nasproti temu se pa opaža pri progastih mišicah samovoljneg a 

gibanja, da se živčne nitke, idoČe do teh mišičnih vlaken, končaj o 

in razširijo v tako imenovano gibalno pločk o. Glej pod. 20 , 

e in f Po delavnosti razlikujemo vse živce animalnega sistema n a 

gibalne in o b èutn e . Prvi samo spodbadajo prostovoljna gibanja , 

drugi pa posredujejo vnanje vtise . Obojni živci so v telesu popolnoma 

ločeni, no o tem še govorimo v § . 40 . 

Pri naštevanji in opisovanji živcev imenujemo samo poglavitne 

veje. Podoba 21, nam jih predstavlja, toda ne celih , temveč 

Pod. 20 . 

Dve vlakni iz povprek črtane mišice morskega 

prašička, jako povečani, a b živčna vlakna ; 

e f njihove konečne pločke . 

Pod. 21 . 

1 a 

blizu debla porezane. Živci izhajajo ali i z 

možganov a, ali iz podaljšanega mozga f', 

ali pa iz hrbtenjače f, iz malih možgano v 

e pa ne izvira nijedeú živec, Kakor mišic e 

so tudi živci na pare . 

Možganskih ali glavnih živcev je dvanajst parov, ki 

so v podobi 20 . z dotiènimi številkami zaznamovani : 1 . vonjalni 

živci; 2. vidni živci ; 3. očesni gibalni živci ; 4. očesni 

vrtilci ; 5. t r o c e p n i Živci, ki se delé v tri zopet razraščene 

11 /~ 

,, ., . 

k 

3 4

35 

Zooloija . 

veje, med njihovimi razrastki imenujemo : solzni živec, nebni živec , 

nadalje zobne in jezične Živce ; ( . potezni očesni živci ; 7„ o blični 

živec ; slušni živec . 

Ostali štirje živci, ki izvirajo iz podaljšanega razprostirajo 

se ne toliko v glavi, kolikor drugod. po telesu, posebno p o 

drobovji, zlasti po želodci in po črevih . Zanimiv je sosebno deset i 

ali obhodni živec (aervas vagus zato tako imenovan, ker s e 

jako daleko razšir;a na razne strani. njim se posebno animahii 

sistem veže z vegetativnim. Odtod. se razjasnjujejo marsikatere 

čudne prikazni, tako na, pr . da so slabosti v želodci skoro zmerom 

zvezane z glavobol, o, (la človeka v nosu šegeta in srbi, ako gliste 

po črevih gomazé in še dr . 

Iz hrbtenjače izhaja trideset parov živcev, med temi je ose m 

parov vratnih, dvanajst parov hrbtnih, pet parov ledvičnih in pe t 

parov križnih živcev . Ta števila se torej vjemajo s številom dotiènih, 

vretence v hrbtanei. Vratni živci počeni od petega (h 

osmega se stikajo v velik pletež', g, od katerega se odcepijo živci 

za roke, Takisto dela tudi pet ledvičnih živcev veliki pletež k , 

kateri oddala živce za no ge. 

h . Vegetativni Živčni sistem . 

Posebni znak vseh živcev tega sistema ,je, da niso zloženi i z 

zvezkov vzporednih. vitek , ki se potem na, stanovitnih mesti i o d 

zvezka odcepijo, temveč da izhajajo iz živčnih ozlov ter se zopet 

v ozle shajajo ter tako delajo mrežaste pleteže . Take Živčne ozl e 

imenujemo ganglij e in po njih tudi ves sistem ganglijev sistem . 

Osrednji ali centralni del tega sistema ima podobo konopca, 

na kojem je kacih 24 ali 2D živčnih ozlov nanizanih ter s e 

simpatični živec imenuje. Ta somerni pletež sega, od glave d o 

konec trupla; leži na sprednji strani hrbtanea , pa, se razširja tudi 

njemu ob stranéh ter je v mnogi zvezi z možganskimi in hrbtenjačnimi 

Živci. Kot posebne dele razhkrijemo glavni oz& , gornj i 

in spodnji vratni ozel , ledvični in križni ozel . Od simpatičneg a 

živca razhajajo se kakor žarki o b k r a j n i (periferiéni) pleteži, o d 

kojih navajamo samo srčni in trebušni pletež. Zadnji volil 

pletež leži v gornji strani trebušne otline, pokrit s trebušnico (kožo ) 

ter oddaja veje v prepono, želodec, jetra in vranico (slezenW . Ak o 

človeka v ta kraj krepko suneš , podereš ga teboj na tla ali g a 

celó omamiš za nekoliko časa. Vsi ti živci vzrokujejo gibanja i n 

opravila v dotiènih organih, ne da bi mi o tem kaj vedeli, popolnoma 

neodvisno od naše volje . Mi dihamo, prebavljamo hrano, kr i 

roji po našem telesu , a vse to se godi brez naše zavesti, cela v 

spanji . Ravno tako ti sivci ne posredujejo nikakoršnih občutko v 

vnanjih vtisov. I)asiravno imajo Želodec, čreva in žile mnogo živ - 

cev, mi vendar ne čutimo hiti prihoda jedil v želodec, niti njihove ga 

gibanja po črevih ; kakor tudi ne obtoka krvi po žilah ali prav nič , 

ali pa le nepopolnoma , in sicer posredovanjem animaháh Živcev .

Gibala. Živei 183 

Kako vse drugače nam pa služijo čutni_ in gibalni živci, ki n e 

vršé samo naglo kakor blisk vsako opravilo po naši volji, temve č 

tudi vsak najnmnjši vtis vnanjega sveta hipoma naši zavesti priobčijo . 

Zivèni sistem je , preeej enakomerno razvit pri sesavcih, pticah , 

amfibijah in ribah. Zuželke imajo vzdolž hrbta položene živčn e 

ozle, od katerih so živčne niti razpeljane na obe strani . Glej po - 

dobo 22. Pri zvezdasto -ustvarjenih morskih ježkih in morskih 

Pod 

zvezdah obdajajo živčni ozli v sredi telesa le - 

žeča usta v podobi kolobarja, a posamezni ozl i 

so med sebo zvezani z živénh-ni nitkami. Tudi 

meknžei imajo še viden živčni pletež: in ceh i) 

pri zdrizastih polipih se morejo živci še za - 

sledovati in bržčas nobena živalca nij popol - 

noma brez njih . 

Duševna delavnost mož , ‘ nov. 

V m o ž g a n ih je sedež duševne delavnosti . 37 

Do možganov namreč vodijo čutni živci vse 

vtise od vseh strani telesa, a iz možganov 

izvirajoči gibalni živci spodbadajo na -vse strani 

dele na gibanje. Možgani se dado primerjati 

glavnerlrrr mestu kake dežele , v katero telegratiČne žic e 

(dratovi) od vseh strani dežele prinašajo poročila in iz njega zope t 

razpošiljajo povelja in ukaze vsem krajem . Se vé da nam je p a 

način, kako se čutni vtisi prenašajo na dušo in kako v njej izbujajo 

pomisli in voljo, popolnoma, neznan in nerazjasnjen . Ako pa , 

kakor se sploh misli , neka duša prebiva v človeškem telesu te r 

ga oživlja , potem je gotovo živčni sistem ona naprava (apparat) , 

katerega se poshižuje za svoje delovanje . Kjerkoli se voditev prekine 

(pretrga) , ondi se dotični del odtegne dušnemu vplivu ; 

kateremu so podrezali živci . je hrom in brez občutka. Nadalje s e 

tudi potrjuje, da vsaka zmw:i'enost v teh plemenitih organih ima z a 

nasledek zmočeno delavnost ne samo telesno, ampak tudi duševno . 

Razni deli možganov so pa gledé tega jako različni . Naj s o 

veliki možgani tudi znatno poškodovani , naj se deloma cel() odstranijo, 

vendar vse to nema posebno škodljivih nasledkov. Zivali , 

katerim so obe možganski poluti izrezali, Živele so še po več mesecev. 

Ako se pa vrazi podaljšani mozeg, iz katerega skoro vs i 

živci glave izhajajo in od kurjega, je tudi srčno bitje in dihanj e 

odvisno . je smrt hipoma gotova. ProreŽemo li podaljšani moze g 

ondi, kjer stopa iz glave, tedaj nad prvini vratnim vretencom, n a 

tako imenovanem til niku , zruši se hipoma , kakor bi ga strel a 

udarila, največ() in najmočnejše telo mrtvo na zemljo . Ako so v 

bitkah starega veka sloni v slepi togoti jeli divjati proti lastni m 

vojakom, zabili so jim njihovi voditelji dleto v tilnik ter jih tak o 

hipoma storili neškodljive. Takisto nevarni so tudi vrazi hrbtenjače , 

navadna jim sledi mrtouclnost.

184 


MoŽgansko delavnost moti sosebno vsak na nje delajoči tla k 

(pritisk) . To se zgodi lehko po vsacem močnem vnanjem pretresu , 

na pr. po udarci , sune, vsled katerega nastopi mrtoudnost in nezavednost, 

kar pa spet preide brez škodljivih nasledkov, ako možgani 

znotraj niso, ali pa le neznatno poškodovani . Tako na pr. je 

znano, da gluinci v Indiji in Egiptu znado strupene kače tako na 

tilniku stisniti, da za nekaj časa, popolnoma odrvenó . Tudi nov o 

rojenemu detetu ne škodi, ako mu se glava, ki je še mehka, stisne . 

Amerikanski Inclijani svojim otrokom glave umetno stiskajo, vsled 

česa dobijo taki otroci posebno čudne glave, kar pa pri njih velj a 

za lepoto . 

Najnevarniši je pa notranji tlak na možgane , ki nastane p o 

kaki tekočini. To se zgodi , ako vsled kacega udarca poči kak a 

krvna žila, ter se potem kri razlije po možganih . Toda tudi iz 

notranjih vzrokov lehko hipoma kri preveč pritisne v glavo, vsle d 

česa nastane omotica in druge nevarniše bolezni ali celó smrt . 

Govori se potem o tacem človeku, da ga je v možganih mrtvoúd 

zadel, ali pa da mu je na možgane kaplja pala . Prigodi se časih 

tudi, da se vodene tekočine razlij() po možganih , kar ima ravn o 

take nasledke. Naval krvi proti možganom se utolaži , ako se š e 

za časa pušča kri, to je, ako se odprè žila ter se nekoliko krvi 

odtoči. Razen tega delujejo na možgane tudi nekatere užite tvarine, 

in sicer delujejo neke vzbudno, ali ta vzbujenost se lehk o 

prevrže v razdraženost, vsled katere nastopi mrtvoúdnost , drug e 

pa naravnost slabé do popolne nemoči. Vzbudno deluje čaj, kava , 

vinski cvet (alkohol), opilim, strihnin, in sploh vsi narkotični strupi , 

v drugo vrsto pa spada višnjav strup . Omotica, vrtoglavost, besnost , 

nemoč, nezavest , otrpnenost in naposled smrt so razne stopinje , 

ki lehko nastanejo po zaužitih teh strupovih . 

Čudovito pa delujejo vsopljene é tr o ve ,/in kl or o fo rm ov c 

pare na živce. (Glej v kemiji §. 168., 172.) Clovek kmalu izgubi 

zavest in tudi občutnost na toliko, da ne čuti tudi najhujših vrazov, 

ki se godé na njegovem truplu. Zato služi eter in klorofor m 

pri kirurgiénih operacijah , toda treba je pri tem znati prav o 

mero, odveč vsopljeni kloroform človeka umori . 

38 Tesna zveza med našim dušnim in Živčnim življenjem razodeva 

se tudi v vplivu , ki ga imajo zgolj dušni vtisi na živčni 

sistem, Presiljeno dušno delo vzrokuje inlitavost ali glavobol, siln o 

in nepričakovano veselje ali strah deluje na možgane in njihov o 

delavnost ravno tako , kakor udarec na glavo . Nezavest, topost , 

blaznost in časih celó nagla smrt so mogoči nasledki silnih dušnih 

pretresov, 

Po tem takem se sama po sebi narine misel, čim popolniši 

so možgani pri človeku razviti , tem popolniša mora biti tudi njegova 

duševna delavnost , in razločki , ki jih najdemo primerjavš i 

več možganov gledé njihove velikosti, zavojev, grb in brazd , vjemajo 

se z različnostimi duševnih sposobnosti onih ljudi , čegave r 

so bili ti možgani . Sploh je ta izrek resničen in veljaven , in po

Gibala, Živel . 185 

tem takem nam je mogoče po smrti kacega moža iz njegovi)a možganov 

sklepati na njegovo dušno zmožnost. Ker pa tudi lobanja 

(črepina) od zvunaj kaže marsikake grbe in globine , od kojih s e 

je mislilo, da odgovarjajo grbam in brazdam pod èrepino ležečih 

možganov , skušali so nekateri po stanovitni oblikah lobanje določevati 

dušne zmožnosti tudi na živih ljudeh . To idejo je Gal i 

razsnoval v poseben nauk o či r e p i n i (phrenologia), ki je o svojem 

času naredil velik hrum . Angleži temu nauku še zdaj pripisujejo 

neko vrednost , na Nemškem in drugod si pa nij pridobil a 

nikakoršne veljavnosti in to po pravici, kajti naličilo je misliti, d a 

je vnanja oblika Črepine v oni tesni zvezi z obliko možganov, kako r 

si domišljujejo Gallovi éestilci . Ravno tako je čista samovolja i n 

se ne dá nikakor znanstveno vtemeljiti, ako se stanoviti deli možganov 

smatrajo za sedeže stanovitih dušnih zmožnosti . 

Pokoj in sen ne dajeta samo vtrujenemu telesu novo moč , 

temveč oživljata in krepita tudi duh . Kakor pa v snu notranji or - 

gani neprenehoma delajo, tako tudi dušna delavngst popolnoma ne 

preneha, temveč se javlja v sanjskih prikaznih . Se več! V necem 

čudnem stanji, ki je med budnostjo in, snom ter se mesečnos t 

ali s o m n a m b u l i z eni imenuje , - hodi človek po noči okoli , del a 

to in ono ter ser si izvoli časih nenavadne in celó nevarne pote , 

a ne da bi se tega dejanja zavedal ali se ga pozneje spominjal . 

Tudi se nahajajo sem ter tje osobe, zlasti ženske , jako razdražljivih 

in sosebno za nekatere vtise občutljivih živcev. Take osobe 

so jako občutljive ne samo za telesne tvarine, temveč tudi za fizikalne 

vplive, na pr. za elektriko in magnetizem , in še celó za 

vtis, katerega druge osobe na nje delajo . Iz tacih bolehavih primerljejev 

se je razvil nauk o živalskem magnetizmu, ki s e 

po svojem začetniku tudi NI esmeriz eni imenuje . Nekateri privrženiki 

tega nauka varajo sami sebe, drugi varajo s premislekom , 

in dobička iščoče sleparstvo polotilo se je tudi te temne strani , 

kakor se to sploh najrajše godi pri onih natornih prikaznih, ki se 

natančni preiskavi popolnoma odtegujejo ali pa vsaj neizmerne zapreke 

in težave nasproti stavijo . 

Gibanje . 

Pri. veliki večini vseh gibanj na našem telesu sodelujejo trij e 

faktorji : živci, mišice in kosti. No kosti se pri tem vdeležujejo l e 

na toliko , kolikor so podlaga mišicam in kitam . Prava gibala so 

mišice, ki imajo to zmožnost, da se lehko skrčijo , to je skrajšaj o 

in s tem skrajšanjem vzrokujejo gibanje. Te zmožnosti pa nema» 

mišice same ob sebi, temveč jo dobé po vplivu kacega živca . Ako 

je ta živec mrtvouden ali ako je prorezan, mrtva ali hroma je tud i 

najmočnejša mišica . Zivci torej spodbadajo na gibanje , mišice j e 

izvršé, in povlekó kosti za sebo . 

Razne strani živčnega sistema sodelujejo pri gibanji na raz - 

lični način. Sploh velja za nje sledeče pravilo : 

39 

40

186 

Iz moŽga rt o v in hrbtenjače izvirajo Živci , ki ravnaj o 

prostovoljno gibanje in Čutnost. Nekateri izmed njih, na pr . 3 ., =L , 

k, 7 : in II . par mo'z'aganskih živcev pospešujejo samo gibanje , 

ostali pa služijo ravno tako gibanju kakor čutnosti . Toda natančn a 

preiskava nas poduči . da co dvojno nalogo izvršujejo tali dvojni 

opravmki . Vsak živčni zvezek namreč, ki izhaja iz hrbtenjače, je 

zložen iz več, vitek „ a vsaka je naravnost izpeljamt iz svojega iz - 

vira, ne da bi metlpotoma se srasla s kako drugo . Nekatere teh 

nitck posredujejo samo ,èufnost, druge pa samo gibanje, in če tud i 

se v zvezku ne more razločiti, ka - 

Pod. 2 :';. 

tera je za ta ali za oni posel, je to 

vendar mogoče na izvirku. Vsi i z 

hrbtenjače izhajajoči živci izviraj o 

iz dveh korenin, pod. 23., in sice r 

prihajajo iz zadnje korenine Ra 

živci za čutnost, iz prednje _k) 

živci za gibanje, oboji se pa pote m 

združijo v en zvezek in teko skupaj 

naprej po telesu. To se lehk o 

, 

prav očitno dokaže, alko na kaeem 

koli mestu prorežemo zadnjo korenino, 

izgubi dotični del telesa , n a 

pr. noga . popolnoma ves občutek , 

dasiravno se more ,:e gibati. Pro - 

režemo pa prednjo korenino, ohrom i 

(lotièni ud, Čutnosti pa ne izgubi . 

I((»; llrbtenja z živčnhni kol 

.Rp prednja ; Razadnjaživčnia kol or ; 

iali možgan 'i in sosedni del i 

velieih možganov nemajo toliko na- 

Ma Ines o odtrgane korenine ; Fma mena izvrševati kaka posebna O-vzdolžna 

brazda . banja, kolikor gibajočemu se teles u 

dajati pravo mér. Izkunja je namreč potrdila . da so se živali, katerbn 

so se spodrezali dotični živci, gibale nerodno, omahlo in ne - 

primerno,. Nekatere so mogle hoditi samo naprej, druge samo nazaj , 

druge zopet vrtne so se vedno v eno stran . 

Podaljšani m o z ek je sosebno imeniten zara d tega , ke r 

deluje na srčno bitje in na dihanje ter tako vpliva na življenj e 

in smrt več, neko kateri koli del osrednega Živč evja . Drobo v i 

41 

ivei ali ganglijev s i s t e ni naposled vravnava delavnost oni h 

mišic, katerim človek ne more prav nič zapovedati, ki so torej o d 

njegove volje popolnoma neodvisne, . 

Kako pa živci morejo spodbujati mišice, da, se začn ó 

to je še popolnoma nejasno in negotovo. Leta 1789 našel je Gal - 

v a ni, da se mišice krčijo, ako električni tok na nje deluje, d a 

ima, električni tok torej isti vpliv na mišice, kakor živci . (Glej v 

fiziki 204) . .oko privzamemo k tej resnici še ono pomisel, katero 

smo izrekli v . 37, da namreč na si živci vse občutke i n 

banja kakor blisk naglo vodijo od vseh strani in na vse stran i 

telesa, enako žicam (dratom) električnega telegrafa , ako nadalj e

Gibanje . 187 

še tudi pomislimo , da, imajo nekatere ribe z obilnimi živci prepletene 

organe, koji razvijajo jako krepko delujočo elektriko, po - 

tem bi človeka skoro obhajala misel , da vsa, živčna delavnost ni j 

druzega , nego neko titranje elektrike. 1_n v resnici se tladó na 

vsaki mišici v navadnem, nerazdraženem stanji proste elektrik e 

pokazati, in sicer je stanovita stran mišice pozitivno, druga stra n 

pa negativno električna . A pri vsem teni za gotovo ne moremo 

elektriki odmeriti določene naloge v življenji , akoprem se ne d á 

tajiti, da ima enako toploti in drugim fizikalnim močem velik in . 

bistven vpliv na življenje. Ako so vsled mrtvoudnosti ali vsle d 

clolzcga ležanja mišice kacega tula dalj časa nedelavne, nastanej o 

lehko bolehave prikazni , na pr . nlésa ali pa tudi rane , pravimo : 

meso je preležano . T taeih slučajih se je vže večkrat elektrik a 

z vspehom rabila. Mišice se namreč po večkratnem elektriziranj i 

umetno prisilijo na krčenje, in s tem se ubranijo onim škodljivi m 

nasledkom . 

Razen nekaterih mišic zaporni e, ki so zmerom stisnene, 4 2 

nobena druga mišica ne more biti dalj časa skrčena , da se ne b i 

vtrudila ter se sama po sebi vrnila v svoj naravni položaj . Neprestana 

delavnost je nemogoča, temveč smo prisiljeni za spremembo 

po delu zopet mirovati ter tako mišicam dati časa za po - 

Činek. Kedarkoli se kaka mišica skrči, razkroji se nekako kemičn o 

ali kakor pravimo obrabi se, toda to se zopet iz hranilne tekočin e 

hitro nadmnesti in popravi. Po tem takem je človeško telo najpopolniši 

gibalni stroj (mašina), ker se vedno sam v tečaji vzdrž i 

in se tudi sam popravlja . 

Nenaravno, silno stiskanje mišic hnermjemo krč, a če dolg o 

trnje odrvenelost, ki konča s smrtjo. Odrvenelost ne nastan e 

samo po silnih telesnih dražilih , po strihninu in elektrizovanji , 

temveč tudi po pretresu čudi. Po smrti se vse mišice skrčijo i n 

vsled tega telo otrpne . 

Dostikrat hoče naše telo ubraniti vnanjim vtisom s stanovithni 

gibanji, pri katerih pa volja, ne sodeluje, mi se jih še cel ó 

rte zavedamo, to so tako imenovana g i a n j a p o refleks u . Tak o 

na pr. se oko hitro zapre samo po sebi , ako mu se kaj, približa, . 

Speč človek se brani z roko , ako ga, kaj vznemiruje, še eeló p o 

smrti taka gibanja popolnoma ne prenehajo . baba z odrezano glav o 

se še brani in brca z nogami, ako jo zbadaš ali sploh dražiš , 

Naši udje so v svojih gibanjih večidel podobni enoramnemu vódu, 4 3 

in sicer taeemu, kakor je narisan v pod . 24. Pri c se vód vrti'., na 

drugem konci pri a ga breme w vleče navzdol, v sredi med obem a 

točkama je pa pritrjena mišica, ki ga vleče navzgor . 

Tako na pr. so podlehti, pod . 2, tak vód, ki se vrti v sklep u 

pri a, na konci ga breme w vleče navzdol , pri 1 je pa pritrjen a 

navzgor vlekoča mišica. Po zakonih, razvitih v 45 . §. fizike , no - 

simo breme tem laže, čim Bliže vrtišča a je nastavljeno . Denimo , 

da daljava od sklepa do sredi roke meri 30 centimetrov , potem

44 

188 

Zoologija , 

breme, ki 2 centimetra od vrtišča vleče roko navzdol s silo 2 funtov, 

položeno na roko tišči s silo 30 X 2 = 60 funtov . 

Pod. 24 . 

Kjer se v mehaniki rabi vód , deluje skoro zmerom kako r 

v ó d sile, to je, zmerom se namerava s pomočjo dolge vodov e 

rame ac, pod. 26, delovati kolikor mogoče na upor, ki tišči n a 

mali vodovi rami bc . Kakor vemo iz fizike , se imajo pri valovih 

Pod. 26 . 

gibanjih pota, ki jih napravite grobišči 

sil a in b, a to sta loka ad in bc , 

obratno kakor sile . Torej bode na krajši 

vodovi rami bc delujoča sila, oko kren e 

daljšo ramo ac, točki a podelila hitrost , 

ki je v razmeri k njeneniu lastnemu gibanju 

velika . Vódi, ki v tem zmislu delajo, 

hnenujejo se vódi hitrosti, in 

volove naprave na, naših udih spadaj o 

večidel v to vrsto, delujejo namreč kakor vódi hitrosti. In v resnici 

zadostuje samo lahen potez na gornji strani, in noga ali rok a 

se jame gibati z veliko hitrostjo . 

Neizmerno olajšuje udom °gibanje zračni tlak s teni, da z 

veliko silo pritiska sklepovo jabelčico a (pod . 27) v brezzračn o 

ponvico ter tako nosi težo dotiènega uda. Stegno odraslega človeka 

tehta okoli 17 funtov. Mož, ki stoječ na levi nogi pusti desn o 

prosto doli viseti in jo navsprecl in navzad ziblje , pri vsem teni 

nema občutka, da giblje kako znatno težo. Hodeč ali bežeč pože-

Gibanje. l 89 

Pod. 27, 

nemo noge , da nihajo sem ter 

tje, njihova teža pa nam ne del a 

nikakoršne težave. Prorežem o 

na visečem mrtveci okoli kolčnega 

sklepa vse mišice , vendar 

ostane noga v isti visini z drugo 

nenačeto. Ako pa navrtamo pr i 

tej od zvunaj ponvico ter naredimo 

vanjo še tako majhn o 

luknjico, èujemo , kako piskaj e 

zrak pritiska v sklep ter vidimo , 

kako se noga poobesi. Ziv človek 

bi moral tako nogo z velik o 

težavo za sobo vlačiti . 

Sila ali moč , ki jo razvija 45 

kaka mišica, je sploh primern a 

njeni velikosti, vendar ima tudi 

močna volja tu velik vpliv , ker 

je znano, da človek v nevarnosti, v jezi ali v blaznosti večkra t 

pokaže neizmerno in čudovito moč . Vendar je neizrečeno težavno 

v tem obziru določiti zmožnost kacega živega organizma , ker e n 

del telesne moči se porabi na nošnjo in gibanje lastnega telesa , 

in ker se pogoji , pod kojimi se ima kako delo storiti , zmero m 

menjajo . Mehanično delo merimo z enoto, ki se zone m e t e r k i l o - 

gram ( Ink), to je namreč sila, ki 1 kilogram v eni sekundi vzdign e 

1 meter visoko . Delavna moška moč računa se na 9", konjska pa 

na 75' . 

Poskušnje v Belgiji so dokazale, da en mož z obema rokama 

tlači z močjo od 112 do 178 funtov, vleči pa more 200 do 30 0 

funtov. Enake poskušaje na Angleškem so podale veče številke . 

Močan konj je za malo Časa vlekel 96 centov na navadnem potu , 

na gladki cesti 216 , na železnici 2640 centov , priračunajoč tež o 

voza. Močan mož je vzdignil 330 funtov dva Črevlja visoko . Ak o 

120 funtov težak človek hodi na dan 8 ur ter v vsaki minuti naredi 

125 korakov , vsak korak po 0'75 metra dolg , storil je mehanično 

delo 3000 do 4000 meterkilogramov. 

Čutni vtisi se lehko neznansko hitro prenašajo na zavest in 

ravno tako hitro se tudi izvrši po takem vtisu izbujeno gibanje . 

Izurjen igralec na glasoviru je mogel svoj kazalec v pol minut e 

200krat skrčiti in zopet stegniti ; vrstica imajoča v sebi 45 črk 

izgovori se lehko v 2 sekundah . V prvem slučaji traje vsako gibanje 

1 3, v drugem pa -'/,, sekunde . V tem , ko v temi preskoči elektriČna 

iskra — kar traje komaj ~/, 000000 sekunde --, moreš tiskano 

besedo ujeti, l/s sekunde pa potrebuješ, da jo v duhu prebaviš, i n 

'h sekunde ti je treba, da roka dobro spozna in občuti toplot o 

kaeega, telesa .

190 


II. Čutila . 

Organi čutov ali (~utila ne obstojé samo iz ~terc snovi, cm - 

več iz mnogoteri zato je mogoče . da se v kaeem čutilu združij o 

kosti, mišice, 'ivci in krvne poseakn 

Kakor je znano, ima človek et čutov in primerno temu tud i 

petero čutil, namreč : kožo, jezik, nos . uho in oko . 

i . K za . 

47 Koža je organ opip a. ali t i p a. Ob enem pa tudi pokriva 

vse vnanje površje telesa in varuje neŽniše spodnje organe. Na 

nekaterih mestih , na pr. na ustih , na očesnih vejicah, prehaja v 

sluznico, ki zastira notranje telesne delo . Sluznica je vedno 

vlažna (sluzna) in nij sposobna za natančni opip . Vnanja telesna 

koza je pa še posebno imenitna kot izločevalni organ ter obstoj i 

z dveh popolnoma različnih plasti , iz spodnje usnjiee in i z 

z ,tornje tenčice, zraven so še nekatere postranske tvorim, , n a 

pr. lasje, nohti itd . 

Tenčica ali gornja kožica je prozorna in brezčutna 

kožica, katero z iglo lahko probodeš in privzdigneš. Na mestih, 

kjer se ta kožica, pogostoma tare in tlači . odebeli in ond i 

P,) , 

Koa prorezana, 20krnt IiovN"a p 2 . Rit'~.oaal lonč-ie, 2 shizlii(al ; :3 ta'adaviiee ; 

4 iisnjiea ; 5 mezdi-a : (; znojni i'Pflor ; 7 kio},', asta žleza 8 prorezaa a 

nastanejo tako imenovani Žulji in kurja očesc Znojne luknjice 

ali preboji (pore) so brezštevilne in fin livkaste jamic e 

v tenèici , tudi lasje rastá iz enacih globelie. O obeh govorim o 

pozneje še obširniše. Anatomična preiskava nam pokaže, da je

Čutila . Koža . 19 1 

tenèica pod. 28, zložena iz plošnate tkanine (glej §. 7), v kateri 

nij niti žil niti živcev. Njena vnanja plast ima samo posušene celice, 

ki se v podobi belih lúskin otarejo in odpadajo . Nasproti tej 

gornji plasti je pa njena najdol .jnja plast mehka in vlažna, odlupljena 

je videti mrežasta, ker tipalne bradavičice delajo v njej vtise . 

Imenujemo jo s hi z n o mrenico, a zanimiva je zarad tega, ke r 

so v njej vložena barvila (pigment), od katerih dobi koža raznih človeških 

plemen različno barvo. Pri Zamurcih je črna, pri Amerikanci h 

rudečkasta, pri Malajih rjava , pri Kinezih rumenkasta , pri tak o 

imenovanih belcih pa brez barve . Zato pri belcih sijejo rudeč e 

krvne žilice spodnje plasti skozi gornjo in to daje koži rudečkasto 

(poltno) barvo . 

U s nji c a je najdebelejša kožna plast in je poglavitni del 4 8 

človeške, pa tudi živalske kože. Ta debela in žilava plast je spolstena 

iz vezne tkanine, prožilih vlaken , žil in živcev . Ogoljena 

in očiščena dlak se stroji in daje usnje , dolgo kuhana spremen i 

se v klej . 

Pogledamo H to kožo s povekšalnim steklom , opazimo n a 

njej neizmerno mnogo malih sršečih bradavičie, tako imenovan e 

tipalne b r a da viéice , v kojih se končajo pretenke živčne nitke , 

zato se misli, da je v teh bradavičicah sedež tip a. S prostim 

očesom jih lehko vidiš na konci prstov, kjer so nanizane v slo - 

kaste poteze . Koža pa nij povsodi enako občutljiva za opip . tem - 

več je na raznih mestih jako različna. Največa je občutljivos t 

konci jezika in prstov, najslabša pa na hrbtu . Ako si na hrbet 

staviš nekoliko razprto šestilo (eirkelj), bodeš od obéh njegovih koni c 

imel občutek enega samega vtisa . 

Na notranji plati prehaja usnjica malo po malo v rahlej o 

tkanino, mezdro zvano, v kateri leži vse polno tolstih mehureev , 

zato se ta plast tudi imenuje t olstniea ali s al o v n i c a, ter im a 

namen varovati nekatere organe . Zato je nekdo sosebno debela , 

na pip na trebuhu , drugde je pa sporo nič nij , na pr. na uhlji . 

Pri debelih osobah je ta plast po več prstov debela . 

Kakor postranske tvorine spadajo k koži tudi lasje, nohti, 4 9 

luske, perje in rogovi . 

Lasje tiéé s korenino, tako imenovanim lasnim mešičko m 

v jamicah gornje kožice. Rastó pa samo na dolnjem kraji, kajti 

v nje ne prihaja nobeden živec niti kaka žila , zato se lehko bre z 

vse bolečine strižejo. Lasje so otli in enako sluzni mrenici na - 

polnjeni z neko tekočino, od kuje dobivajo barvo . Ob stranéh im a 

vsak las l o j n i c e, to so namreč grozdaste žlezice, iz kojih s e 

neki loj cedi v las. Toda ^samo lasje, temveč vsa koža dobiva 

iz onih tolščenih žlez potrebno mast, ki vzdrži kožo voljno in 

gladko . 

Nohti , luske in perje prav za prav niso nič druzega, neg o 

močno razviti, razploščeni ali razČehani lasje, rastó torej takist o 

samo na dnu in so tudi brez čuta . To isto velja tudi za roge, in na pr .

192 


nosorožcev rog je v resnici videti, kakor bi bil zlepljen iz samih 

dlak. Pa tudi gledé kemične sostave se te kožne tvorine strinjajo , 

V 100 delih je 50 delov ogljenca, 7 vodenca, 18 dušca, 2,5 kislec a 

in žvepla, katerega je v laseh 5 odstotkov . Zarad obilnega dušc a 

rabijo se rožene tvarine sosebno za izdelovanje berlinskega modril a 

(glej v kemiji str. 426) . 

50 V koži se nahaja obilo jako drobnih, kakor las tcncih žilic , 

a po njih tekoča kri je po vsem telesnem površji v bližnji dotik i 

z zrakom, kajti jo od vnanjega zraka ločijo samo stene krvnih posodic 

in kožna tenčica. Skozi te tenke kožice pa morejo v Žilica h 

zaprte tekočine nekoliko prodirati in sicer v podobi pare , ki po - 

tem skozi male proboje na tenčici stopa kakor znoj ali pot na 

površje. To se godi v znojnicah ali znojnih žlezah, obstoječih 

iz klopčasto zvitih cevk, ki ležé na dnu usnjice ali pa v 

mezdri. Od vsake znojne žleze vodi polžasto zvit znojni predor, 

pod, 28, na površje . 

Znoj je nekoliko kisel in ima v sebi 98 odstotkov vode , po - 

tem kuhinjske soli, tolšče in hlapne tolšéene kisline, od trojih dobiva 

znoj neki poseben duh. Množava izparjenega znoja je znatn a 

in iznaša znamenit del vseh od trupla izločenih tekočin, Za vsak o 

uro pride na 1 funt telesne teže po priliki 1 gram znoja in z a 

vsak četvorni centimeter površja 0.007 grama. Izhlapevanje skozi 

kdo je za zdravje potrebno, in telesi' škodi, ako koža v tem delovanji 

zaostane, in celó smrt more biti nasledek premajhnega izhlapivanja, 

v ako se na, pr, pri človeku vsled opeklin zniža na en o 

tretjino. Zivali , katerim so s kacim povlakorn kožo namazali i n 

tako zabrtvili kožne proboje (pore), umrle so za nekaj časa . Znojenj e 

pospešujejo vsa sredstva , ki več krvi v kožo priganjajo , na pr . 

vnanja toplota , hitro gibanje , tople pijače , pa tudi duševne raz- - 

dražbe ; človeka na pro oblije pot v veliki dušni tesnoti , britkosti 

ali ako ga zona popade. Koža mesojedih sesaveev (psa, mačka itd . ) 

nema nič probojev, zato se tudi ne poté in potrebujejo manj vode . 

51 . 

Jezik . 

Jezik je organ okus a. Po večen' delu ga sostavljajo mišice, 

ki mu dajó veliko gibkost . Jezik razdelajo , meša in potiska po d 

zobe jedila, jih potem požira in tudi pomaga uravnati in spreminjati 

ustno otliuo, kar je neobhodno potrebno za izgovor neki h 

glasov. Pokriva ga sluznica, ki je spodaj gladka, zgoraj pa posuta 

z mnogimi malimi grbicami , okusnimi b r a davi èic am i . Jezik 

je nadalje organ, opipa in okusa, sosebno občutljiv za opip je konec 

jezika , dočim je jezikova korenina in njegova spodnja plat 

posebno občutljiva za okus . 

Stvari samo takrat delujejo na organ okusa , ako so na vod i 

razproščene (raztopljene) . Popolnoma nerazprostne stvari so tud i 

brez vsega okusa, kakor na pr. oglje in kremen . Pri okušanji podpirajo 

jezik bližnje slinavke, to so žleze, izločujoče vodeno slino,

Čutila. Nos . 193 

ki deloma raztopi v usta vnesene stvari in s tem pripomore njiho v 

okus Spoznati. Viden jezik imajo vretenčarji, pa tudi nekateri brez - 

vretenčarji. Pa tudi nitim živalim se okus ne more odreči, da-s i 

nemajo jezika, to se vidi ve iz tega, da si mnoge skrbno izbiraj o 

hrano, za primer nam morejo služiti nekatere o.osenice, ki ne Žró 

druze ,Ya listja, nego od kake stanovite rastline . 

3. Nos . 

N o s je organ vonja ali voha . Vnanjo obliko in trdnoto 52 

ima od nosnih kosti in nosnih hrustancev . Znotraj pa vidimo iz 

mnogih tencih in zvitih listov obstoječo vonjajočo koščic o , 

ki je prevlečena z nosno zluznico ali vonjajočo kožico, v kateri s e 

razprostira vonjajoči živec . Ta kožica izločuje neko sluz (smrkelj) 

in je torej vedno mokra, a ta mokrota je potrebna k zaznavanj u 

vonja, kajti suh nos izgubi vonj . To isto se pa tudi zgodi, ako s e 

preveč sluzi cedi iz vonjajoče kožice, na pr. ako je človek náhoden . 

Da-si v tesnem prostoru zaprta, ima vonjajoča kožica vendar ve č 

četvornih decimetrov površja, podobna je poli papirja, ki, akoravn o 

mnogotero zložena in zganeva , ima vendar isto površje kakor prej . 

Vonj more samo take stvari zaznati, ki so hlapne ali hlapljive . 

Vse drugo ne vonja. Za, čudo je pa, kako majhne telesne tvarin e 

se dadó po vohu še zaznati . Položimo li v sobo zrnce moška, takoj 

ga čutimo v vsej sobi in kmalu po vsej hiši, a vendar najnatančniša 

vaga ne more dokazati , da bi bilo nekoliko moška izhlapilo . 

Množina moška, ki se dá še z vonjem zaznati, se ceni na 1 /200000 0 

del miligrama ; vodeni žveplec se še ovoha , če ga je zraku l e 

1 /40000L O del zrakove prostornine primešanega. Nos je po tem ta - 

kem jako imenitno čutilo, ki nam marsikaj pové, kar drugim čutom 

uide. Znano je, da divjaki dim več milj daleč ovohajo, da 

tovorna živina v brezvodnih puščavah na velike daljave zavoha 

vodo in naravnost proti njej hiti., takisto se tudi zna , da psi p o 

dan in še več sledé divjačino ali pa svojega gospodarja . 

Nosna otlina se odpira zadaj z dvema predoroma v golt, ter 

zato moremo tudi dihati skoz nos, kar se v miru navadno tud i 

godi. Isto napravo nahajamo tudi pri sesavcih, ptičih in amfibijah , 

pri ribah pa ne . 

Akoravno 'pri nižih živalih nij najti vidnega organa za vonj , 

vendar tudi one niso brez tega čuta, kajti vidimo , da se mrhojed e 

žuželke (grobarji) Moče za vohom zbirajo okoli crknetine in da 

jako dišeče stvari odganjajo mNje . 

4. Uho. 

Uho je organ sluha . Po dvoje je in obstoji iz vnanjega in 5 3 

notranjega uha. Vnanje uho, uhelj a, pod. 29. imenovan, je z 

kožo oblečen hrustanec ter se sožuje v cevasto zvočnico al i 

sluhovod b, ki je zastrt z žlezasto kožico, izločujočo iz seb e 

neko rumeno in dišečo tvar, tako zvano ušesno masi o. Zvočnic o 

zoologija . 1'a

194 Zoologija . 

zapira navznoter prožna kožica bobnič imenovana, a za njo s e 

razprostira bob nič e v a o t l i n a . Ta Willa je po neki cevi v zvezi 

Pod . 29 . Pod . 30 . 

Pod. 31 . 

z usti in po njej prihaj a 

vnanji zrak v bobničev o 

otlino. Tej cevi pravim o 

ušesna troblja al i 

Evstahova cev. Ta zvez a 

ust z notranjim ušesom 

nam tudi razjasnuje, za - 

kaj nagluhi ali pazljiv o 

poslušajoči Ljudje ust a 

odpirajo. Mogoče tudi , 

da po tej Evstahovi trob - 

lji svoje lastne besed e 

laže razumevamo. V bob - 

ničevi otlini leži poredoma 

več koščič, kateri m 

so po njihovi obliki na - 

Pod . 29 . Vnanje uho in deli notranjega uha . a uhelj ; deta priMerrta Imena , 

b zvočnica ali sluhovod ; n slušni ži-vee ; s polž . — namreč batič m, pod. 30 , 

Pod . 30 . q) batič, o nakovalo ; t stremen. — Pod . nakovalce o in stre - 

31. labirint, n slušni živec ; s polž ; v podolgovato 

okence. m e n Nasproti bob - 

niča ste v steni dve luknji, 

tako zvona okroglo in podolgovato okence v, pod. 29, 

a za njima se širi druga nepravilna otlina, imenovana labirint , 

pod. 31, v katerem se razlikuje p r e dv or , tri polukrožn e 

cevi in polž s, ki so napolnjeni z neko vodeno tekočino, labi - 

rintno vodo, v troji se razprostirajo zadnje nitke slu g rte g a 

Živca n . 

Akoprern si ne moremo natanko raztolmačiti, čemu je vsaka 

posamezna koščica ali kožica, toliko v obče vendar verno, da uhel j 

zajema zvočne valove ter jih skozi sluhovod vodi do bobniča, k i 

se vsled tega začne tresti ali nihati , ž njim vred tudi slušne koščice 

in mrenica na podolgovatem okenci. Ta nihajoča mrenic a 

zaziblje tudi labirintno vodo in v njej plavajoče nitke slušneg a 

živca . 

Najimenitniši del slušnega organa je slušni živec . Naj si b o 

bobnièeva mrena prodrta ali vrsta slušnih koščic pretrgana , zato 

vendar človek še ne ogluši popolnoma. Pri nekaterih Živalih, na 

pr. pri rakih, je slušni organ z tekočino napolnjen mehurčič, na 

kojem se razprostira slušni živec . 

Vidno vnanje uho imajo samo sesavci . Ribam in amfibijam 

je uho navzven zaprto z neko kožico , pri pticah je pa odprto. 

Pri nižih živalih se le redkokedaj dá opaziti poseben slušn i 

organ .

Čutila . Oko . 195 

6. Oko . 

Oko je organ v i da . Oglejmo si najpred njegove posamezne 5 4 

dele, potem pa, govorimo o njihovi službi . Oko samo brez postranskih 

organov zovemo zrklo in pod . 32 predstavlja nam isto o d 

strani prorezano. ZačenM od znotraj in idoè na ven vidimo v sredi 

Pod. 32 . 

e r 

Pod. 33 . 

Pod. 32. 0(1 strani razpravo zrklo : v steklovina ; v mrežnica ; It vidni živec : 

eh žilnica : i dožiea : p zenica ; pc obstret : s' beločnica ; c roženica ; ca prednj i 

očesni prekat : ci~ kristalna leča . 

zrkla prozorno, zdrizasto oblico, tako imenovano steklovino v . 

To oblico obdajajo tri kožice in sicer prva, steklovini najbliŽa j e 

mrežnica (retina), v kateri se razprostira vidni Živec n. Mrežnico 

ovija druga kožica, žilnica ch (choroidea) , tako imenovana 

po mnogobrojnih, po njej ražpletenih krvnih žilicah, od kojih tud i 

dobiva rudečo barvo. Spredaj se stika z d o ž i c o ali mavrico i 

(iris), ki je pri raznih ljudeh tudi različno barvana, namreč rjavo , 

ali sivo, ali modro . V sredi je mavrica predrta in predor se ime - 

nuje zenica ali punčica p, ki se vidi sredi očesa kakor črna 

pika. Pod Božico leži tako zvana obstrt pc . V zenici se nahajaj o 

tudi tenka mišična vlakna, morejo zenico po potrebi razširit i 

ali stisniti. V veliki svetlobi se namreč stisne, v mraku pa razširi . 

Mrežnica je znotraj vsa prevlečena z nechn črnilom (pigmentum) , 

tako da je oko znotraj podobno tako rekoč temni izbici (camer a 

obscura), v katero svetloba prihaja samo skozi zenico . Primeri se pa 

časih tudi, da omenjenega črnila na mrežnici nij, potem pa presevajo 

skoz njo krvne žilice in take oči so zato rudeče. Ljudi s 

tacimi očmi imenujemo beline (albinos) , za svetlobo so jako občutljivi 

; ravno taki so tudi beli kunci (domači zajci) in bele miši , 

ki imajo rudeče oči . 

Tretja ali vnanja očesna koža zove se beločnica s (sclerotica) . 

Bela je, porcelanasta in toliko trda , da dobršno varuje notranj e 

nežniše dele. Njen prednji del , roženica c (cornea) imenovan, j e 

13*

196 


nekoliko bolj zbočen, na pr . kakor steklo na žepni uri in popolnoma 

prozoren. In tako nastane med mavrico (dožico) in zbočen o 

roženico polumesečasti prostor , sprednji očesni prekat ca, k i 

je izpolnjen z neko prozorno vodeno tekočino . Naposled ne smem o 

pozabiti kristalne leče er, ki leži tekoj za zenico ter obstaja iz 

zdrizaste, popolnoma prozorne tvarine , samo ka je nekoliko trš a 

od s te k l o v i n e v, ki izpolnjava zadnji očesni prekat . 

Kakor vže nekatera imena naznanjajo , sestavljeno je oko i z 

raznega optičnega orodja. In res! ako v temni sobi majhno goreč o 

svečo držiš komu pred oko, opaziš v njem podobe treh plamenov , 

pod. 33 ; prva a stoji po konci in prihaja od roženice, ki je podobna 

zboklemu zrcalu , takisto tudi druga slabša podoba b o d 

prednje zbočene strani kristalne leče, in naposled tretja obratn a 

podoba c prihajajoča od zadnje leèine plohe, ki deluje kakor vbokl o 

zrcalo . 

55 Vse v prejšnjem paragrafu imenovane očesne dele lehko natanko 

razločiš in opazuješ, ako prorežeš volovsko oko . Lehko tud i 

iztisneš kristalno lečo, prepričal se bodeš, da ima vse lastnosti i z 

stekla brušene leče zbiralke, kakor sploh oko in njegova delavnos t 

popolnoma odgovarja splošnim optičnim zakonom, tako da smo 

v fizikalnem delu (glej § . 174 do 179) oko in vid popolnoma samostalno 

obravnavali in tolmačili . 

Zato je mogoče, da marsikacim hibam vidnega organa umetnim 

načinom v okom pridemo in njegovi zmožnosti pripomoremo , 

kar se pri nobenem drugem čutnem organu ne dá v tej meri sto - 

riti. Celó z anatomiénim nožem se dadó nekatere napake odpra - 

viti, tako na pr. 

Pod. 34 . 

je znano, da se more 

škilenje (gledanje na križ) in očesn a 

bél (mrena na očesu) odstraniti (operirati) 

. 

S k i l e D. j e ima vzrok v tem , d a 

eno oko ne more svoje vidne osi (gle j 

v fiziki §. 178) enako uravnati kako r 

drugo zdravo oko. Kriva je pa temu 

navadno notranja préma očesna mišica 

, ki je ali prekratka ali preve č 

skrčena . Ako se pa ta mišica mal o 

vreže, odpravljena je ta hiba. 

Neke čudne niti, podobne nanizanim 

biserom, pod . 34, opažavamo več - 

krat po napetem gledanji, ko Dam kri preveč sili v oko ali ak o 

kaj na-nje pritiska . Te niti so tvorine spadajoče k očesu samem u 

in se gibljejo navadno navzdol po roženici. Tako imenovane leteč e 

mušice (mouehes volantes) so temne, pomične lise , ki prihajaj o 

odtod, da mrežnica tu in tam na nekaterih mestih otrpne ter po - 

stane neobčutljiva za svetlobne vtise . 

Oko leži v očesni otlini, a oškodovanja varujejo je koščeni 

Za obrambo očem služijo nadalje obrv e, ki imajo

Hranila. Prebava . 19 7 

sosebno namen pot s čela odvajati proti sencem, in pa s t r e p a v n icami 

obrobljene veje, ki čuvajo, da prah in druge majhne stvarce 

v oko ne padajo, zato se tudi veje bliskoma hitro zapró , ako s e 

očesu kaj tacega bliža. Oko je čisto, ker ga vedno opirajo solze , 

ki pritekajo iz solznih žlez, ležečih na vnanji strani zrkla . Solze 

iz solznih žlez se odcejajo v nosnice , kedar tekó obilno , na pr . 

pri plakanji , vlijó se tudi èrez vejo niz lice. Pri vretenčarji h 

ustvarjeno je oko v bitnosti enako človeškemu . Tudi žužki in košarji 

imajo še precej razvit vidni organ , doèim pri nižih živalih mal o 

po malo gine poseben organ za vid . No tudi najniže živalice morejo 

ločiti svetlobo in temo . 

CII, Hranila. 

K hranilom spadajo organi prebavljanj a, krvnega o h- 6 

toka in dihanja . Ti organi so pri nižih živalih izraženi v najenostavniših 

oblikah . Mešiček in nekoliko cevk zadostuje prebavljanju 

in krvnemu obtoku., a neke kožnate prikrpine obskrbujej o 

dihanje. Še več! Pri polipih in morskih klobukih more vsa notranja 

ali pa tudi vnanja koža izvrševati vsa opravila . Pri viših 

živalih je pa vse to jako zapleteno, vidimo namreč, da pri vsace m 

od omenjenih opravil sodelujejo cele vrste najrazliČniših organov . 

Zato govorimo o prebavnem sistemu in o druzih . 

Hranitev imenujemo tudi in sicer prav pripravno presnov o 

ali izmeno snovi, ker nas izkušnja uči, da se po tej poti v 

telesu obrabljene ali izločene snovi z novimi nadomeščajo . 

Organi prebavljanja . 

(Prebavila .) 

Prebavo ali p r e b a vl j e n j e imenujemo ono delavnost dotiče 5 7 

nih organov, katera vse, telesu kakor hrana privedene snovi tak o 

spreminja, da jih more telo sebi upodobiti (asimilirati), to je rabiti 

jih za tvorbo svojih novih delov. Vsi organi, kateri v ta namen 

neposredno sodelujejo, so prebavila. Njihova naloga nij toliko jedila 

takó rekoč pripravljati, temveč jih razdrobiti in razprostit i 

(raztopiti), kar bode pozneje pri opisu hranitve bolj razjasnjeno . 

Prebavila imajo nadalje tudi to opravilo, da one snovi, kater e 

je truplo va-se sprejelo, ki pa niso za nobeno rabo , zopet i z 

telesa odpravijo . 

V najenostavniši obliki je prebavni organ podoben valjastem 5 8 

mehu imenujemo ga črevo —, ki je na obeh koncéh odprt. Spredaj 

pri ustih se hrana sprejema, zadaj na zadnjici se neporabn i 

ostanki iz telesa odpravljajo . V sredi med usti in zadnjico je črev o 

razširjeno v želodec. Temu mehu pridružuje se pri viših živalih 

še cela vrsta postranskih organov, kakor nam jih z glavnim organom 

vred predstavlja pod . 35, samo da organi tukaj nekoliko dru-

198 


gače ležé nego v naravi. Tako na pr. je tukaj prednjo krilo jete r 

prit dignena , kajti bi sicer pokrilo Žolčni mehur in skoro ves želodec. 

59 V ustih se jed najpred razkosa. Tukaj so namreč zobje, kateri 

jo nekaj razrežejo, nekaj pa zrnelejo . V zobéh ima, človek ne- - 

Žolcni mehur 

Pod. 35 . 

Jetra . Vratar. Golt, Treh . blinovka . Želodec . 

iti \ 

Tenko črev o . 11a5.tnik . 

Slezena 

a i. 

Tenko toren o 

izmerno veliko moč, ker spodnja čeljust deluje navzgor kakor kri v 

vód. Jezik meša jedi po ustih in jih kakor je treba, potiska pod 

zobe. Nadalje se tukaj sežveèena hrana pomeša s slino, ki s e 

cedi iz žlez, imenovanih slinovke, katerih ima človek tri pare , 

namreč na spodnji čeljusti, pod jezikom in blizu -ušesa, povsod p o 

en par . 

Slina je brezbarvena vodena tekočina in bila nekoliko črez 

1 odstotek trdih tvari v sebi razproščenih. Slina ima namen 

jedila, zlasti suha , zmočiti ter jih razdeliti v opolzle grižljeje , ki 

se lehko dadó pogoltniti. Da,-si slina ne more skoro nič več stvar i 

v sebi razprostiti, nego voda , se je vendar izskušnjami dokazalo , 

da se žvečene jedi laže prebavljajo, nego nežveèene. Ravnokar 

izcejena slina deluje na rastlinske barve alkalično (glej v kemij i 

§. 20). Našli so v slini ušesne slinavke neko posebno kemičn o 

spojino, p t i al i n (ptyalin) imenovano, ki je zmožna skrob prece j 

hitro spreminjati v slaclor. Izločevanje sline se pa ne izbuja sam o 

mehanično z donašanjem hrane v -usta in z žvekanjem, temveč tud i 

po razdraženih živcih, na, pr . po vohu, po vidu, še celó s spominom

Hranila. Prebava . 1 9 

na nekatere jedi. Pravimo : sline mi se cedé po tej in tej stvari . 

Človek vsak dan iz svojih šesterih slivovk izcedi. 2 do blizu 3 

funte sline . 

Iz ust zdrknejo prežvečena jedila skozi p o žir a v nik, tudi 

golt imenovan, v želodec. Želodec je kožnata vreča, skoro podoben 

sločeni lovski torbi ter leži povprek v trebušni otlini tikoma 

pod prepono, spredaj ga pa pokrivajo jetra . Po vrhu ga odev a 

plast vezne tkanine in ta ga veže s trebušnico, to je namreč 

nežna sluzava kožica, ki zastira vso trebušno otlino. Kakor vsak 

drug kos drobovja leži tudi želodec v posebni gubi kože trebušnice , 

v kateri se pa tu in tam nahajajo tolščene vloge. Ta kožnati obvoj 

z ene strani, z druge pa neka sluzava mokrota dela drobovje 

gladko in opolzlo, da se lehko kos ob kosu porniče , ne da bi s e 

pri tem gibanji kaj ogulilo ali otrlo . Tolsta guba omenjene trebušnice 

pokriva tudi želodec in čreva, imenuje se pečica ali 

plenica, takisto so čreva nabrana na tolsti mreni, katero zategadelj 

nabor rt j a k zavemo . 

Po dolgem meri želodec 25 do 30 centimetrov, v visokost 

kacih 14 centimetrov. Na ustji, to je na levi strani ondi, kjer 

požiravnik neha, je Miji, na desnem kraji se pa zožuje. Ono mesto , 

kjer želodec prehaja v čreva, zave se vratar . Obe želodčevi odprtini, 

ustje namreč in vratar, zapirajo krožaste mišice , ki ostanejo 

tako dolgo skrčene, dokler želodec jedi ne prebavi . 

Na notranji plati se razprostira plast mišičnih vlaken, k i 

morejo želodec mestoma krčiti ter tako napraviti neko valovit o 

gibanje, s katerim se prebavljena jedila iz želodca dalje pomikajo . 

Nekatere Živali, na pr. kure imajo jako debelo , mišičnato kožo , 

torej morejo trde stvari v želodci zmleti. Prazen želodec je ohlapen 

in gubast, ako se napolni , izgladijo se zopet gube . Njegova 

notranja stena je zastrta s sluznico, a v tej sluznici je polno mali h 

žlezic, ki izločujejo neki poseben sok . 

Žel odeé rti sok je kisla tekočina , v njej je blizu 98 odstotkov 

vode, nekaj organske snovi in solij . Kisle lastnosti te tekočine 

pripisujejo prosti solni kislini. Prej se je mislilo, da se želodèeve 

stene teró in da s tem zmelejo jedila, toda natančne po - 

skušnje so dostojno dokazale , da to nij res . Resnica je, da želodečni 

sok jedila razprosti, in to se zgodi celó zunaj želodca , ak o 

namreč vzamemo ta sok iz živalskega želodca ter ga v pristojni 

toploti primešamo razdrobljenim jedilom. Se več! Z umetno sestavljenimi 

prebavnimi tekočinami se je doseglo ravno to , kar s 

sokom iz želodca, samo to se je opaževalo, da primešan želodèev so k 

razprost pospešuje. To pa zarad tega, ker je v želodečnem soku 

neka posebna prebavna snov, p e p s i n imenovana , ki baje tak o 

deluje, kakor snovatelj (ferment) pri vrveži, ter zadostuje jak o 

malo te snovi, da se velike množine beljakovinastih tvarin razprosté 

in spremené v tako zvano pe p to n o. (Glej v kemiji § . 207) . 

Po primerjalnih izkušnjah, ki so se delale na raznih Živalih, ceni 

61

62 

63 

200 


se množina vsaki dan izločenega želodečnega soka na 12 funtov. 

Ta sok posebno vspešno deluje na belakovnate in klejevnate snovi 

v jedilih . 

Odzad na levi strani drži: se želodca slezena ali vranica , 

to je neka žilnata žleza, v koji se razširjajo najtanjše vejice nek e 

žile odvodnice. Čemu je prav za prav ta organ, nij še dognano ; 

toliko je gotovo, da življenju nij potreben, kajti izrezali so ga vž e 

manjšim in večine živalim, a nij se opazilo, da bi jim to škodilo . 

Želodčevi sok tedaj spremeni vsa jedila v gosto kašo, gri z 

(chymus) imenovano , ki se potem iz želodca pomakne v črevo . 

Celo črevo je blizu 9 metrov dolgo in torej leži jako zamotano v 

trebuhu. Črevo nij skozi enako, temveč na raznih mestih različn o 

ter se njegovim posameznim delom tudi razna imena nadevajo. 

Začetek Črevesa, kamor se griz najpred pomakne, je dobil im e 

dvanajstnik ali prav za dva na j st opr stn i. k (duodenum), ke r 

je dolg za širokost dvanajstih prstov . 

V dvanajstniku nadaljuje se v želodci začeta prebava . Tu se 

grizu najpred primeša nekoliko trebušne sline, ki se cedi iz bližnje 

trebušne slino v k e (pancreas) pod . 35, ter je jako podobna 

slini v ustih . Kakor- voda čista, sluzava , alkalična tekočina im a 

v sebi 98 odstotkov vode, neko beljakasto snov, malo kuhinjske i n 

še nekaj druzih solij. Trebušna slina deluje prebavno na vsakoršna 

jedila, kajti hipoma spreminja skrob v slador, belakovine presnuj e 

v levcin in t i r o s i n, in tolšče razkraja v glicerin in prost e 

tolščene kisline. 

Ob enem se tukaj v dvanajstnik izliva 'Žolč iz Žolčneg a 

mehurja ter se primeša grizu. Zolč je čista, zelena tekočina 

jako grencega okusa . Pod prsti se čuti kakor tekoče milo ter s e 

tudi v resnici rabi za pranje kacega finega sukna . Njena kemična 

sestava nam to tudi razjasnjuje. Zolč je namreč spojina dveh kislin , 

tako imenovane g I koholove taur oh ol o v e kisline z natronom 

, tedaj pravo pravcato naravno milo, ter je kakor vsako 

drugo milo ali neutralno ali slabo alkalično . V žolči je 82 do 9 2 

odstotkov vode in neka kristalizovna, tolščnata snov, holesteri n 

(Cholesterin) zvana, ki se časih v tako imenovane Žolčne k amence 

strjuje. Človek na dan izloči kake 3 funte žolči . 

Tudi gleclé žolči si še nismo popolnoma na Čistem, kako s e 

udeležuje pri prebavljanji . Pri psih so umetnim načinom odvračal i 

žolč, da se nij mogla v črevo izlivati, a psi so bili tudi brez žolči 

dobrega zdravja, samo obllnišo hrano so morali dobivati. Bržča s 

deluje žolč sosebno na tolšče, na drugi plati pa morebiti brani , 

da to, kar je v črevesu, ne začne gnjiti . 

Jetra so organ , ki izločuje žolč ter jo zbira v posebne m 

zolčnem mehurji . Jetra imajo dve krili in so največi kos človekovega 

drobovja, odvagajo namreč 1/ 40 telesne teže in tehtajo 3 

do 4 funte. Zložena so iz drobnih trdih zrnc, med njimi je razpeljano 

vse polno krvnih žilic, a iz njih izvirajo cevčice, v k* se 

izločuje žolč iz krvi. Jetra so po tem takem jako kronat organ m

Hranila . Prebava. 20 1 

so temne rjavo ruclečkaste barve. Vso to kri privaja v jetra posebno 

ena žila , vratnica (vena portae) imenovana , ki zbira 

temnorudeèo kri iz vsega drobovja ter jo vodi v jetra , kjer se i z 

nje pripravlja žolč . Znamenito je pa vsikako , da je v žolči tud i 

1 do 2 odstotka slador a . Nekatere živali, na pr . konj, jelen, s o 

brez žolčnega mehurja, (la-si ravno jim žolči ne manjka . 

Ko se je v dvajstniku prebavljeni hrani primešala Žolč, ob- 64 

stoji griz iz trdih in tekočih snovi . Trde snovi se v telo ne morej o 

sprejeti, niso tedaj za nobeno rabo in se zato pozneje iz teles a 

iztrebijo. V tekočini so pa, iz jedil vse one snovi izločene in razproščene, 

ki so za vzdržavanje telesa potrebne in sposobne . Zat o 

se ta tekočina tudi imenuje hraneči ali mlečni sok, tudi mezg a 

(chylus) . Ta sok je brezbarven ter ima — ne gledé na barvo - 

--največ() srodnost s krvjo , zato govorimo o njegovi sestavi poznej e 

v poglavji o krvi obširniše . 

Griz prestopa iz dvanajstnika polagoma v tenko črevo, 65 

ki je ozko, dolgo in jako zmotano, zato trnje precej dolgo, predn o 

ga griz prepotuje. Prvi kos tega črevesa imenuje se lačno črev o 

(jejunum), naslednji pa sukano črevo (ileum). Črevo nij mirn o 

temveč se vedno krivi in zvija kakor črv in s tem zvijanjem po - 

tiska se griz naprej ; to čudovito, črevom lastno gibanje imenuje 

se č r v o v i t o ali peristaltično gibanje. Prebava nadaljuje se p a 

tudi še v tem delu črevesa, ker tudi črevesna sluznica poceja tak o 

imenovani črevesni sok, ki je podoben želodečnemu soku, posebno 

velja kakor raztopilo za beljakovine. 

Ob enem, kakor začne želodec prevbavljati , vsrkavajo se 

tudi vže razproščene snovi . To vsrkavanje osnovano je v bistrosti 

na zakonih vpojnosti ali endosmoze (glej v fiziki § . 31 in v botaniki 

§. 89). Dve tekočini različne gostosti namreč , kateri st e 

ločeni po tenki, ali za nji predorni kožici, prizadevati se svoj e 

gostosti izenačiti, to je , med sebe napraviti ravnotežje, Po tem 

takem se povsod , kjer pridejo krvne žilice v dotiko s hranečim 

sokom, lehko zgodi, da nekoliko tega soka prestopi v kri . To biva 

vže lehko v želodci , toda največ se ga izsrka iz griza na pot u 

skozi tenko črevo . Črevesna notranja plat je namreč posuta z neizrečeno 

mnogimi gobastimi tvarinami, tako imenovanimi čr e v e snimi 

resami ali kosmiči, v kojih se razprostirajo najtanjš e 

vejice srkajočih Žilic. Te s r k alie e, tudi mlečnice imenovane , 

torej sesajo hraneči ali ml ec n i sok iz črevesa , se potem zbirajo 

v veče veje in vodijo ta sok v prsi, kjer se vse veje zedinij o 

v eno glavno deblo , katero potem prehaja v krvne žile ter se v 

njih mlečni sok pomeša s krvjo . Čim dalje tedaj pride griz p o 

črevih, tem več hranečega soka izgublja, in ko dospe v široko 

črevo, zvano črn a r (colon) pod . 35, odvzeto mu je skoro vse, kar 

je bilo za rabo. Griz je po tem takem zmerom gošči in trši te r 

se naposled kakor blato ali lajno iztrebi iz telesa . 

Jedila se pa na potu skozi želodec in čreva ne prebavljaj o 

vsa enako hitro , temveč je glede tega med njimi velika razlika .

202 


Sploh se more reči , da se goste snovi teže prebavljajo , neg o 

redke in rahle od iste vrste. Ce se kaka stvar v nekem stanovi- - 

tem času ne prebavi, potuje z drugimi prebavljenimi stvarmi dalj e 

in tako gré mnogo snovi popolnoma nespremenjenih iz telesa . Te 

snovi ne samo da telo prav nič ne hranijo , temveč mu dostikra t 

vzrokujejo težave in sitnosti . Tri ure, najdalj pet ur po zaužite m 

obedu je želodec zopet prazen . 

Prebavnost kacega jedila je odvisna od snovi, iz kojih je se - 

stavljeno, nadalje od tega, kako je bilo pripravljeno in pa tudi o d 

jedil in pijač, ki so bile ob enem ližite . Se vé da ima tudi več a 

ali manjša živnost in pa zdravje dotiénega človeka na to veli k 

vpliv. Iz tega se lehko razvidi , kako težko, ali celó nemogoče j e 

prebavnost jedil natanko določiti . Po storjenih poskusih in vsakdanjih 

izkušnjah veljajo za lehko prebavna sledeča jedila : šparga , 

hmelj, špinača, zelena, raznovrstno kuhano sadje (čežane) močniki , 

rež, ječmen., rajž, turščica (koruza), grah , feŽol , kostanj , nadalj e 

kruh drugi dan po peki , pecivo (pečena testenina) brez tolšče , 

repa, krompir, teletina , jagnjetina, in kuretina, v mehko kuhan a 

jajca, mleko in na vodi kuhana riba . Teže prebavna jedila , ki se 

v istem času le, na pol v griz spremené , so : vsakovrstna surova 

salata, zelje (kapus), surova in kuhana Čebulja, hren, pesa in koreni 

(rnrkva), krhlji (suho sadje), kruh po peki , smokve , pastete , 

svinjina v vsaki obliki, kuhana kri, sir , v trdo kuhana in ocvrt a 

jajca . Jedi, ki se v navadnem času ne prebavijo in se torej moraj o 

zaznamovati kakor težko prebavna ali celó neprebavna , so : gobe , 

orehi in jedrca, olja in tolšče, bodi si rastlinske ali živalske, suh e 

rozine, semenske kože graha, fežola, leče, rdi , lupine fežolove hi 

grahove, koža Črešen in sploh vsacega sadja lupine, kože in kit e 

pri mesu, hrustanci in kosti . 

Tople jedi se laglje prebavljajo nego mrzle , ker te želode c 

ohladé , a želodČeva toplota hitro prebavo jako pospešuje . 

2. Organi krvnega obtoka. 

Organi krvnega obtoka zovejo se tudi posodice ter so valjaste 

cevi, napolnjene vedno z neko tekočino . Med sebó so te 

cevi zvezane v tako imenovani cevni sistem . 

Po tein, kakava se tekočina v teh cevéh pretaka , nadevaj o 

se jim razna imena, namreč : žile o d v o d n i c e ako je tekočina, 

jasno rodeča, žile dovodnice ali privoclnice, ako je temnorudeéa 

, in naposled ?z' i l e s r k ali c e, ako je tekočina brezbarvena . 

Rudeéo tekočino imenujemo k r i . 

Krvni obtok ima trojno nalogo . Prvič razvaža kri vse , p o 

prebavi dobljene snovi na vse strani, k vsem posameznim organom . 

Drugič sprejema iz raznih organov vse, kar je obrabljeno in kar 

dotičnim organom ne more več služiti, in naposled tretjič razširj a 

kri toploto po vem telesu .

Hranila. Kri. 203 

Kri . 

Nij lehko natančno določiti, koliko krvi je v človeškem. telesu . 

Povprek se ceni na dvanajstino telesne teže, po tein takem bi ime l 

odrasel človek 12 do 15 funtov krvi . 

Kri je neprozorna, živo rodeče barvana tekočina imajoča pri- 6 9 

merno težino = 1 .06, in toplino 30 0 R. ali 37.5{' C. Najve č 

je v krvi vode, a v njej naslednje snovi v sledečih razmerah : 

Krvne sestavine V 100 delih j e 

Vode . . 77. 9 9 

Krvnih_ kolesec 

11. 1 1 

Vlaknine 0. 2 2 

Beljakovine 

6 . 94 

Sofij in izleèkov 0 . 6 8 

0 . 16 

100 .0 0 

Ta števila izrazujejo pa samo povprečne razmere, kajti p o 

starosti, načinu življenja in zdravstvenem stanji spreminjajo se te 

razmere več ali manj . Razen zgoraj omenjenih sestavin je v krv i 

tudi nekaj malo s l a d o r a, toda še ne prav enega odstotka ; 

nahajajo se še druge organske snovi v še manjših razmerah, tak o 

na pr. scanina, kreatin, holesterin in še dr . Tolšča plava v ohlajeni 

krvi v podobi malih kapljic, nekoliko je je pa tudi v podob i 

mila v njej razproščene. Od solij odpade 3/, na kuhinjsko sol, po - 

tem so še nekatere druge natronove soli in pa fosforovokislo apn o 

in fosf. kisla magnezija . Z e l e z n i o k i s je sestavina krvnih kolesec , 

v vpepeljeni krvi ga nahajamo 8 (Jo 9 odstotkov . Razen évr- 

Pod. 36 . stih in tekočih sestavin so v krvi tudi . 

še nekatere plinave, na pr . kisle c , 

Glušec in ogljenčeva kislina . 

Pod mikroskopmn je kri videti ka- 7 0 

kor čista, bledo-rumena tekočina, v 

kateri plava neizmerna množim-t rudečih, 

majhnih telesce, od kojih do - 

biva kri rodečo barvo. Ta telesca imenujemo 

po njihovi podobi krvna kolesca 

. Krvna telesca človekova s o 

Krvna kolesca, jako povečana podobna majhnhn ploščatim, na straod 

Ž abe 

. A 

: B od rjoveka, « od zgo_ néh nekoliko vdrtim (vboklim) krožraj 

, b od strani : C ko]es,,a /jo 'zena ceni ali kolescem , glej pod. 36 B, a . 

kot denar . Ako kri zakrkne, položé se dostikrat

204 


kolesca eno vrh druzega ter so potem podobna zloženim denarje m 

C. Krvna telesca iz žabje krvi so mnogo veča, podolgovato-okrogla 

in v sredi odebljana A, največa krvna kolesca bila pa in očarile c 

ali človeška ribica (Proteus anguineus), Srednji proiner eneg a 

krvnega kolesca človekovega ceni se na '/",, milimetra, a v 1 kubični 

milimeter jih grč 5 milijonov . Ako si pa človek dá puščati 

kri, zmanjša se to število znatno . 

Glavna sestavina krvnih kolesce je neka kristalasta spojina , 

zvana h oglobin, ki ima 0 .4 odstotka železa v sebi. Razkro - 

jivši to spojino, dob'mo medeče barvilo, h~matin, se odlikuje p o 

veliki množini železa , namreč 8 .8 odstotkov. Solnokisli himatin 

nastane, ako h~timaglobinu dodamo kuhinjske soli in ocetne kisline , 

ter se krajše imenuje h ~ m in, Njegovi mikroskopični kristali s o 

jako karakteristični in ker se dadó lehko in točno izvesti, razpoznajo 

se z njihovo pomočjo lehko krvavi madeži od druzih podobni h 

mrlj. V izpuščeni krvi nahajamo za nekoliko časa enake kristal e 

rumenkaste ali ru(lečkaste barve (H~matoiden) . 

Poleg rodečih krvnih kolesce nahajajo se v krvi tudi brezbarvena, 

tako imenovana i-n ezgina telesca in sicer pride en o 

mez o.ino na 350 do 400 rodečih . 

Ker mezga (mlečni sok) neprestano prinaša nova telesca v 

kri, (glej §, 75 moralo bi njihovo število vedno rasti, kajti žiln e 

stene so za nje nepredorne. Torej se morajo v isti razmeri star a 

telesca raztapljati, v koji nova dohajajo . 

71 Ako kri, ravnokar iz Žile izpuščena , nekoliko časa stoji pr i 

miru, zakrkne, to je razdeli se v dva dela, namreč v bledo rumen - 

kasto sirotko in v trdo, na sirotki plavajočo krvno grud o . 

To pa se riniva na to , da se vl a k n i n a krvi (glej v kemiji 

§. 199) pri ohlajenji skrkne v kosmih in pri tem zajame va-s e 

krvna kolesca, in tako se iz obeh , namreč izkrknjene vlaknine i n 

krvnih telesce, naredi krvna gruda, ki plava na brezbarveni sirotki . 

Ako pa presno kri dobro mešaš, skrkne sicer vlaknina ravno tako , 

toda krvnih telesec ne more va-se sprejeti. Zato taka mešana kr i 

ostane redeča in več ne zakrkne . Vlaknina sama ob sebi je bel a 

ter se obesi v belih nitkah na metlico , s katero blodiš po presn i 

krvi. Alkalije in soli, zlasti ogljenèevokisli ali Žveplenokisli natron , 

zadržujejo, da kri tako hitro ne zakrkne . 

Ako se čista sirotka zavre, skrkne se v njej beljakovin a 

(glej v kemiji §. 198) . Zato se vsaka skuhana kri strdi , na pr . v 

klobasah krvavicah . Primešamo 1i krvi kako motno tekočino , v kateri 

plavajo majhna telesca , in to mešanico pustimo zavreti , za - 

jame zakrknivša beljakovina vse one moteče dele va-se in teko - 

čina se s tem popolnoma očisti . Zato se v sladornicah večkrat 

rabi kri za čistilo . 

72 Iz tega torej razvidhno, da so v krvi zastopane vse snovi , 

iz trojih so sostavljeni razni deli človeškega telesa, , namreč vlaknina 

in beljakovina za mišice in koŽe, fosforovokislo apno za kosti , 

tolšča in ostale snovi v manjši množini, ker sestavljajo samo manjše

Hranila . Krvni obtok . 205 

dele našega telesa. Zato je kri prava hranilna tekočina našem u 

telesu, in odločno moremo trditi , da je sleherni del na njem po - 

stal iz krvi, da je predi bil tekočen . 

Da pa more kri izvrševati svojo nalogo in povsod stvarjat i 

nove dele, mora se neprenehoma gibati in vsikarnor po telesu prihajati. 

To se vrši po raznih žilah, a vse žile skupaj delajo žilni 

sistem . 

l. Žile odvodnice ali arterije . 

Odvodnice so jako prožne (elastične) , ki zategadelj tudi ne 7 3 

vpadejo, ako so prazne. Te žile izvirajo iz srca (glej pod. 38) , 

ki je otla, v prsih ležeča mišica imajoča več predalov . 

Po odvodnicah se pretaka lepo jasno rudeča kri, katero t e 

Žile razvajajo po vsem telesu. Zato se iz levega srčnega prekata 

izvirajoča glavna žila , velika odvodnica ali aorta (glej 

pod. 38 in 41) imenovana, tekoj razdeli v več glavnih vej . Tako 

na pr, odcepite se dve žili ter greste ob vratu v glavo , namre č 

desna in leva vratna odvodnic a ; takisto dve drugi, desna in 

leva ključna odvodnica Moči v roke. Ondi , kjer se te štiri 

veje za gornje telo odcepijo od velike odvodnice, naredi ist a 

ovinek, obrne se navzdol in na dalnjem potu oddaja več ali manj 

močne veje raznim organom drobovja, naposled se blizu kolko v 

razcepi v dve bedreni odvodnici . 

Vsaka teh imenovanih žil se zopet razdeli v veje , a vsak a 

veja spet v vejice, tako da se odvodnice naposled razgubé v mrež o 

najtanjših, kakor las finih cevčic, ki se dadó samo s povečevalni m 

steklom razločiti. Imenujemo jih la skoviee (vasa capillaria) . 

Laskovice prehajajo neposredno v dovodnice . 

Največe odvodnice ležé na notranji plati udov , precej globoko 

pod kožo v mišicah in so tako dobršno obvarovane . Ondukaj , 

kjer ležé bliže površja, more se vže od zunaj opaziti, kako se kr i 

sunoma potiska po njih , koža na onem kraji se namreč polahk o 

stresa, kar se sosebno na vratnih odvodnicah opaža . Še razloèniše 

čutiš to krvno gibanje, ako s prstom polahko pritisneš na odvodnico 

ondi, kjer leži tekoj pod kožo, na pr . na zapestji. Tu čutiš , 

kako žila bije ali vtriplje, in tukaj se tudi navadno „žila tiplje.” 

Poškodovanja večih odvodnic so jako nevarna, ker srce z 

veliko silo goni kri v eno mér po tež' žilah in je po tem mogoče , 

da kri odteče. Ako si kdo po nesreči proreže tako žilo , naj m u 

se, predno pride zdravniška pomoč, žila nad rano podveže , da kr i 

ne more uhajati . 

2. Žile dovodnice ali vene . 

Tudi dovodnice so cevi, samo ka niso tako napete, temveč 

ohlapne ter zato vpadejo, ako so prazne . Dovodnice izvirajo v zadnjih 

razrastkih odvodnic kakor neštevilne lasovite cevčice . Odvod- 

74

75 

206 


nice torej neposredno prehajajo v dovodnice. S konca kakor lasj e 

tenke dovodnice strinjajo se kmalu v debelejše vejice, in te se zopet 

zbirajo v veče veje in se naposled zlij() v dve glavni Žili, v eliki 

dovodnici hnenovani, po katerih se kri skozi desni pri- - 

dvor vrača nazaj v srce (glej pod . 38) . 

Kri v dovodnicah je temnejša nego v odvodnicah . Pa akoravno 

je dokazano, da ima kri v odvodnicah ves drug fiziologiČen 

pomen nego ona v dovodnicah , vendar se dosle nij mogel najti 

razloček v sestavi ene in druge. Kri v odvodnicah, ki prihaja sam o 

iz srca, je torej po vsem telesu enake lastnosti, doČim se kri v 

raznih dovodnicah znatno razlikuje, kakoršni so namreč organi, p o 

katerih se pretaka. Kri v odvodnicah ima več kisleca in njen a 

vlaknina prej zakrkne, nego v krvi dovodnic . Tudi ima prva ve č 

vlaknine, vode, izlečkov, sladora in solij, manj pa krvnih kolesec i n 

scanine. Ono utripanje, katero v odvodnicah vzrokuje bijoče srce, izgub i 

se v l a s k o v i c a h ter se zato v dovodnicah več ne čuti. Na ve č 

krajih ležé tekoj pod kožo, in veče med njimi bliščijo se plavkast o 

skozi kožo. Ako kri v njih ustavljaš in zadržuješ v teku prot i 

srcu, nabreknejo te žile neizmerno , kar se sosebno lehko vidi pri 

dovodnicah na roki . 

Ako katerokoli dovodnico po dolgem nekoliko narežeš, zacel i 

se ta rana, lehko in precej hitro . Redar se torej hoče človeku p -uš 

č a t i kri, vreže se z ostrim špiéastim nožičem (lanceto) ona 

velika dovodnica na notranji strani komolčnega sklepa in pote m 

se pusti iz -nje teči krvi, kolikor je potrebno. Ranica se potem 

lehko oveže in je kmalu zaceljena . 

3. Ž ile mezgovnice in srkalice . 

Skoro po vsem telesu., in sicer pod kožo kakor tudi globokej 

e, nahajamo m e z g o v n i c e. Tako namreč imenujemo siste m 

jako tenkokožnatih, prosojnih cevi , ki z neizmerno tencimi vejicami 

izvirajo v raznih organih . Te cevi so med sebó mnogoter o 

prepletene ter se — čim dalje od njihovega izvira — shajajo v 

debelejše veje, ki se naposled tu in tam izlivajo v žile dovodnice . 

Posebne zaklopnice v mezgovnicah branijo, da ne more tekočin a 

nego na eno stran, namreč proti srcu odtekati . 

Po mezgovnicah se pretaka mezga, to je rumenkasta, prozorna 

tekočina, a v njej plavajo brezbarvena, okrogla me z g o v n a 

telesca, pod. 37, ki se pa morejo samo z mikroskopom razločiti . 

Ta telesca so podobna krvnim kolescem, toda so še nekoliko 

manjša. Mezga ima posebno težino 1,01, je torej bolj vodena neg o 

kri ; tudi zakrkne, ker ima v sebi beljakovine, razen te tudi ne - 

koliko solij. Ta mezga prešinja vso mečo našega telesa in dela , 

da je polna in napeta . Bržčas se tudi vse snovi , katere oddaja 

kri raznim organom za nove tvorine , dovajajo na dotična mest a 

po mezgovnicah , katerim zadnjih vejic zarad prevelike tenkosti

Hranila. Krvni obtok . 207 

ni' mogoče slediti . Pretvorine in snovi, ki nijso za rabo , vračaj o 

se z mezgo zopet v kri . 

Posebno nalogo imajo pa one mezgovnice, ki izvirajo v črevih . 

le v §. 65 je bilo rečena, da je vzdolž tencega črevesa vse poln o 

Pod. 37 . gobastih resic ali kosmičev, v katerih izvirajo 

mnogoštevilne mezgovnice , ki so v 

7 2 najožji zvezi s prebavljanjem. Dokler nam - 

reč traje prebava, nahajamo v teh cevči- 

s cah belkast, moten sok , ki so naposled i z 

ú vseh posameznih cevi zbira v eno glavn o 

deblo , v tako imenovani prsni mezg o - 

v o d, ker se ob hrbtanci spenja v prsi ter 

C • se vprav ondi , kjer se leva vratna dovod - 

la 

12 

nica pridruži ključni dovodnici, izliva v žil e 

Mezgovna telesca 1 4 jako in se tu mlečnata mezga 'primeša krvi . 

pove 'oana, 5—13 ista telesca, Te mezgovnice posrkajo v prebavili h 

spremenjena Po dodani vodi . napravljeni hranilni sok (chylus) , zato s e 

te žilice imenujejo s r k a l i c e . Razhajajo se najprej po n a b o rnjaku, 

na trojem je črevo nabrano, a iz njega se zopet zbiraj o 

v prsni inezgovod . 

Od mezgovnic posrkani mlečnati sok razlikuje se od druge 

mezge zlasti po obilni tolšči. Cini dalje prihaja po mezgovodu, tem 

podobniši je krvi. Predno se izlije v krvne žile, je vže bledo-rudečkast, 

na zraku pa še bolj zarudi, in ravno tako kakor kri zakrkne 

tudi mlečnata mezga, ako se ohladi . Po vsej pravici moremo 

torej ta mlečnati sok imenovati kri brez barve. In večina 

brezvretenéarjev ima v resnici bledo ali rumenkasto kri. 

Krvni obtok . 

Srce je središče, iz kojega izhaja vsako gibanje krvi . 76 

Podoba 38 predstavlja nam prorez srca, ki je zarad laglj e 

razvidnosti nekoliko enostavniše napravljen . Kakor kaže podoba, razpolovljeno 

je srce s steno s v desni in levi prekat d p in lp , 

a pred vsacim prekatom je pri dvor in lpr . Zaklopnica zk 

loči pridvor od dotičnega prekata , a vendar tako , da se kri i z 

pridvora lehko izliva v prekat, ležeči pod njim . 

Srce je otla, kakor pest debela mišica , ležeča sredi prsn e 

otline. Zaprto je v belem kitastem mehurji, s r č n i k zvanem, ter 

ima zmožnost skrčiti se in s tem zmanjšati obseg notranje otline . 

Denimo, da je srčna otlina polna krvi, onda se pri krčenji srčn e 

mišice kri silama potiska v cevi, ki izhajajo iz srca. Teh cevi j e 

pa, ako se nekatere manjše izpusté, nič manj nego osem . Toda 

pri krčenji srca kri ne stopa v vseh osem , temveč samo v dve . 

Vzrok teinu so tako imenovane zaklopnice, ki se nahaja n a 

ustji glavnih odvodnic in dovodnic . Te zaklopnice delajo ravn o 

tako, kakor ventili na pumpah . Ako pritiska tekočina od ene strani , 

glej pod . 39, odpre se zaklopnica, pritisne pa od dru g e strani. ,

208 


pod. 40, zapre se in ne dá tekočini dalje teči . Kedar se srce skrči , 

odpró se samo zaklopnice v odvodnicah v od in p. od, dočim se dru- 

'aé obrnjene zaklopnice v dovodnicah v do in p. do zapró. Kako r 

Pod. 38 . vsaka druga mišica, krči se tud i 

p . od 

srce samo nekaj časa , potem s e 

mora zopet raztegniti. Kakor hitr o 

b, se to zgodi, zapró se zaklopnice v 

odvodnicah , in ob enem se odpr ó 

dovodnice , po kojih kri zopet v 

srce priteka. V pod. 41 vidimo člo- 

-zk veško srce vpodobljeno od zadnj e 

strani v 3/, naravne velikosti. Ista 

podoba nam kaže tudi okoli src a 

s vo d 

Srce vzdolž porezano . d p desni, lp levi 

srčni prekat, (1 Iv desni, pr levi pri - 

dvor ; s stena ; zli zaklopnice ; v od ve - 

lika odvodnica ; v do velika dovodnica ; 

p od plučna, odvodnica; p do ld.nèn a 

dovodnica . 

Pod. 39 . Pod. 40 . 

se vijočo odvodnic o v e n č a n i c o no , ki opravlja hranitev srca 

samega . 

Z ozirom na razmere krvnega obtoka bi se dalo sklepati, (l a 

vsak od štirih srčnih predalov more isto množino krvi va-se spre - 

jeti, a ta množina se ceni na blizu 125 gramov . 

Sila, s katero krčeče se srce goni kri v velike odvodnice, j e 

znatna. Poskušnje pri Živalih, po kojih se dá sklepati na enak o 

moč pri človeku, so dokazale, da tlak krvi more stebru živega 

srebra, 150 do 160 milimetrov visocemu , ravnotežje držati . Na - 

dalje so tudi proračunih , da je vsakdanje delo 60.000 meter - 

kilogramov, to je, srce razvije v 24 urah toliko moči, da bi mogl a 

60.000 kilogramov 1 meter visoko vzdigniti . 

77 Po tem takem se srce neprestano krči in potem zopet širi ; 

krčenje (systole) in širenje (diastole) se vrsti neprenehoma, in ak o 

uho položiš na prsi ali nastaviš na slušalo (stetoskop), čuješ nek e 

posebne s r č,n e glas e, to je neko hlipanje, katero vzrokujej o 

gibajoče se zaklopnice. Izurjeno uho zaznava tudi nerednosti v 

tem hlipanji, po katerih se dá soditi na srčno hibo ali bolehavost . 

Tudi srčno u tripanje ali bitje je nasledek gibanja srčne mišice . 

Povprek udari srce 70krat v eni minuti . Ti udarci čutijo se lehk o 

od zunaj na prsih proti levi strani ali pa tudi na zapestji, kje r 

na žili odvodnici štejemo ravno toliko t r i p o v kolikor udarce v 

na srci. Pri otrocih, potem pri odraslem človeku v razburkanosti 

ali v nekaterih boleznih , sosebn.o v vročicah naredi. žila po 10 0 

e 

h p 

,/',„\

Hranila. Krvni obtok . 209 

tripov in še črez v eni minuti . Po petdesetem letu bije Žila ne - 

koliko Živahneje, v visoki starosti utriplje 75- do 79krat v minuti . 

Pod. 41 . 

Člov4ko srce v % prave velikosti . 

a desni, b levi prekat ; e desni, d levi 

pridvor ; g spodnja, h zgornja velik a 

dovodnica z vejami i in k ; s velik a 

odvodnica z vejami p, q, t : l in m 

phlèna dovodnica ; dovodnica venčanica 

; o odvodnica venčanica . 

Pod. 42. 

p. od v. od p. od 

. do 

Srce opravlja ob enem dve 7 8 

opravili. Prvič namreč pošilj a 

za hranitev sposobno kri po vsem 

telesu in iz telesa zopet sprejema 

temno rudečo kri, drugič 

pa to temno rudečo kri goni v 

pluča, kjer pride v dotiko z zrakom 

ter se zopet ujasni . Prvo opravilo 

imenuje se veliki, drug o 

pa mali obtok . 

Leva srčna plat opravlja veliki obtok . Kakor se namre č 

srce skrči, stopi jasno r u d e č a kri iz levega prekata v veliko 

odvodnico v . od pod. 42 ter se po njenih razrastkih razširi na vs e 

strani, po vsem telesu . Ko se pa srce razširi, vrača se na svojem 

potu po dovodnicah otemnela kri skozi obe veliki, dovodnic i 

v . do v desni pridvor, ter se izlije v desni prekat . 

Mali obtok vrši se ob enem z velikim in sicer med srcem 7 9 

in pluèom. Začenja se v desnem prekatu, iz katerega se t emn .orudeč 

a kri po pluèrd odvodnici p. od , ki se kmalu zunaj src a 

razcepi, požene v obe plačni krili . Ko se srce z nova razširi, teče 

jasno r u d e č a kri po plučnih dovodnicah p . do nazaj v levi pridvor 

ter se izlije v levi, pod njun ležeči prekat, od koder pri prvem 

krčenji zopet nastopi veliki obtok po telesu. V podobah 3 8 

in 42 so oni predali in one Žile , po katerih se pretaka, jasno rudeča 

kri, prevlečene z rudečo, one pa, ki vodijo temno rudečo kri , 

s plava barvo. Za razjasnenje pridéta je še pod. 43, ki v glavnem 

Uteži predstavlja dvojni obtok krvi . 

Pri obtoku krvi je treba zmerom imeti pred očmi, da on e 

cevi, koje kri iz srca odvajajo, imen.ujemo odvodnice ali arterij 

e , one pa, ki jo vodijo k srcu nazaj, d o v o d n i c e ali v eD .e . 

Zoologija .

80 

21.0 


Mrežici pri h in l predstavljate nam prelaz lasovitih odvodnic v 

dovodnice . 

Le v §. 63 smo omenili, da se vse laskovice , vodeče kri i z 

Želodca in iz ostalega drobovja , zedinijo v eno dovodnico, v r a t - 

ni c o imenovano, ki ima neke posebnosti. Ne da bi se izlila na - 

ravnost v veliko dovodnico, temveč se obrne v jetra ter se ond i 

z jetrno odvodnico vred razplete v mrežico najtanjših lasoviti h 

cevčic. Namen tega tako hnenovanega v r a t i č n e g a obtoka je , 

da se pripravlja in izločuje žolč iz krvi , katera se potem veči - 

del temno rodeča po jeterni dovodnici vrača v veliko dovodnico . 

Pod. 43 . 

Iz vsega tega je razvidno, da je vsa kri 

našega telesa v neprestanem kroženji, gibajoéa 

se zdaj v velikem, zdaj v malem obtoku . 

Hitrost, s kojo kri teka po žilah, je odvisn a 

od mnogoterih vplivov, ki so pa vsi pokorn i 

zakonom o gibanji tekočin po cevéh. Po - 

sebno je pa treba ozir jemati na to, ali 

more povprečni prorez neke žile zajeti ve č 

ali manj tekočine, nego skupaj vzeti pro - 

rezi vseh vej, vejic in laskovic, v kater e 

se ona žila razdeli, ali iz kojih je postala . 

Tekočina, ki prihaja iz tesne struge v širjo , 

pojema v hitrosti , ako pa zastaja v tesn i 

Pod. 44 . 

Čl-tež krvnega obtoka :a desn i 

pridvor s srčnim ušescem b ; 

d levi pridvor s srčnim ukscem 

e ; c desni, f levi srčn i 

prekat ; g plečna odvodnica ; 

h Iasovita mrežica v plačah ; 

i plačna dovodnica ; k velik a 

odvodnica ; lasovita mre - 

žica v telesu ; m velika do - 

vodnica . 

".' ----' 

Košček žabje plavile mrenice jako povečane . 

a krvna žilica s krvnimi kolesci ; b živec, k i 

jo pri d rogljasto razdeljen . 

cevi, giblje se hitreje. Na podlagi poskusov pri živalih ceni s e 

hitrost krvnega gibanja v veliki odvodnici (aorti) % metra v sekundi, 

v ožjih žilah je hitrost manjša , a v laskovicah pomaknej o 

se v istem času krvna telesca samo 'h o do % enega milimetr a 

dalje. V dovodnicah raste hitrost krvnega, gibanja od vejic prot i 

deblu. Nekaj s poskusi na živalih, nekaj z računanjem dognali s o 

učenjaki, da po priliki v 23 sekundah vsa kri človeškega teles a 

enkrat obide krog in krog po vsem telesu .

Hranila . Dihala . 21 1 

Imenitno iznajdbo o krvnem obtoku, ki je gotovo ena izme d 

n.ajvažnejsih prikazni našega življenja , imamo zahvaliti Anglež u 

Ha rv e y-u (1619 . 

Na tenki plavni kožici, ki se nahaja med Žabinimi prsti, mor e 

se pod mikroskopom opazovati neposredni prelaz najtanjših od - 

vodnic v isto tako tenke dovodnice . (Glej pod . 44). V istini vidimo, 

kako se krvna kolesca potiskajo skozi laskovice in kako iz odvodnic 

prihajajo v dovodnice. Krvni obtok pri sesavcih in ptica h 

se popolnoma strinja z opisanim človeškim . Nekoliko euostavniš i 

je obtok pri amfibijah, ribah in nižih živalih . 

3. Organi dihanja. 

(Dihala .) 

Organi dihanja so pluèa in zraven spadajoče cevi, ki vodijo 8 1 

va-nja in iz njih, pod. 45 . 

P l u č a so spletena iz najtanjših vejic trojnih cevi ; prva cev 

je sapnik ali dušnik, druga je plačna odvodnica in tretja 

plačna dovodnica. Plača so jako obširen, nekaj črez 2 funta težek 

organ, ter obstojé iz dveh precej enacih kril, ki obdajate srce od 

obeh strani in z njim vred izpolnite prsno otlino . 

Pod. 45. 

Srce in iz njega izvirajoče krvne cevi s 

plači vred. 

v . od velika vodnica . 

ait v . do velika dovodnica . 

d.p desni prekat. 

LI) levi prekat. 

d.pr desni pridvor . 

b ročna dovodnica . 

c ročna odvodnica . 

d vratna dovodnica. 

e vratna, odvodnica . 

f vratna odvodnica . 

g vratna dovodnica . 

i ročna odvodnica . 

s sapnik. 

m ročna dovodnica. 

d pr. v . do dp v . od lp 

Plača imajo namen , da se v njih temno rudeèa , po plučn i 

odvodnici iz srca dospela kri shaja z zrakom. 

Sapnik s je ziden iz kacih dvajset trdih hrustančastih ob- 82 

ročkov, ki so s kdo vezani drug na druzega . Zgoraj se odpira v 

usta in je posredno tudi v zvezi z nosom . Gornji del sapnika imenuje 

se jabelko, in tu se sapnik v golt odpira s poko, glasilk a 

zvano. Tekoj za sapnikom je pa požiravuik , tli bi se mogl o 

14*

212 

Zoologija, . 

zgoditi , da bi pri požiranji jedi ali pijače skozi omenjeno pok o 

uhajale v sapnik namesto v požiravnik. Zato je nad glasilko nek a 

hrustančasta loputa, j a b e l èna zaklopnica imenovana , ki pr i 

goltanji zapre glasilko. Odprta je pa pri dihanji, govorjenji, smejanji 

itd., zato se večkrat pripeti, da pri govorjenji med jedjo kak a 

drobtina uide v sapnik, vsled tega, nastane kašelj, ki pred ne po - 

leže, dokler se iz pravega pota zašla stvarca ne vrže iz sapnika. 

V prsih se sapnik razcepi v dve glavni veji , a te se v pluČi h 

razraščate zmerom bolj in bolj in se naposled končate v majhne , 

zrakom napolnjene mehurce, ki so opleteni z najtanjšimi vejicam i 

pluénih Žil. Pluča so po tem takem jako zračen organ, in. ako iz 

Živali vzeta tudi vpadejo, teko] se zopet napihnejo, ako skozi sapnik 

va-nje dihamo . 

83 Pri dihanji najpred posebne mišice razširijo prsno otlino , 

vslecl tega se zrak v njej zredči in od zunaj nekoliko novega 

zraka skozi sapnik stopi v prsišče. Ako se prsne mišice skrčijo , 

mora po istem potu zopet izstopiti toliko zraka , za kolikor se j e 

prsna otlina stisnila . Učenjaki so si dosti prizadevali natanko do - 

ločiti, koliko zraka morejo plača va-se sprejeti. Ali po starosti , 

spolu, telesnem vzrastu in načinu življenja se to jako menja, i n 

le povprek se more reči, da moška pluča zajemajo 3 ,360 kubičnih 

centimetrov zraka, ženska pa ah, manj . 

Mogoče je pa meriti tlak zraka, ki pri izdihanji uhaja iz pluč , 

ako namreč ta zrak v prikladni napravi deluje na steber Živeg a 

srebra. Po tacem poskusu izvemo , da ta tlak pri mirnem dihanj i 

vzdigne živo srebro samo I do 3 milimetre , globokejši izdihi p a 

5 do 10 milimetrov. Ako pa dahnemo rta vso moč, vzdigne se živo 

srebro 200 do 300 milimetrov. 

Pri izdihanji se pa ne izpraznijo pluča popolnoma , nekolik o 

zraka še zmerom ostane v njih (r esidualni zrak}, in sicer j e 

tega zraka povprek 1500—2000 kubičnih centimetrov . Odrase l 

mož zajame v svoja pluča poprek 5000 centimetrov , a pri 

navadnem dihanji dá od sebe samo 500 kub . centimetrov , tedaj 

se stoprv s desetimi izdihljaji zrak popolnoma obnovi, Dorasel človek 

dihne v 1 minuti 12- do 18kratov, otroci pa večkrat. Na 3 ali 

4 srčne udarce pride 1 izdihljaj . 

Zrak, ki pri dihanji prihaja iz pluč in zopet vhaja v pluča , 

dela neki šum, dehtenje ali hropenje, in po tem glasu, ako položi 

uho na prsi ali ako trka po prsih, lehko spozná vešč zdravnik , 

kakova so pluča, in še marsikaj druzega lehko sklepa iz teh glasov . 

Kako se kri spreminja po dihanji. 

84 V §. 78 smo videli, da se kri , vrnivša se z velicega obtoka 

po veliki dovodnici v desni pridvor in od tod izlivši se v desn i 

prekat , pri prvem udarci srca potisne v plačno odvodnico , se 

zunaj srca rogljasto ra zdeli , in to kri odpelje v obe plučni krili .

Hranila . Dihala . 213 

V plučih se kri bistveno spremeni , in sicer po dotiki z zrakom. 

Vendar se tu kri in zrak ne dotikujeta neposrednje, ker j u 

ločijo pretenke kožice phiénih rnelrureev in lasovitih cevčic, toda 

te kožice za zrak in druge plinave snovi niso neprodorne . Ze v 

botaniki v §. 89 smo se soznanili s to prikaznijo in jo imenoval i 

vpojnost ali endosmozo, ter smo dokazali, da po tein potu 

prihaja sok v rastlinske celice . 

Ako primerjamo vsopljeni zrak z izsopljenim , razjasni s e 

nam najbolj delovanje zraka v plučih . 

Vsoplje rt i zrak ima temperaturo ozračja, povprek 15 ° C . , 

in njegovo vodeno paro . I z s o p l j e zrak ima pa temperaturo 

telesa blizu 37 ° C . in tej temparaturi pristojno mero vodene pare , 

namreč 0 .068 -0 .098 grama, v vsakem izdihljaji . Telo tedaj pr i 

vsacem dihu izgubi toliko vode, kolikor je več vodene pare v izsopljenem, 

nego v vsopljenem zraku . Iz sledečih števil je najbolj e 

razvidno, kako se zrak z dihanjem kemično spreminja . 

V zraku je 

Pred vdihanjem Po izdihanji 

00 bokalih v 100 utežni v 100 bokalih v 100 utežni h 

delih delih 

Kisleea . 20,96 23,18 16,38 17,8 2 

Dušea . 79,00 76,76 79,55 76,07 

Ogljenčeve kisline 0 .04 0,06 4,07 6,11 

100,00 loo,00 100,Uo 100,00 

Iz teh, po mnogobrojnih poskusih in opažanjih ustanovljeni h 

števil se tckoj razvidi, da se dušec pri dihanji skoro prav nič n e 

spremeni. Ravno tolik() se ga vrže nazaj v ozračje, kolikor se g a 

je poprej odvzelo . 

Vse drugače je pa s kislecem . V izdihanem zraku ga je za 

% njegove prostornine manj , a rta njegovo mesto stopi o gl j enčeva 

kislina . (Glej v kemiji §. 58). Pri dihanji torej zrak izgubi 

stanovito množavo kisleca , zato pa dobi ravno toliko ogljenèev e 

kisline. Kani je tedaj izginil kislec ? 

Mislec nij izginil, temveč se v dotiki s temno rudečo krvj o 

med obtokom po telesu zvezal s stanovitimi ogljenčnatimi sostavinarni 

v ogljenČevo kislino , ki se izsopljuje . Kislečevemu vpliv u 

se ima tudi pripisati., [la se je kri ujasnila in da se jasno r udeča 

po plečnih dovodnicah vrača v levi pridvor , iz pridvora p a 

v levi prekat, od koder se zopet napoti na veliki obtok . 

Po tem takem oddaja odrasel človek pri vsakem izdihljaj i 

neko stanovito množino ogljenéeve kisline od sebe, in sicer v en i 

uri 30 do 50 gramov. Denimo , da jo oddaja povprek vsako uro 

8 5

214 Zoologija, 

40 gramov, v kojih je 11 gramov ogljenca. Tedaj telo vsacih 24 

ur z dihanjem izdaja 264 gramov, to je nekoliko srez '/, funta 

ogljenca . 

Naravni nasledek te resnice je, da mora telo potrebno množino 

ogljenca dobivati , ker sicer ne more dihanja vzdržavati. Irt 

res ga dobiva, in sicer mu ga dajemo v podobi jedil , ki, naj si 

vže bodo vzeta iz rastlinstva ali živalstva , imajo v sebi ogljenca . 

Velik del jedila, ki ga človek vsaki dan povŽije , porabi se sam o 

za vzdržavaRje dihanja. Z vsacim dihom izgubi človek nekolik o 

svoje teže, in to mora nadomestiti , ako ne , občuti telo kmal u 

izgubo. Od glada umirajoč človek iztroši se sosebno dihanjem . 

Ko bi mogli na več tednov ali mesecev ustaviti dihanje , prebil i 

bi lehko ves čas brez vseh jedi. Nekatere živali, na pr. kače in 

žabe več tednov v letu skoro nič ne dihajo , in od teh 'Živali j e 

tudi znano, da ravno tako dolgo ali še dalj hrane ne potrebujejo . 

zivali, ki črez zimo otrpnejo, nič ne dihajo in tudi nič ne jedó . 

Živali, ki zimo prespé, na pr . medved , jazbec , polh , svizec 

in še mnogo druge , sicer dihajo toda po malem . Zato pa tud i 

v tem času potrošijo znaten del svojega telesa, kajti te živali s o 

jeseni, prodno zaspé, zalite s tolščo, na pomlad pa suhe in medl e 

pridejo na dan. Da bi to spanje še dalje trajalo, morale bi poginoti . 

87 Kemija nas uči (§ . 26) , da kedarkoli se kislec spaja z drugimi 

tvarinami , razvija se pri tem toplina , in sicer toliko veča , 

kolikor veče so množine, ki se v istem času spajajo . Vsakdo vé , 

da košček oglja, ki izgori na zraku , clá neko stanovito množin o 

topline, katero lehko mnogotero rabimo . 

Kakor smo pa prej videli, obstoji dihanje v bitnosti v tem , 

da telesu neprestano privaja kislec ter ga z ogljencem spojeneg a 

zopet iz telesa oddaja. Kaj je bilo torej bliže, nego dihanje primerjati 

gorenju in pluča prispodobiti peči, ki se neprenehoma net i 

zrakom, da greje telo. Toda ta prispodoba je laglje razumljiva , 

nego je pravilna , kajti v plučah nič ne izgori, temveč se v nji h 

samo izmenjajo vsopljeni plini z onimi iz krvi . V plučih se krvi 

primeša kislec, ki jo potem spremlja po vsem potu po telesu i n 

povsod pokazuje svojo okisovalno moč. Okisati pa se vé da more 

samo take snovi, ki še niso okisane . Skrob in iz njega pretvoreni 

slador, kakor tudi tolšče imajo v sebi še mnogo ne okisaneg a 

ogljenca , zato je najenostavniše in bržčas tudi resnici najbliže , 

ako vzamemo, da sosebno ogljen.ee v imenovanih tvarinah po okisatvi 

pribavlja krvi stalno toplino . S tem pa še nij rečeno , d a 

zraven tega v posebnih razmerah tudi vodenec ne izgori, ali d a 

se ne godé še bolj zapletene presnove , vsled kojih se konečno 

izločuje ogljenčeva kislina . 

Človeška kri, in po krvi vse telo , ima stalno toploto 30 R . 

ali 37 ° C. Otroška kri je nekoliko toplejša, starčeva nekaj hladnejša. 

Drugi sesavei imajo skoro isto telesno toploto , samo pri 

živalih zivečih v polarnih pokrajinah in pri vseh ptičih je nekolika

lfratdtba. 215 

viša, namreč 34' R. Ribe, amfibije in. brezvretenéarji imajo toploto 

svoje okolice . 

Sesavci, ptice in z večino tudi amfibije so glede dihanj a 

ravno tako ustvarjene, kakor človek . Pri nekaterih amfibijah in 

pri ribah se pa krvne žile razširjajo v zunanja dihala , pile ali 

s k r g e imenovane. Pri nižih živalih pa služi obnovi zraka zlast i 

koža, bodi si vnanja, bodi si notranja. Zivalim. dihajočim z notranjo 

kožo je telo premreženo z zraènicimi cevkami . 

Hranitba . 

Iz dosedanjega opisa Životnih organov, namreč organov pre- 8 8 

bavljanja, krvnega-t, obtoka in dihanja , dadó se pa izpeljavati š e 

marsikateri splošni sklepi, ki nam razjasnjujejo razne prikazni 

v našem življenji. Sosebno imenitna je hranitb a, kajti od rešitv e 

te naloge je odvisno ne samo vzdržavanje, temveč tudi kulturn o 

stanje človečanstva. 

Primerjamo li hranitbo človekovo in živalsko s hranitbo rastlinsko, 

zapazimo tekoj , da je med njhna, velik razloček, in sicer 

ne samo v načinu, kako se hrana sprejema , temveč tudi kaj 

se sprejema,. Vidimo namreč, da hranitba pri rastlini nij omejen a 

na en sam organ, kakor pri Živali, ampak da je skoro vsa njen a 

površina, namreč korenina in listje , sposobna hrano sprejemati , 

doèim živali z malimi izjemami uživajo hrano samo z eno odprtino , 

z usti.. Se veči in bitniši so razločki med živalsko in rastlinsko hranitbo, 

ako se oziramo na to , kaj se za hrano sprejema . Rastlina s e 

hrani samo z neorganskimi snovmi. Voda, ogljenčeva kislin a 

in arnonijak so glavni živež rastlinski (glej v botaniki § . 80 in 92) . 

Te snovi se pa narejajo z vplivom splošnih natornih moči na sostavine 

naše zemlje, torej so neorganske tvarine, ravno tako mrtv e 

kakor rudnine ; z eno besedo popolnoma so različne od rastlinskih 

snovi., ki se iz njih delajo . 

Rastlina ima tedaj zmožnost sprejemati iz zemlje neorgansk e 

snovi, jih vpodabljati in iz njih stvarjati organske tvorine . Iz vode , 

ogljenčeve kisline in amonijaka naredi moševino (vlaknino), skrob , 

slador, rastlinsko beljakovino in množino druzih snovi, ki smo ji h 

omenili (glej v kemiji §. 145 i. m. dr.) kakor rastlinske sestavine . 

Te zmožnosti žival nema . Iz onih treh rastlinskih živežev, 8 9 

namreč vode, ogljenčeve kisline in amonjaka , si žival ne mor e 

ustvariti niti beljakovine , niti vlaknine, niti tolšče . Neposredno 

materi zemlji položena na trde prsi, mora medleti in poginoti . Za 

svoj obstanek potrebuje necega posrednika, ki mu neogibno potrebne 

snovi sklada v organske tvorine, a ta posrednik je rastlina . 

In res, ako prhnerjamo kemično sostavo rastlinske beljakovirte, 

sirovine , vlaknine in tolšče (glej v kemiji § . 152 in 195) s 

snovmi istega imena, ki se nahajajo v živalskem telesu, more nam

216 


biti jasno, da žival jedoča rastline, najde v njih vže gotove vs e 

one sestavljene snovi, ki so jej potrebne za; stavbo svojega telesa . 

90 Cela prebava pri živali je torej bolj enostavna, in laglje raz - 

umljiva, kakor pri rastlini. Živali nij treba, da bi si iz danih elementov 

napravljala mišično vlaknino , tolščo itd ., njej zadostuje , 

da vž'e gotove rastlinske snovi v svojih prebavnih organih razprosti , 

jih- potem po krvnem obtoku odpelje na potrebno mesto ter ji h 

ondi porabi . 

Se bolj očitno je to pri živalih , ki jedó meso ali celó pij ó 

kri druzih živali. Gotovo je, da mesojede vživijo iste snovi, iz katerih 

je tudi njihovo telo , njim torej nij treba v prebavilih hrane 

kemično presnovah, ampak jo samo nekoliko predelati . 

In res si prebavo zlajšamo, ako vživamo jedi, imajoče v sebi 

mnogo tacih snovi., iz kojih obstoji naše telo. Prebavni organi 

travojedih prežvekalcev so v mnogem ozira drugače ustvarjeni , 

nego oni mesojedih živali . Te uživajo v mesu skoro same porabn e 

snovi, zato hitreje prebavljajo , jedó razmerno malo in izločujej o 

manj blata , nego travojede . 

Vol povžije v senu neizmerno malo beljakovin in tolšče, kar 

more njegovo telo rabiti, prav veliko pa lesne vlaknine , ki zanj 

nema nobene vrednosti. Ta žival zato silno veliko na enkrat pojé , 

toda veči del tega zopet neporabljeno dá od sebe. Nadalje potrebuje 

za razproščenje teh snovi in za ločitev od lesne vlaknin e 

mnogo več časa , nego kakav mesojedec za prebavo hrane , ki j e 

njegovemu telesu tako podobna. Pri pravem travojedci torej ostane 

hrana jako dolgo v želodci , da še več, ista hrana namoèivši se v 

posebnem predalu želodca povrne se zopet v gobec , tu se še enkrat 

prežveka in s slino pomeša, da se potem laglje prebavi. P o 

tem dvojnem žvekanji te živali tudi imenujemo preŽvekalc e . 

Roparske tke in zveri , zlasti mačke, imajo nerazmerno kratko 

črevo. Natančn.iše preiskave so pokazale očeviden razloček gled é 

potrebne hrane pri različnih živalih. Konj potrebava vsak dan 

trde in tekoče (vode) hrane '/, o , krava % svoje telesne teže. V 

kunčevih (domačega zajca) črevih našli so jedilnih ostankov '/~ , v 

mački pa samo %, telesne teže . Odrasel človek potrebava vsak 

dan jela in pila za % o do '/,, svoje telesne teže. Lahkoživci sice r 

to mero večkrat prekoračijo, ali to je potrata, kajti vse, kar je odveč , 

ne udeležuje se pri hranitvi, temveč gre neporabljeno iz telesa . 

91 Res je pa, da telo, ki se še razvija in raste, potrebuje razmern o 

več hrane. Iz sledeče tablice je razvidno, kako raste telesna teža z leti . 

Leto 2 . 7 . 14. 20 . 

Telesna teža, v funtih , 

vsak po 500 gramov 

Razmer prirasti . . 

6 do 7 18 clo 20 36 clo 40 80 120 clo 140 

1 3 6 14 : 2 0 

S štirdesetim letom dospe telo na vrhunec svojega razvitka , 

odsle telesna teta navadno ne raste, pa tudi ne gré na, martie .

Ilrardtb a . 217 

Samo izjemoma telo izredno odebeli ali vsled kake bolehnost i 

hujša. Odsihdob torej, ko je telo doraslo, vse užite jedi ne služij o 

več za povečanje, temveč samo za vzdržavaiije telesa . Težina vsega 

tega, kar tekom enega leta v jedilih in pijačah použijemo, mora biti 

enaka težini vseh odsebkov , kar jih telo v istem času dá od sebe , 

Pod odsebki se pa ne razumeva samo to , kar neporabljen o 

potuje skozi čreva in se potem nekaj v trdi , nekaj v tekočni ob - 

liki izloči iz telesa, temveč mora se semkaj vračuniti tudi vse ono , 

kar se skozi kožo izpariva in iz pluč izsopljuje . 

No vse jedi , katere uživamo , ne izpolnavajo v telesu ist o 92 

nalogo. Skrob, slador, gumo, vinski cvet in tolščo pogosto uzivamo , 

ali nobena teh snovi nema v sebi dušca . Iz teh snovi se tedaj 

ne more v telesu narediti niti koža, niti mišična vlaknina, in sploh 

noben del telesa, za èegar sestavo je treba dušica . Niti človek niti 

žival ne more živeti samo ob zgoraj imenovanih stvaréh . Že v 

§. 87 smo povedali razloge, ki nas nagibljejo k mnenju , da omenjene 

snovi služijo sosebno za vzdržavanje dihanja . Obskrbljujej o 

namreč telo s potrebnim ogljencem , ki se dihanjem zopet odstranjuje 

iz telesa, in. ker se pri tem neprenehoma razvija toplota , 

zato skrob , gumo , slador in tolšče prav prikladno imenujem o 

ogrevala . 

Razen tega se dela iz zaužite tolšče in skroba v živalske m 

telesu tolšča. Znano je, kako se z po obilni skrobovnati krm i 

neizmerno udebelé svinje in gosi. 

Za tvorbo dušeènatih telesnih delov potrebujemo dušečnatih 

jedil. Taka so rastlinske in živalske beljakovin e. Samo take 

jedi, ki imajo eno ali več tacih snovi v sebi , morejo krvi dajati 

one sestavine, iz kojih more narejati nove telesne dele ali obrabljene 

zopet nadomestiti. Ta dušeènata jedila zato tudi imenujem o 

krvotvorna ali p l a s t i č n a . Te jedi tudi v navadnem življenj i 

veljajo za hranivne. (Glej v kemiji § . 201) . 

Pa kakor se ogrevala v telesu rabijo tudi za delanje tolšče , 

morejo se tudi beljakovine presnovat, in služiti za uzdrŽavanj e 

dihanja. To se je pokazalo pri poskusih z živalimi , katere so pitali 

s samimi beljakovinami . kakor tudi v slučajih , ko so ljudj e 

ali živali glada poginole. V tacem slučaji izgine najpred tolšča , 

pozneje se tudi mišice in kite kemično presnujejo in skozi pluč a 

in kožo izločujejo . Telo se samo po sebi iztroši, Da človek umr e 

od glada, traje najdalje 20 do 21 dni . 

Ako krmimo kako žival na pr . s čistim skrobom in beljakom, 93 

podajamo jej sicer vse, česar potrebuje za vzclržavanje in dihanje 

in za tvorbo mišic. No pri vsem tem bode žival pri tej hrani hirala 

ter bode preje ali pozneje poginola . V omenjenem živeži namre č 

ne dobiva niti fo sfo r o vo kisi eg a apna, katerega potrebuje za 

kosti, niti kuhinjske soli, brez koje ne more biti, ker razni sokovi v 

človeškem telesu imajo v sebi kuhinjske soli, natrona ali solne kisline . 

In res, ako se goveda pitajo s krmo , ki ima malo apna v 

sebi, na pr. z oljnatimi prešami, repo , ali s krompirjevimi pOn'ti-

218 

zoologija . 

jami, v žga jarnicah, kjer se iz krompirja žganje kuha, rival ne dob i 

v tej hrani dosti apna za svoje kosti , zato ostanejo te slabe i n 

mehke, telo se pa debeli ; naposled kosti ne morejo več nosit i 

velike teže ter se začno lomiti . Te hude bolezni se pa nij bati, ak o 

živina dobi dovolj sena in detelje, v kateri je dosti apnenih solij . 

Znana je pohlepnost, s kojo kure in golobje iščejo in zobljej o 

apnaste stvari (glej mort , kemija § . 185). Apno potrebavajo t e 

ptice tem več, ker nesó mnogo jajce z apneno lupino. Kokoš znese 

časih jajca brez trde lupine , to je dokaz , da ta kokoš nij imel a 

dosti apnastega zobanja . 

Takisto iščejo ljudje in živali nevedoma njim neobhodno potrebno 

kuhinjsko sol . Ne samo , tla vsaka pitna voda bila v 

sebi nekaj soli, použijemo je nekoliko tudi v nekaterih rastlina h 

in Živalskih tvarinah , a razen tega solimo si skoro vsa jedila , 

kajti so Že v starodavnih časih izpoznali, da sol pospešuje prebavo , 

Povprek je v človeškem telesu 1 funt soli , a vsako leto je potrebuje 

16 funtov . 

94 Najboljša so torej ona jedila, ki imajo , ob enem ogrevalne , 

krvotvorne in kostotvorne sestavine v sebi . To so sosebno : žita , 

sočivja, mleko, s tolščo podstavljeno meso, jajca in kri . 

Tu podajamo kemične sostavine imenovanih jedil v pregledu , 

iz katerega se njihova važnost za hranitev najbolje izprevidi : 

.' .,, , . .:, 

Breždušečnati h 

Sledeči živež hranil 

Sonj 

ima v 100 utež - Pepela Vod e 

nih delih Skroba 

Sladora (S ) 

Tol,=;'ée 

Gume (G) 

Kuhinj - 

ske soli 

fo,forovo - 

kisi . zqni a 

Rež . . 

Pšenica 61-67 *) 

~1,75 

1,42 

9,5 

12,3 

,07 

0,16 -1 1 

Ječmen 2,5 0,24 

Moka 71 S3 . 

,3 g 

4, 7 s 

11 10 

Turšica 

Rajž . 

Fežol 

77 3,62 3,6 

0,75 3,6 

0,70 19,6 

0,2 7 

O 4 

9,27 

6 

23 

(;rah 36-38 s 16,5 5,83 1 3 

Leča . 

Krompir 

Meso . . 

Mleko 

Kri 

Beljak . . . . 

. 

. 

l 

14 

3,8 

0,01 

0,16 

3,6 

0,4 

37,3 

1,4 

23 

5,5 

20, 5 

13 

0,43 

0,06 

0,09 

0,42 

0,33 

0,5 

0,9 

5,0 

4,22 

4,90 

1,5 

7 5 

7 7 

86 

87 

Rumenjak . 28 17 54 

*) V žitu seje zmerom en del skroba prevrgel v gumo in skrobni slador . sicer 

iznaša njegova množina 0,9 do 19 odstotkov . Pri imenovanih rastlinskih tvarinah 

se mora sploh opaziti, da se njihova kemična sestava znatno spreminja, posebn o 

ima na to velik vpliv način obdelovanja, zemljišče, podnebje in seme .

Eranitba . 21 9 

Iz te tablice se vidi, da imajo žita v sebi vse, kar je potrebno 9 5 

za hranitev človeškega telesa, namreč snov , ki vzdržava dihanje 

(skrob), potem dušečnato, za napravljanje krvi sposobno vlaknino , 

in naposled fosforovokislo apno . In v resnici more človek ob dobrem 

kruhu in vodi, samo da obejega zadosti ima, Živeti . Rež in 

ječmen imata karih 18 do 24 odstotkov lesne moševine, ki nij z a 

jed in odpade kakor otrobi ; zato ima rež in ječmen manj skrob a 

vtakne nego pšenica. V Žitnem zrnu, sosebno pri pšenici , leži 

beljakovnata plast navzunaj, proti sredi je skoro sam skrob. Čim 

skrbrtiše odpravimo vnanjo plast , to je čim belšo moko hočemo 

imeti, tem manj hraniva ima v sebi . 

V rajni in krompirji nahajamo obilno skroba, a jako 

malo krvotvornih snovi. Zato treba silno veliko teh jedi použiti , 

da telo iz njih dobi potrebno množino dušca. Sploh znano je,' da 

ljudje, ki se hranijo večidel s krompirjem, morajo dobivati siln o 

velike deleže, ravno tako tudi zamurci pojedó neizmerno velik e 

obroke raju . S tem dobi telo v izobilji skroba, zato se ga en de l 

nespremenjenega zopet iztrebi iz črevesa . 

Sočivje, kakor na pr. grah in &bi spada med najboljši 

rastlinski živež, zarad obilne dušečnate sirnine se približujeta mesu , 

ki se pa od sočivja razlikuje, da je laglje prebavno . 

V nobenem živeži pa ne nahajamo zedinjenih tako povoljni h 

pogojev za hranitbo, kakor v mleku, ki ima v sebi sladora, tolšče , 

sirnine in potrebnih solij. Zato pa tudi samo mleko more človeka 

ali sesavca v prvi dobi razvitka prehraniti . 

Še eno drugo premišljanje nas tudi napotuje, kako si moremo 9 6 

izbirati najprimerniša jedila. Preiskavajoč iztrebke našli so , da 

v vseh skupaj stoji povprek ogljenec proti dušcu, kakor 13 :1 . 

Da pa more telo trajno toliko izdajati, mora iste snovi tudi v 

istem razmeru prejemati. Ako bi telo hranili s sami beljakovinami , 

ta razmer ne bi veljal, kajti v beljakovinah je razmer dušca proti 

ogljencu kakor 1 :3,4. Dodavši 1,94 utežnih delov tolšče, ali pa 

3,4 skroba na 1 utežni del beljakovine, 'Izpostavimo zopet razmer 

1 dušo, proti 13 ogljenca . V mleku obstoji ta razmer že po naravi . 

Jako imenitna v gospodarstvu človeškega telesa je v oda. 

Nij samo vsa meča napita vode , temveč morajo tudi vsa hranil a 

biti tekočna, ker drugače ne morejo preiti v kri. Lehko rečemo , 

da dve tretjini našega telesa ste iz vode. Ne gledeé na to , da j e 

mnogo vode v naših jedilih, povžijemo je največ kakor pijačo . 

Celo med hranila se more uvrstiti , vsaj zarad tega , ker ima na - 

ravna studenčna voda vedno nekoliko solij v sebi raztopljenih, o d 

kojih smo &tli, da so telesu potrebne. Razen teh ima voda v seb i 

tudi nekoliko plinavih sostavirt, od kojih dobiva svež in krepeč 

okus, na pr. ogljenčevo kislino, kislec in dušee . Dežnica in destilovana 

voda, koji nemate teh solij in plinov , so plehkega okus a 

m ne veljajo za pijačo, Ogljenèevo kislo apno , brez kojega nij 

skoro nobena voda , ne škoduje njeni dobroti , dočim je žeplenokislo 

apno (gips) nezdravo in pospešuje gušo . Veča množina solij

220 


dela vodo popolnoma neužitno, kakor je na pr. morska , ki ima 

3 odstotke solij. Najškodljiviša je pitna voda , ki ima v sebi razkrojine 

organskih teles , kakor to biva večkrat pri vodnjakih, k i 

se nahajajo blizu gnojišč , jarkov in zahodov. Taki vodnjaki s o 

dostikrat vzrok epidemičnim boleznine, zlasti vročinskim bolezni m 

(legar, moèuh), ter so vprav opasni. Dobra pitna voda je toraj 

prvi pogoj zdravstvenga stanja zlasti po mestih, kjer ljudje na 

tesnem stanujejo . 

97 Ravno tako kakor rastlina sprejemlje tudi naše telo za raz - 

prost jedil mnogo več vode, nego je potrebuje, zato je en del rcdovito 

zopet izločuje . To se godi po treh potih, namreč po seahlici , 

skozi pljuča in skozi kožo . More se vzeti, da od vse iz telesa od - 

dane vode gresti dve petini na stalnico, ostale tri petine pa skozi 

plača in kožo. 'Vodo, ki v 21 urah izhlapi skozi kožo, cenijo na 50 0 

do 800 gramov. 

O b i s t n a odvodnica vodi. kri na svojem obtoku skoz i 

o b i s t i (ledvice), to sta namreč dva polukroŽna žlezasta organa, 

ležeča v trebušni otlini ob hrbtanci . Njihovo opravilo je, da v nj e 

vstopivši krvi odvzamejo nekoliko vode in več na tej vodi razprošéenih 

snovi . Te snovi so obrabljene stvari, katere je kri n a 

potu tu in tam, zlasti iz mišic pobrala . Ta voda, scalnica imenovana 

, zbira se iz obisti v mehurji, iz katerega se po potreb i 

odcedi . Sodnica je čista, nekoliko kisela tekočina imajoča primern o 

težino 1,01 do 1,03 in 97 odstotkov vode . Ako se voda izpari , 

ostane 3 odstotke trdilih snovi, ki dadó 0,7 odstotka pepela, 

V stalnici nahajamo sledeče organske spojine : s c a n i n o , 

stalno kislino, hipurovo kislino in kreatin (glej v 

. 163 in 175), same dušeènate spojine ; v stanovitih boleznih 

nahaja se v njej tudi slador in beljakovina . Neorganske sestavine 

so posebno kuhinjska sol in fosforovokislo apno in fosforovokisl a 

magnezija. Odrasel človek odtoči na dan povprek tri funte stalnice . 

98 Povedali smo v §. O, da človek vsak dan použije hrane z a 

% o do '/, 6 svoje telesne teže . V stanovitih okolnostih pa ta množina 

tudi znatno poraste, sploh je odvisna od temperature in zračne 

vlage, in nadalje tudi od gibanja dotičnega človeka . Čim mrzliše i n 

in vlažniše je podnebje, pod kojein živi, tem več potrebuje brane . 

V tacem podnebji se namreč njegovo telo znatno ohladi, a da mu 

se ta izguba poravná , mora bolj pogostorira in globokeje dihati , 

to je : več toplote razvijati . 

Znana je stvar , da ljudje živeči v vročih pokrajinah manj 

hrane potrebujejo, nego oni v zmernih in mrzlih deželah . Zategadelj 

tudi prebivalci polarnih krajev uživajo zlasti mnogo oneg a 

živeža, katerega smo v . 92 označili kakor ogrevalnega . tako na 

pr. Laponci popijó neizmerno mnogo masti . Ne gre torej misliti, 

da ti ljudje iz slabe navade ali velike požrešnosti toliko jedó, nego s i 

je treba to pretolmaèiti kakor potreben nasledek ondotnih podnebnih 

razmer. Pri obilni hrani človek tudi najhujši mraz pretrpi .

Hranita. 22 1 

Pri vsacem gibanji obrabi se nekoliko dotièna mišica, ker se 9 9 

vsled gibanja nekako kemično presnuje . Ta izguba mora se teles u 

zopet povrniti, sicer izgubi zmožnost ponavljati isto gibanje . Zato 

nobeno delo ne more neprestano trajati, kajti bi telo kmalu spravilo 

na nič. Vsaka Žival se vsled stanovite porabe snovi utrudi , 

ter potem nekoliko časa počivajo vsi organi prostovoljnega gibanja . 

Ta počitek imenujemo sen ali spanje . 'Al«, se na dan povprek 

giblje 16 ur, a 8 počiva v snu . V tem se njegove mišice zopet 

opomorejo in pridobé toliko nove vlaknine , da zadostuje za nastopajočo 

dobo gibanja . 

Iz tega bode vsacemu jasno, da taki ljudje , ki težko delaj o 

ali sploh telesno trpé , potrebujejo sosebno mnogo tacih jedil, k i 

delajo mišice. To so : kruh, meso, sočivje, sir in enaka druga. Po 

tem takem služijo naša jedila trojnim namenom, iz njih se namre č 

dela snov, razvija se toplota in naposled proizvaja se moč . 

Razen potrebne hrane navajeni smo zauživati tudi stanovite 10 0 

snovi, slaščice imenovane, ki celó v majhni meri uzete venda r 

znatno vpljivajo na naše telo . Semkaj spadajo opojne pijač e 

in tudi druge, na pr. kava in čaj . Iz kemične sestave teh pija č 

ne dá se kaka posebna razmera do stanovitih organov dokazati , 

niti se more iz nje gledé njihovega delovanja kaj sklepati . Do neke 

stanovite mere uživane delujejo te pijače dobrodejno, človeka tudi 

že neki nagon na nje upotuje , zato je njihova splošna raba na - 

ravna in opravičena . Pripisuje se jim neko samolastno delovanj e 

na Živčni sistem , vsled kojega se kemična presnova v telesu za - 

kasni. Torej se ž njimi poveča delavnost in ob enem se prihrani 

nekoliko živeža . 

Se manj si vemo razjasniti, kako delujejo na naše telo razno - 

vrstne dišave, katere radi dodajemo jedilom. Ravno tako nam 

je še neznano, kako delujejo o tr o v i (strupovi) , kužni n e z dr 

avila, le to vemo, da imajo dostikrat tudi v najmanjši milo - 

ti grozne nasledke. Njihov vpliv so časih primerjali onim snovérn, 

ki zgol s svojo navzočnostjo izbujajo vrvež ali druge kemične 

razkrojitve . 

V teku opisanih životnih prikazni nastanejo večkrat nepravilnosti, 

in sicer iz vzrokov nam navadno neznanih, a nasledki tacih ne - 

pravilnosti so b o l e z n i. Treba je pa imeti na umu, da z boleznijo n e 

nastopijo nikakoršne nove in posebne moči v telesu. Samo opravila 

posameznih organov so gledé časa in mere spremenjena, njihov i 

proizvodi se namreč izločujejo o nepravem času, ali pa v nepravi , 

bodi si preveliki ali premajhni meri, in s tem nastanejo bolehnosti, 

Čim se povrne navadno stanje, je bolezen ozdravljena . 

Tukaj nij mesto, in bilo bi tudi nemogoče opisovati vse bolezni, 

iz česa izvirajo, kako se prikazujejo in kako se odvračajo . 

Ali kakor smo se prepričali, da je v gospodarstvu človeškega organizma 

eno vezano na drugo , da eno druzemu drži ravnotežje , 

bode gotovo tudi vsak razumen človek previdel , da ne sine prestopiti 

od natore same prepisane mere . To mero ima človek vz'e

222 


v svojem Čutstvu. Nagon imenujemo to èutstvo pri živali, ki živ i 

zmerom natori primerno . 

Človek ima sicer svobodo, to mero prestopiti, ali to svobod o 

mora razum voditi in brzdati . 

Zato priporočamo zmernost kakor edino zlato vodilo za vzdržanje 

telesnega zdravja, še posebno toplo jo pa priporočamo mladosti, 

pri kateri se telo še razvija. Preziranje te lepe kreposti maščuje 

se pri vsacem več ali manj . Telo zrelega moža more z manjš o 

škodo prenašati nepravilnosti, in nij skoro verjetno kacega napor a 

in kacega vspeha je človek zmožen, ako ga v tem podpira notranja 

duševna moč. V tem mu nobeden drug stvor nij vrsten . 

Ni. Razdelitev in opis uva l 

102 Dosle nas je zanimalo najpopolniše uravnano telo , namreč 

človeško. Opisovaje živali moramo neprestano njihovo telo primerjati 

človeškemu , a pri razdelitvi jih ločimo v veča manjš a 

krdela. Živali enega krdela strinjajo se v tem, da njim ali manjkajo 

isti organi, ali pa — če jih imajo, da so enako razviti. Ne - 

popolne živali same ob sebi nij , kajti osnova in notranja uravnava 

vsake živali je zmerom primerna njenemu namenu in njenim 

potrebam. Da je pa gledé teh velika različnost, poduči nas vž e 

površni pogled na vesoljno Živalstvo . 

bival je v naših ()Uh tem popolniša , čim različniši so njen i 

organi, in ob enem kolikor mogoče dovršeni . Razločevati živali 

je časih jako težavno zarad tega , ker se večkrat njihovi organ i 

v zunanji obliki znatno ločijo od dotičnih človeških organov . 

Tako na pr. so organi dihanja pri žuželkah zgol zračne cevke , ki 

vso žival preprezajo, a človeškim plučam nijso v ničem podobne , 

nego v opravilu . 

Baš zategadelj, ker je težavno živalske organe zmerom pra v 

tolmačiti, tudi vidimo, da prirodopisci dostikrat nijso složni, kater o 

mesto se ima kaki živali odkazati. Tako na pr. so nekateri imel i 

polže in školjke za popolniše Živali nego Žuželke, drugi .zopet s o 

bili protivn ega mnenja . V glavnem so vendar še precej edini, z a 

nas pa je važniše opisati znake posameznih redov živalstva, neg o 

primerjati različna mnenja gledé .mesta, katero jim pripada . 

103 Vse one Živali, ki se popolnoma strinjajo v vseh bitni h 

znakih, ki tudi prehajajo na njihove potomke ter se na njih nespremenjeno 

vzdržé, vse te živali spadajo skupaj v isto vrsto (species) . 

Prigodi se pa vendar, da se nekatere živali iste vrste v stanoviti h 

lastnostih , ki pa niso bitne , kakor je na pr . velikost in barva , 

med sebo razlikujejo. Imenujemo jih z v r ste , različke al i 

pa s m e. Zivali različnih vrst, ki, se pa v bitnih znakih ujemajo,

Mgiee . 223 

delajo r o d (genus). Tako na l) . * so pes, lisica in volk različne 

vrste enega in istega rodil. Zato dobé vsi skupno rodno imé Canis, 

zraven pa priimek, ki znači vrsto, na pr . Canis familiaris, domač i 

pes, Canis vulpes; lisica in Canis lupus, volk . 

Več sorodnih rodov se povzame v razrede, ki zopet sostavljajo 

rede, tako se namreč imenujejo veliki razdelki živalstva . 

Od nekdaj je bila najteža naloga znanstvenega prirodopis a 

ustanoviti , kaj je pri živalih in rastlinah posebna vrsta , ter ob 

enem naznaniti splošno veljavne znake , po kojih se more vrst a 

spoznati in določiti. Dokazov za to nahajamo dosti v različni h 

zoologičnih in botaniških delih , iz katerih je jasno razvidno, d a 

učenjaki niso edini gledé tega, kaj je vrsta . Dočim na pr. neki 

botanik razlikuje 300 vrst od k o s m u r e (Hieracium) , potrdi ji h 

drugi samo 106 , ali 52, ali še celó samo 20. En botanik opiš e 

60 vrst od kopi n e (rebus fruticosus) , a drugi jih vse skupa j 

zgrne v eno samo vrsto . Ravno taka nasprotja nahajamo tudi 

pri razdelitvi živalstva, zlasti pri ptičih in žužkih . 

Takisto prepirajo se učenjaki o stalnosti vrst . Dosle s e 

je navadno mislilo, da so zdaj živeče živali in rastline stalne, ne - 

spremenljive oblike, kakoršne je ustvarila stvarnikova roka . V novejšem 

času se pa vedno bolj širi drugo mnenje , in od dne d o 

dne dobiva več veljave . Po tem mnenji bi sedanje vrste bile na - 

stale jako počasi iz enostavniših prejšnjih oblik . Toda tudi zdaj 

vrste niso stalne , konečno veljavne , še zdaj se v eno mér dalj e 

razvijajo, ali tako počasi, da mi tega niti ne opažamo . Naša zgodovina 

sega nazaj kacih 3000 do 4000 let, a v vsem tem času s e 

znatna prernernba v živalskih oblikah ne dá dokazati . 

Pretvorba vrst se neki vrši po zakonu, ki bi se mogel imenovati 

zakon h a s n o v i t o s t i. Črtež tega zakona v bitnosti j e 

ta : Izkušnja nas uči, da se mlade živali ene in iste vrste ne rod é 

vse enako popolne. Vsaka ima bodi si na enem ali drugem delu 

života krik majhen razloček . Ti razločki so v dalnjem življenj i 

živali koristni , ali nepornenljivi, ali pa škodljivi . Gotovo j e 

pa žival , obdarjena s tacirn koristnim razločkom, recimo, da im a 

na pr. nekoliko daljše noge, v borbi proti sebi sovražnim vplivom 

na boljem, nego njene sorodnice, kajti more svoj plen laglje do - 

skočiti ali proteči nevarnosti hitreje ubežati. Ako ta koristni raz - 

loček od te živali preide na njen zarod ter se na tem še dalj e 

razvija , bode naposled ta prednost pri daljnih potomcih vedn o 

bolj napredovala ter bodo ti potomci konečno izrinili in pokončal i 

svoje druge manj obdarovane sorodnike . Zgodovina živalskega raz - 

vitka je torej neprestana borba za obstanek , a v tej borbi zmagujejo 

konečno one oblike , ki so obskrbljene z najkoristnišim i 

lastnostmi za svoj obstanek, Zato je videti, kakor bi natora s tem , 

da ravno take živali vzdržava in pomnoŽava, izbirala za zarod , 

ravno tako kakor pameten in izkušen gospodar za zarod zmero m 

izbira najboljše živali v svoji čredi ter tako izcedi mladino , pr i 

kateri so prednosti starišev še povečane, Znano je, kake čudovite 

104

224 


spremembe v obliki so se s taeim umetnim ravnanjem dosegl e 

pri govedih, ovcah in golobih. 

Po tem zakonu naravnega izbora za razplod se vse vrst e 

kake Živali izpeljavajo iz ene skupne glavne oblike, in uporabivš i 

ta zakon in raztegnivši ga do skrajnosti, morejo se tudi te glavn e 

oblike ali rodovi zvesti na starejše, enostavniše oblike . in naposle d 

se vse sedanje rivalstvo izvaja iz nekoliko malo prvotnih oblik . 

Po tem takem je tudi človek zadnji člen ene take razvojne vrste , 

torej udovršena opica . 

Temu se ugovarja , da akoravuo nam ta zakon mnoge istin e 

in prikazni v Živalskem in rastlinskem življenji prav naravno razjasnjuje 

, vendar nij opravičeno dajati mu tako obširno veljavo . 

Ako napredujočemu razvitku v naravi ne bi bila postavila viša 

roka neki svesten cilj , ako v človeku ne bi vladal neki poseben 

viši duh — potem bi neodgovorni slučaj vladal nad vsem živeči m 

in vsa dušna stran našega bitja nema nobenega zinisla, nobeneg a 

pomena . 

105 Število znanih. Živalskih vrst. Iz tega, kar smo ravno - 

kar povedali o navskrižnih mnenjih gledé tega, kaj ima v živalstvu 

kakor posebna vrsta veljati, bode vsakdo lehko sprevidel , da ni j 

mogoče z Želeno točnostjo govoriti o številu zdaj živečih Živali . 

Vsakako moremo vzeti, da je dosle 250 .000 Živalskih oblik bilo 

opisanih kakor posebne vrste . 

Razvidno je, da v majhni knjigi nij mogoče tega ogromnega 

števila Živali natanko opisati. Taka knjiga more k večemu dati 

glavno razdelitev in potem za primere imenovati nekatere imenitniše 

živali. Za daljne studije je treba, razen tega, kar živa priroda 

sama ponuja, vzeti v roke veča dela , katerih nekoliko navajamo 

rta konci knjige . Tudi prirodninske zbirke in zoologičn i 

vrti, kjer se nahaj ajo, pospešujejo nauk . 

106 Prvi je Lirmé (1768) izumil znanstveni sistem živalstva , podelivši 

je v šest redov. Poznejše iznajdbe in raziskovanja zlasti o 

notranji uredbi nižih živali napotile so C u v i e r-a (1829) , da je 

sistem razširil na 19 redov . Ker se pa nekoliko teh redov dá 

lehko zložiti, je dosti dvanajst redov za pregledni opis Živalstva . 

Teh dvanajst redov razlikujemo , kakor je bilo vse v § . 24 omenjeno, 

v vretenčarje (vertebrata) in brezvretenč arje (avertebrata). 

Razen tega pa razpadejo vse živali gledé njihove splošn e 

uredbe v tri ()lavne skupine, kar je razvidno iz sledečega pre o'lecla .

Pregled živalstva. 225 

PregledŽivalstva. 

A. Vretenè'arji, Tertebrata . 

Živali imajoče notranjo okostnico, možgane v lobanji in hrbtenjač o 

v hrbtanci ; rodeča kri ; popolni cevni sistem obstoječ iz odvodnic , 

dovodnic in srkalic. 

Rodovi : Razre d 

I . Sesavei ; Mammalia . 

Rucleča topla kri ; srce z dvema pridvoroma i n 

dvema prekatoma ; pluéa ; radjajo žive mlade ter ji h 

dojó mlekom ; telo kosmato, z malimi iznimkami . 

Znanih vrst — 2300 . 

H. Ptiči ; Aves . 

Rudeča topla kri ; srce z dvema pridvoroma i n 

dvema prekatoma ; phlèa ; nesó jajca ; telo perje m 

pokrito ; prednja uda so perutnice . Vrst === 7000 . 

M . Krkoni ; Amphibia . 

Rudeča hladna kri ; srce z dvema pridvorom a 

in z enim samim ali z dvema nepopolnoma ločenima 

prekatoma ; dihajo s plači in deloma tudi škrgami ; 

ležejo jajca ; koža luskava ali gola . Vrst .= 1500. 

IV . Ribe ; Pisees . 

Srce z enim pridvorom in enim prekatom ; rudeča 

hladna kri ; dihajo škrgami ; ležejo jajca ; udje 

spremenjeni v plavute ; koža luskava . Vrst =8000 . 


1. pvoroki . 

2. Cetveroroki . 

3. Prhutanji . 

4. Zveri . 

5. Vrečarji . 

6. Glodavci. 

7. Redkozobi . 

8. Mnogoparkljarji . 

9. Kopitarji . 

10. Dvop arklj arj i . 

11. Plavutonožci . 

12. Kiti . 

Pevci . 

2. Vpijati . 

3. Plezavei. 

4. Ujede. 

5. Golobje. 

6. Kure. 

7. Brzoteki. 

8. Močvirniki. 

9. Plovci . 

1. Zelve . 

2. Krokodili . 

3. Kuščarice . 

4. Rače. 

5. Zabe . 

6. Pupki . 

7. Plazarji. 

1. Pluèariee. 

2. Kostnice . 

3. Sklenoluske , 

4. Hrustniee . 

5. Oblouste . 

6. Brezsrčnice . 

15

26 


B. Členarji ; Articulata . 

Zi r I brez okostnice, somerne oblike ; telo je nanizano iz trinogih 

obročkov . 

Redovi : 

V. Žuželke ; Inseeta . 

Telo iz treh glavnih dolov obstoječe : na srednjem 

delu tri pare nog in večidel krila ; tipalnice : 

enostavne in zložene oči ; dušniee ; preobrazivajo se . 

Vrst—150 .000 . 

VI. Pajkovci ; Araehnida . 

Telo iz dveh neenacih delov, brez kril ; dihaj o 

pluènimi vrečicami in dušnieami ; ne preobrazujej o 

se. Vrst 3000 . 

VII. Koš a r j i ; Crustaeea . 

Telo večidel pokrito s skorjasto lupino , razdeljeno 

v neenake obročke, od kojih nekateri nosij o 

noge, drugi plavate. Vrst =3000 . 

VIII. Črvi, Verme s 

Telo mehko, samo s kožo pokrito, večidel n a 

dolgo zlekneno, iz enacih obročkov obstoječe ; brez 

členastih nog. Vrst 1500. 

C. Sluznjaki ali trebnharji ; Gastrozoa. 

Brez okostnice, telo mehko, brez členastih udov, večidel brez 

glave , oblika somerna, ali pravilna, dostikrat pa tudi nepravilna ; 

Utrti organi jako nepopolni, večidel ccló mankajo . 

IX. Mekužci ; Mollusca . 

Mehko telo v opolzli in ohlapni koži ; popolni 

cevni sistem, večidel zaprto v eni ali dveh apneni h 

lupinah. Vrst 14000 . 

X. Z v e z dar j Radiata . 

Morske živ ali, večidel pravilne, okrožne oblike ; 

usta sredi telesa obdana so zvezdato z nitmi ; kož a 

mehka, ali usnjasta, ali apnata, Vrst -2000 . 

Ilrošei , 

2. Kožokrilei . 

3. Metulji . 

4. Dvokrilci . 

5. Mrežokrilei. 

O. Polukrilei . 

Ščipavei . 

2. Pravi pajki . 

3. Grinje. 

4. Klešči. 

5. Brezplučniki . 

Oklopnjaki. 

2. Obročkarji . 

3. Sčitnjaki . 

4. .ajedavei . 

5. Skoljkovei. 

1. Kotačniki . 

2. Kolobarniki . 

3. Ohlotočniki . 

4. Ploskavci. 

1. Ghwonožei . 

2. Trbonožei . 

3. Plitvonožei . 

4. V,okonožei . 

5. Skoljke . 

Plaščarji. 

1. Brizgavke . 

2, Morski ježi . 

3. Morske zvezde . 

4. Morske lilije .

Vretenčarji. 22 7 

Rodovi : Razredi : 

XI . Polipi, Polypl. 

Telo zdrizasto. okrožno, usta spredaj, z lovkam i 

obdana. Mnogo živalic, s skupilo kožo zrastenih v 

deblo, ki navznoter ali navzven izločuje apno . Veči - 

del prirasteni . Vrst -4000 . 

XII. Praživali, Protozoa . 

Najniže živalske oblike, dolomit mikroskopične , 

deloma v gručah nedoločeno obliko . Vrst— 1500 . 

A. Vretenčarji Vertebrata . 

I 

T. Klobučnjak* . 

2. Polipi . 

l . Močelke . 

2. Korennožei . 

.3. Spužve . 

Hrbtenica je bitni znak vretenčarjev , te najviše stopinje živalstva. 

Ona čuva v sebi hrbtenjačo , katera v zvezi z možgan i 

in 'Živci sostavlja posebni sistem, ki povekšava čutnost in lastn o 

delavnost. Zato imajo vretenčarji sploh dobro razvita čutila, ločim 

so pri brezvretenčarjih največ razviti notranji , hranitbi služeč i 

organi. Veča popolnost vretenčarjev kaže se tudi v telesni obširnosti. 

Njihovo popolno drobovje namreč v zvezi s kostmi., mišicami, živci 

in čutili potrebuje več prostora , nego ga ima večidel telo brez - 

'vretenčarjev. Najmanjši vretenčar je še zmerom daljši od palca 

ter je moči celó njihove drobne organe s prostim očesom jasno 

razločiti, nasproti brezvretenčarjein so velikani. Zato je pa tudi 

število in mnogoličnost vrst pri vretenčarjih znatno manjša . 

Za človeka so vretenčarji neizmerno imenitniši in neposredno 

važniši od brezvretenčarjev. Korist , ki jo imamo od njih 

po eni ali po drugi strani, je vsakako mnogo veča , nego škoda , 

katero nam nekateri delajo. Tudi je navadno take škodljivce laglje 

krQtiti in zatirati, nego manjše, dostikrat nevidno razdevajoče živalce . 

Vretenčarji razpadajo v štiri rede, namreč v sesavi c e , 

ptice, krkone in ribe . 

Prvi red : Sesavci, Mammalia . 

V ta red spadajo najpopolniše Živali, ki se mnogotero razlikujejo 

od druzih, zlasti v tem , da brez izjeme vse radjajo živ e 

mlade ter jih prvi čas dojé mlekom . Njihovo telo je navadno pokrito 

z dlakami, ki samo pri malo njih stojé posamezne, pri druzi h 

so pa zrastene v bodice ali pa v luske . Sosebno razvita so pri 

sesavcih čutila, in ob odprtih ušesih imajo skoro vsi uhlje. Ilrb- 

15* 

105 

106

[07 

228 


tanec je gibek, a njihov vrat sestavljen je z malimi izjemami i z 

sedem vretenec. Udje so štirje, toda število prstov je različno, nahaja 

se namreč, po pet, štiri, tri, dva, še celó po en prst na vsaeem 

udu. Sapnik se zapira z zaklopnico, glas pa nij ugoden, tem - 

več večidel hripav ali žvižgajoč . 

Po dovršenih čutilih, razvitih možganih in mišicah so sesavc i 

za človeka sosebno imenitni. Kajti ne samo , da nam v mesu , 

tolšči, krvi, dlaki, kostéh, kožah , črevih dajo marsikake porabne 

snovi, temveč,' so po svojih dušnih zmožnostih posebno sposobni 

biti človeku pomagači, služabniki , še celó tovariši in prijatelji . 

Brezštevilni primeri nam to vsaki dan potrjujejo pred našimi očrni , 

in da to lepo in dobrodejno razmero med sesavci in človekom Živ o 

stavimo pred oči , gotovo si nismo mogli izbrati lepših primerov , 

nego ste podobi na začetku in na konci tega razdelka , namre č 

psa bernardinskega, ki človeku otimlje življenje, in vojaškega konja , 

ki obžaluje svojega mrtvega jezdeca . 

Okamnjenih sesavcev je znanih blizu 800 vrst. Nahajamo ji h 

stopram v mlajših tvorinah zemeljske skorje , in sicer niže organizovane 

oblike v nasadih tretje dobe, {ločim so živali iz poplavn e 

ali diluvijalne dobe ravno tako popolne, kakor sedaj Živeče . 

Pri razredbi sesaveev paziti je treba, sosebno na zobe i n 

n o g e. Gledé mesta razlikujemo zobe v prednjake ali s e kav c e , 

v o č n j ak e ali p .o d o čnike in v k o tn j ak o . Prednjim manjši m 

kotnjakom pravimo tudi nepravi kotnjaki ali vrzeljak i, ker 

jih mnoge Živali nhuajo , ter je namesto njih vrzel. S ekavci i n 

očnjaki prevlečeni so popolnoma s sklenino (emailom) , pri kot .= 

Pod. 46. 

Bobrovi kotnjaki 

(nabornjaki) . 

Pod. 47 . 

Kotnjaki azijanskega slona od gornje strani . 

njakih je pa sklenina v zobovino vdrta in. dela nabore ali gube, 

pod. 46, zato se taki zobje tudi imenujejo n a b o r n j a k i ali g ub 

a č Neke druge kotnjake zavemo pl o én j a k e (na pr . slonove , 

pod, 47), ker so sklejeni iz več pločastih zob, kar se prav raz - 

ločno vidi na venci, kjer se zob žvakanjem več ali manj obrusi . 

Pri nekaterih živalih so zobje grbasti , pri druzih zopet rogljasti , 

torej si je treba še zapomniti izraze grbaèi in r o g l j aè i. Grbače 

ima na pr. človek , rogljače pa vidimo pri psih in mačkah . 

Pod. 48 nam predstavlja, zobovje necega mesojedca (volka) . 

Da ob kratkem zaznamovamo, koliko in kake zobe ima kak a 

rival, potegnemo si črto in s števili nad črto označimo zobe gor -

Prvi d : Sesa , 2 9 

nje čeljusti , s števili pod črto pa zobe spodnje čeljusti . Srednje 

število pomeni sekavce , vnanje na vsaki plati kotnjake, srednj e 

število pa očnjake. Na pr . 

5 

. 4 . = zobovje èlov e- 

5 .1 .4 .1 . 5 

š k o. (Glej § . 22) . 6 6. . 6 -- zobovje konjsko, in sice r 

.1 .6 .1 . E 

6 sekavcev , potem na vsaki strani 1 očnjak in kotnjakov. 

4 . O . 2 . O . 4= 

zobovje bobrovo . Ničle tukaj pomenijo, d a 

4 . O . 2 . O . 4 

bober nema očnjakov . 

Pod. 48. 

Volkova lobanja : nar. vel. 

Udje so jako različni gledé podobe in dolgosti , kakor s o 

namreč namenjeni za prijemanje, tekanje, skakanje, grebenje al i 

plavanje, in dostikrat so prednji udje drugače ustvarjeni neg o 

zadnji. Noga se imenuje roka, ako se rta njej en prst, namre č 

palec more stikati z vsemi ostalimi prsti, inaée zove se šapa al i 

capa . Zadnji člen prstov pokrit je z bolj ali manj plošnati m 

nohtom, ali je obvit z zakrivljenim in špiČastim krempljem , 

ali pa je naposled obut v top parkelj . 

Sesavci živé večidel na kopnem . 

Nekateri hranijo se s samimi rastlinami in rafij ajo videč e 

kosmate mlade, ki dolgo sesajo. Drugi jedó meso, imajo gol e 

slepe mladiče, ki pa le kratek čas pijó mleko . Drugi zopet živ é 

ob rastlinski in živalski hrani,

230 


108 Razredba sesavcev . 

A . Krempljarji . 

S kremplji ali nohti na 

prstih . 

a) S popolnim zo - 

b o vj m . 

Dvoroki z dvema rokama. 

2. Cetveroroki s štirimi 

rokami . 

3. P rh ut a r j i z letavn o 

mreno . 

4. Zveri brez vreče n a 

trebuhu . 

5. Vrečarji. z vrečo n a 

trebuhu . 

b) Z nepopolnim zo - 

bovjem . 

6. Glodavci brez očnjakov 

. 

7. Redkozobi brez očnjakov 

in sekavcev, al i 

celó brez zob . 

B . Parkljarji . 

Konec prsta tiči v parklji . 

8. Mnogoparkljarj i 

na vsaki nogi več kot 

dva parklja . 

9. Dvoparkljarji dva 

parklja na vsaki nogi. 

10. Kopitarji en sa m 

parkelj na vsakinogi. 

Prvi razred : 1)voroki ; Rimana . 

C . Plavutarji. 

Prsti zvezani s plavn o 

mrenico . 

11. T ul nji s štirimi plavutastimi 

nogami. 

12. Kiti z dvema plavutastima 

nogama . 

109 Edini rod in edina vrsta v tem razredu je : človek (Ioin o 

sapiens), čegar telo smo dosle pred vsem premišljevali in opisovali . 

Po uredbi svojega telesa se dá človek prav za prav primerjati živalim 

ter ž njimi staviti se v eno vrsto , a njegov um in jezi k 

ga nad vse živalstvo vzvišuje kakor gospodarja. Toda tudi po vnanjih 

znakih se razlikuje od najbližih in najpodobniših mu živali , 

tako na pr. ima samo na prednjih udih roke , na zadnjih ima p a 

plošnata stopala, in torej more hoditi po konci , kar nobeni drug i 

živali Bij mogoče. Nohti na človekovih prstih so popolnoma ploščati, 

in v ustih stoji zob pri zobu brez kake škrbine , vsi ravni 

in enako dolgi . Po telesu ima jako malo dlak, skoro bi rekel , d a 

je gol, na glavi pa nosi obilno, časih jako dolgih las . 

Vže v §. 37 in 38 smo naglaševali razmerje , v kojem stoj i 

velika duševno zmožnost človekova z razvitkom njegovih možgan . 

In v resnici so možgani celo na najzadnji stopinji omike stoječeg a 

človeka mnogo ved. in imajo mnogo več zavojev , nego možgani 

naše najbliznje sorodnice, namreč opice. Nasproti temu pa tudi pri 

divjakih niso nenavadne lobanje ali črepine , katerih otline nis o 

nič manj prostorne nego lobanje največ naobraženih narodov . Iz

Sosavel.. Dvorokl . 23 1 

zakona v naravnem izboru za razplod se pa ne dá raztolmačiti ., 

kako so se po polaganem spremenjevanji iz majhnih možganov 

kakoršne koli opice mogli razviti tako obširni možgani, kakor ji h 

ima kakov denašnji divjak, ki, živeč v naravnem stanji, za svoj e 

majhne potrebe in enostavne misli nikakor ne potrebuje tako velicega 

miselnega organa . Po tem takem bi imel tak človek siln o 

velik mirujoč duševni kapital , kateri se pač lehko dalje razvija , 

katerega pa vij mogel podedovati od opice, ki ga sama tacega nema . 

In v istini je v razvitku možganov največa in najočitniš a 

razlika med človekom in opico . V mladosti so možgani pri obeh 

razmerno prilično enako veliki, ali pri človeku rastó neprenehom a 

do njegovega popolnega razvitka , doèim tudi pri največi opici z a 

vse življenje moŽgani ostanejo detinski, akoprem rastó ostali del i 

lobanje , zlasti pa čeljusti, ki časih niso skoro nič manjše od volovskih 

. 

Ako bi nadalje bila resnica , da v boji za obstanek na potomke 

prehajajo in se na njih še množé sosebno one lastnosti, k i 

so v prid kake vrste, potem n.ij lehko vvideti, kako je iz kosmate 

opice nastal gol človek, èegar gola koža je enako občutljiva z a 

vročino, mokroto in mraz . Tako odejo mora človek pogrešati tem 

več, ker dolga leta mora preživeti kakor otrok, ki si ne zná pomagati, 

mnogo dalje, nego kakoršna koli žival . 

Lohal)jske oblike . Primerjamo li lobanje različnih ljudij in 11 0 

narodov, kmalu zapazimo dve poglaviti obliki, namreč dolgoglavce 

ali doliehocephale in kratkoglavce ali brachyeephale 

. Pri prvih stoji dolžina črepine proti njeni širjavi, kot 

100 proti 7 2 ; pri druzih pa kakor 100 proti 80. NajočitniŠi dolgoglavci 

so črnci (zamurei), hotentotje, kafri, avstralski zamurei , 

eskimojci in hinduji, mljdoločniši kratkoglavci so pa laponci i n 

mongolski narodi . Pri ostalih narodih nahajete se obe obliki, kakor 

tudi mnogo prelaznih oblik, druga poleg druge, a ne da bi s e 

opazil kak vpliv na duševno zmožnost posameznih osah . 

Nasproti temu pa volja za znak majhne ali slabe razumnosti 

(inteligence), ako se na glavi, gledajoč jo od strani (v profilu) , 

opaža, da čeljusti strèé naprej. Prema temu razlikujemo r avnozobe 

ali orthognathe in kosozobe ali prognathe. Da s e 

te razmere morejo točniše določiti, povlečemo si na profilne m 

Pod. 49 . Pod. 50 . 

Kosozoba lobanja 

zamorčeva . 

Uavnozoba lobanj a 

Evropejčeva .

232 

Pod. 51 . 

Gorilova lobanja. 

a čelna bunka ; b možgansk a 

črepina ; c greben na zatilnici . 


Pod. 52 . 

Glava grškega 

boga . 

načrtu kake človeške ali živalske glave ravno črto ab od gornj e 

Čeljusti do ušesne odprtine (pod. 49) in drugo cd od najbolj str - 

Čeče točke na čelu do gornje čeljusti. Te dve črti se reŽete in 

delate tako zvani lični kot, ki je tem manjši, čim podobniši j e 

obraz Živinskemu . Pri zamurcu meri ta kot povprek 70 do 75 gradov, 

pri Evropejci (pod . 50) 80 0 , pri Orang-utanu 35 do 60 ° in š e 

manjšega ima Gorilova glava (pod . 51). Znamenito je to , cla pr i 

profilih idealnih grških bogov, ta kot meri 90", časih celo še nekaj 

več (pod. 52) . 

1111 Cloveške pasme ali plemena . Med človekom in človekom j e 

'velik razloček. Naj so si pa ljudje raznih krajev še tako različni , 

smatra se vendar , cla vsi spadajo v eno in isto vrsto , ki se p a 

deli v pet glavnih pasem ali plemen., namreč : 

1. Kavkaško pleme, ravnozobo , bele kože in zarudelih lic , 

mehkih rujavih ali črnih las, močne brade, ozkega, podolgovatega 

lica in zboČenega čela. Po naših pojmih je to najlepše in duševn o 

najzmožniše pleme , h kateremu prištevamo skoro vse Evropejce , 

zapadne Azijance in severne Afrikance . 

2. Mongolsko pleme rumene ali rumeno rjavkaste kože, črnih 

tencih in strumenastih las, slabe brade , širocega , plošnatega lic a 

in štrčeèih ličnih kosti. Nos je majhen in top, oči na pošev sto - 

ječe in ozko razprsne . Po teh znakih spoznamo narode v srednj i 

Aziji, Kalmuke, Kirgise, Mongole , Kineze , kakor tudi prebivalc e 

polarnih krajev v Evropi in Ameriki, tako zvane Laponce in Eskimoje . 

3. Etijopsko pleme imajoče bolj ali manj črno kožo , volnast e 

rodaste (kodraste) Črne lase, ozko glavo, štrčeèe čeljusti in nazaj 

stisnjeno čelo . To vse, kakor tudi top nos in nabuhle ustnice označujejo 

zamurce ali črnce stanujoče po vsej Afriki izvzemš i 

severno stran . 

4. tmei~ikansko pleme je ilaste ali bakrene barve, nizkeg a 

čela, štrčeèih ličnih kostY, gladkih, črnih las, slabe brade . Semkaj 

spadajo prastanovniki Amerike . 

5. Malajsko pleme odlikuje se s čisto rjavo kožo in črnimi , 

kodrastimi lasi, širocim nosom, velikimi trobastimi usti in nekolik o 

zbočenim čelom. Semkaj gredó pravi Malaji in otočani južneg a 

morja.

Sosawl . Četverorokl . 233 

Ta glavna plemena pa niso strogo ločena, marveč po mnogih 

srednjih oblikah prehajajo eno v drugo, zategadelj hočejo nekater i 

imeti sedem, drugi celó petnajst plemen . Zlasti stavijo črne prebivalce 

v Novi Holandiji pod imenom avstralski črnc i 

kakor posebno pleme, ker se od krepkih zamorcev ločijo po drobne m 

in šibkem opičastem telesu in strumenastih, nevolnastih laséh . 

Narodi kavkaškega plemena odlikujejo se pred vsemi druzimi 

po duševnem izobraženji in delavnosti, zato so se razširili po vsej 

zemlji in v mnozih krajih zmerom bolj in bolj izpodrivajo ondotn e 

prastanovnike. Sosebno očitno je to v Ameriki , kjer se domač e 

ljudstvo nikakor ne more sprijazniti z belimi naseljeniki, temve č 

se pred njimi umika v notranje, neobdelane kraje, in časi vže nis o 

daleč, ko bodo rudeèekožci popolnoma izginili . 

Ko so v Ameriki pridošla plemena starega sveta družila s e 

z ondotnim plemenom , nastali so iz te dotike razni mešanci , katerim 

se tudi posebna imena nadevajo . Potomci Evropejcev z zamurci 

imenujejo se 1\1111 a ti, potomci Evropejcev z Anierikanc i 

pa M e s t i c i. Z imenom Zam bos razumevajo se mešanci me d 

zamurci in Amerikanei. T e r c e r o n i so otroci Evropejca in Mula - 

ti*, K v a r t e r o n i pa otroci Evropejca in Tercerona . Tako zvalil 

Kreoli niso mešanci, temveč., v južni Ameriki rojeni potomci ond i 

naseljenih Evropejcev, zlasti Spanjolcev in Portngizov . 

Prebivalstvo cele zemlje ceni se povprek na 1288 milijonov , 

od katerih je 300 milijonov kavkaškega, 552 milijonov mongolskega , 

196 milijonov etijopskega , — l sam milijon amerikanskega in 

200 milijonov malajskega plemena. *) 

Drugi razred : Čeveioio1i ; Quadiùmana . 

Med vsemi živalimi se č e t v e r o r o k i ali opice po vnanji 11 2 

postavi in notranji uredbi človeku najbolj približavajo . Imajo namreč 

vse tri vrste zob , golo lice in naprej obrnene oči,. Posebn o 

jih pa odlikujejo štiri roke, na vseh štirih udih namreč stoji pale c 

ostalim štirim prstom nasproti., zato morejo z vsemi štirimi prijemati. 

No hoditi po konci pa skoro ne morejo, ker na zadnjih udi h 

nem* za hojo potrebnih podplatov, tudi ozka medenica in slabe 

noge telesa ne morejo prav nositi. Ako se torej tudi kaka opic a 

spne kvišku, hodi le težavno in omahlo, ker jej kolena klecajo . 

Opice prebivajo samo v vročih deželah in živé večidel družn o 

po gozdih, skoro zmerom na drevji , po katerem neznansko urn o 

in spretno skačejo in plezajo. Mnogim pri tem delu tudi služi dolg i 

rep, katerega ovij() okoli veje ter se Ž njim podrŽujejo . Hranij o 

se večidel s sadjem , toda ne zametajo, zlasti v sužnosti , skor o 

nobenega Živeža, zlasti jajca , pecivo i . dr. st. jim gredó v slast. 

*) Drugi pisci štejejo na zemlji. 1380 milijonov, in sicer jih prištevaj o 

kavk. plemenu 415 milj., mongol. pl. 550 milj " etiops . pl. 200 milj . amerik. pl . 

4 milj. in malajs . pl. okoli 210 milj . Op ;.-tzka prevoditeljeva,

234 


Mnoge pobirajo tudi žužke, Akoravno bi opice po svoji vzrasti i n 

veliki moči bile sposobne za marsikaka umetelna opravila, vendar 

človeku niso za nobeno pasen. Kakor je opica v telesnem razvoj i 

pokveka človeškega telesa, tako je tudi v svojih dušnih zmožnosti h 

le njegova spaka . Hudobna je namreč in jalna, potuhnena, tatinska , 

in pri vsej podučnosti vendar neukrotna , zlasti v starosti . Tudi 

najkrotkejši opici nij popolnoma upati . Na drugi strani so pa ravn o 

zarad svoje spakaste človeške podobe v svojem vedenji jako smešne , 

zato jih pogostoma vozijo sem ter tje in ljudém kažejo za zabavo . 

Opic je karih 150 vrst, toda mnoge poznamo le nepopolno i n 

površno, ker se je dostikrat popis delal po eni sami, večidel mlad i 

živali. Divjaki jecló opièno meso , in baje da je jako okusno . 

Razlikujemo prave opice, ki so človeku bolj podobne, i n 

p o l u o p i c e. Med pravimi opicami imajo nekatere ozek nosni pretin , 

in te prebivajo samo v starem svetu . 

113 Opice starega sveta . Semkaj spadajo največe opice, navre č 

Gorila (Sinka Gorila), O r a ng- utang (Sirnia satyrus) in S i mpanz 

(Sirnia Troglodites), prvi in zadnji iz srednje Afrike, drug i 

iz otokov Borneo in Sumatra doma. Vsi trije so brez repa, 5 do 7 

črevi je,- visoki, v lice človeku podobni ter so bili dostikrat povo d 

pravljicam o divjem moži . Zamurei mislijo o Gorili , da je prav i 

Človek, ki se je samo potuhnil in noče govoriti iz strahu , da g a 

ne bi silili delati . Isto trdijo tudi Javanci o Orang-utami. Vsi trij e 

spé 10 do 20 èrevljev nad zemljo po drevesih, kjer si iz spleteni h 

vej in listja naredé neko posteljo . 

Gorilo (pod. 53.) je leta 1847 našel misijonar Sauvage v 

Afriki na reki Gabun. Med vsemi opicami je največi in najmočnejši , 

prednje roke so debele kakor moško stegno in zobovje je strahovito. 

(Glej pod. M.) Gorila je gospodar v svojem gozdu , ne boj i 

se niti človeka, niti kake druge živali . 

Manjši Šim p a n z živi mirno v družbah in človeku ki m u 

nič žalega ne stori, vij opasen . -Mladega je lehko ukrotiti . 

Orang-utang je z dolgimi rjavimi kocinami porasten, a n a 

podlehtih so kocine navzgor obrnene. Lice je golo in svinčene 

barve. Na glavi nema daljših las , pač se mu pa v starosti zgost é 

in segajo tudi v lica in delajo zalično brado . Hodi jako nespretno 

po skrčenih prstih, toliko spretniši pa pleza. In v resnici je jako 

uren, in ker živi samotno po močvirnih gozdih, sosebno na otoku 

Borneo, je jako težavno živega ujeti, še celó ustreliti ga nij lehko . 

Zato so bržčas vsi orang-utani , kar se je dosle ljudem posrečil o 

jih v pest dobiti, bili, sami mladiči , nijeden nij menda imel &o z 

tri leta. Mladi so v glavo in lice res precej človeku podobni , al i 

pri starih se to izgubi. In glava neke dozdevne velike opice, po n g o 

imenovane , se je po primerjalni preiskavi izkazala kakor glav a 

starega orang-utana . Na njej padajo tekaj v oči veliki , oklast i 

očnjaki in spodnja jako izbočena čeljust , in oboje prav nič n e 

spominja na človeški obraz . Tudi duševna zmožnost ujetih oran o‘-

Sesavei . Opice . 235 

-titanov nij bila nič posebna, vsaj ne veča od pasje . Ako niso ravn o 

bili nenkrotni in hudobni, ima se bržčas pripisati njihovi mladosti . 

Dalje jih pa closle nij bilo mo 'oče opazovati, ker v suŽaosti lunah " 

poginejo, večidel na sušini . 

Pod. 53 . 

Gorila ; Sinila (brina : 1.7 m. visok. 

Brez repa so tudi oran -titanu podobni, toda mnogo manjši , 

dolgoroki g i b o n i (1ylobates) živeči po sunclajskih otocih . 

Izmed repatih opic omenjamo oblečeno opico. (Semno - 

pitheeus nemaeus) , ki je čudovito barvana in pisana, zatem h ul - 

mana (S . entellus) ali sveto opico lndov, ki je rumenkast ter ima 

črno lice črne roke, in naposled nosača (S. nasieus) , ki so

236 


odlikuje s posebno dolgim nosom . Iz Afrike so domá zelene o p i c e 

(Cercopithecus sabaeus) jako navadne v zverinjakih, nadalje m o rs 

k e mačke (Inuusoynomolgus) in navadna opica ali mago t 

(Inuus sylvanus), jedina opica , ki pod milim nebom živi v Evrop i 

Pod. 54 . 

31andril : Cynoc:epliah Mormon . ar. vd . la, dol . 

na Gibraltaru se vé da pod posebnim varstvom. Magot je brez 

repa. — Po dolgem pasjem gobci je lohko . poznati p a v i j ane ali 

p s o glave e (Cynocepha1rts najnavadniše prikazni po zverinjakih . 

Naj imenujemo samo arabskega pavijana (C . [lamadryas) in 

rudečenosega in plavoličnega m a ndrila mormon) pod. 5, iz 

Gvineje, ki n.ij samo po svoji vnanjosti najostudniša , temveč tud i 

v vedenji najhudobniša in najnesramniša opica . 

Oplee novega sveta imajo širši nosni pretin in torej na stra n 

obrnene nosnice, manjši so od opic starega sveta, kajti noben a 

nij daljši od dveh &uljev ; niso tako hudobne in neukrotne, marveč 

so plahe in mile ter se človeku kmalu privadijo. Zivé večidel 

v Braziliji, Peru in Gvijani . Mnoge med njimi imajo dolg, na konci 

gol rep, ki jhn kakor peta roka služi za oprijemanje in posezanje , 

zanj se, omotajo ga okoli veje, obešajo in zibljejo sem ter tje . Semkaj 

spada črni vriskač (Ivcetes Belzebub) , pod. 55, blizu dva 

&ulja dolg z ravno toliko dolgim repom, ima veliko brado in n a 

jezični-kosti zvočni mehur , s katerim lehko glas ukrepi . Vriskač 

je jako navadna opica južne Amerike . živi v družbi, jako je plah,

Sesavei . Opice . 23 7 

ako se ne čuti varnega, spleza v najviše vrhove. Zjutraj in zvečer , 

pa tudi prodno se vremo menja, strahovito vrišči in tuli . Pravijo , 

da na, kaeem vzvišenem mestu sedeč star vriskač kakor pevovodj a 

Pod. 55. 

Črni vriskač Myeotes &kobul) . -Na". vel. 50 ± 60 Cm . dolg . *) 

daje znamenje pod njim sedečemu zboru vriskačev , na dano znamenje 

zaénó vsi vrišéati in potem zopet vsi vmolknejo . Anglež i 

ga zategadelj imenujejo pridigat . Mogoče je pa tudi, kar se večkrat 

rado zgodi, da taki opisi nekoliko pretiravajo . 

Nadalje spadajo serki j : la vatau ali k o ait a (Ateles) , p o 

zverinjakih navadni k a pucinee (Cebus capuciffus) in S a j o u al i 

z vit or ep (C . apella). Brez oprijemalnega repa so : cvilež ali 

v e v e r i č a r (Callithrix sciurea) ; ponočnjak (Nyctipithecus) odlikuje 

se z velicimi očmi in sivi skoro kakor nočna zver ; s v il a š 

ali u j s t i t i (Hapale Jacclius) in l e v i č (H . rosalia) . 

Poluopice prebivajo samo v starem svetu , kjer Živé družn o 

jedoč sadje in Žuželke. Skoro vse so ponoène rivali in imajo velik e 

oči. Poseben znak je kr emp olj na kazalci zadnjih udov , doči m 

na vseh drugih prstih imajo ploŠnate nohte. Lice je kosmato i n 

glava zašpičena, lisičji podobna . Znamenito so : Maki ali m o k o k o 

(Lemur catta) ; 1 e t e èi maki ( Gal eopithecus volans) imajoč o b 

sebi kožo, ki začenja ob vratu in je razpeta med prednjimi in zadnjimi 

no gami in objema tudi rep ; Indri (Lichanotus) ; lori (Ste- 

*) Druga to ilb znunonuje dolgost reta,

114 


Pod. 56. 

Mačji maki ; Lemur eatta. Nan vel . 30 + 50 Cm . dolg. 

nops) uhač ali galago (Otolicnus) ing samo šest palcev dolg i 

spaček (Tarsius) živeč na Molukih . 

Tretji r a z r e d : ri~~ t~rtji ; Chlroptelia . 

Te v mnogem ozira mišim podobne živali odlikujejo se s 

tenko letavno mreno, ki je razpeta med dolzimi prsti prednjih udo v 

in ob telesu sega do zadnjih udov in objema tudi rep . Po dnevi 

se skrivajo, v mraku pa prhutajo prav urno okoli in si lové Žužk e 

po zraku. Na zimo si poiščejo zatišna in topla mesta, na pr. podzemeljsKe 

podinole, hrame in dimnike ,, obesijo se za zadnje noge , 

glej pod. 57, in otrpnejo èrez zimo . Casih se jih po sto skupaj 

stisne v kako zatišje. Nekateri netopirji vročih krajev sesajo kri 

toplokrvnim živalim , večina se prehrani z žužki in le malo nji h 

jé sadje. V oči padajo na teh živalih velika, tenkokoŽnata ušesa , 

kakor tudi kožnate krpe in gube , ki jih imajo nekateri netopirj i 

na nosu. Mnoge vrste razlikujejo se tudi po neenako dolzih krcljutih 

in razmerni hitrosti v prhutanji , sicer so si pa v postavi i n 

vedenji podobne . 

Tukaj omenjamo : D. a v a d n e g a netopirja (Vcspertilio murinus), 

čegar zobovje (v pod. 58 v dvojni velikosti) je podobno zobovju 

žužkojedih zveri, na pr. hrčice in krta. Velik je kakor miš , 

z razpetimi kreljuti meri pa šestnajst do osemnajst palcev , p o 

hrbtu je rjav , diši po pižmu , ima majhne žive oči in rad grize .

Sesavei. Prhutarji. 239 

Mnog umno izmišljene poskušnje so dokazale , da so netopirjev a 

ušesa in tenke kožice okoli nosa neizrečeno občutljive . Oslepljeni , 

ali v popolnoma temnih prostorih letali so urno in spretno okoli , 

Pod. ne da bi bil kateri ob kaj udaril , 

5 7 

cel() tencim razpetim nitim so s e 

znali izogibati . Ker pokonča dost i 

Žužkov , je vsikako koristna zivalca, 

kakor so tudi ostale vrste , 

izmed kojih še imenujemo : uh atega, 

netopirja (Plecotus au - 

ritus), pod. 57 podkovnjak a 

(Rhinolophus ferrum equimmi) , 

Uhati netopir, Pleeotus anritns . 

Pod. 58 . 

Lobanja navadnega netopirja V . mu - 

rinus, 2krat povečana . 

pod. 59, in rjavega s l anins k e ga netopirja (Vesperugo noctula), 

pod. 60, ki pa ravno tako malo zré slanino, kakor katerikol i 

netopir. 

Pod. 59. 

Podkovnjak ; Pdlinoloplms ferrtun equinum nar. vel.. 

Krvosesi ali vamp i r i (P1iyllostorna) so veliki, kri pijoči 

netopirji v Braziliji, ki razpeti merijo èrez dva črevlja . Po noči se

240 

Pod. 60 . 

Slaninski netopir ; Vesperug o 

Xoetula v lian velikosti . 


obešajo na divje, pa tudi na domač e 

živali in celó na ljudi, ki pod milim nebo m 

prenočujejo, naredé majhne plitke ranice 

in sesajo ciljajočo kri, kar pa nema 

koršnih slabih nasledkov . Najveèi prhutar 

je leteči pes (Pteropus edulis) , ki je 

velik kakor kunec (domači zajec), razpe t 

pa meri v širjavo 4 do 5 črevljev . Glav o 

špičasto, pasjo, hrani se pa s sadjem . 

Nahaja se na vencih indijskih otocih , 

kjer (Ta tudi jedó . 

Cetvrti razred : Zvcii ; Cafi iv0ia . 

115 V tein razredu so zbrane mnoge živali, katerim je natora z a 

živež odkazala ostalo Živalstvo, s katerim zategadelj Živé v neprestanem 

boji. Zato so zveri oborožene s kremplji in z zobmi vse h 

treh vrst, ter so nekatere med njimi celó človeku nevarne . Ta 

razred, razpade v tri razdelke in sicer po načinu Življenja in p o 

kotnjakih, ki se ravnajo po hrani . Ti trije razdelki so : žužkojedi 

s špiéastimi rogljači, pravi mesojedi z reznimi kotnjaki in naposle d 

v take, ki poleg mesa uživajo tudi rastlinsko hrano ter imajo topo-grbaste 

zobe . 

fákojedi (Insectivora) hodijo po plošnatem golem podplat u 

ter spominjajo po postavi in velikosti na podgane in miši, od ko:jih 

se pa bistveno ločijo po zverskem zobovji in po hrani , obstoječ i 

Pod . 61 . 

Jež : Erinaeeus europaeus . lian vel . 

ponajveč iz malih Živalic . Med njimi je j e (Erivaceus europaeus) , 

pod. 61, znamenit po svoji bodičasti okleki in po zmožnosti pr i 

preteči nevarnosti zviti se v klopèič . Dolg je deset palcev , ima,

Šesavci . Žužkojedi . 24 1 

špičast gobček, kratka ušesa in plošnate podplate . Razprostranje n 

je po vsej Evropi ; po dnevi se skriva po grniovji, najrajši v trnji , 

kjer si tudi napravi ugodno ležišče , na kojem prespi vso zimo . 

Dasiravno o priliki tu in tam pobere kak sad v vrtu ali na polji , 

je pri vsem ten' nedolžna in koristna žival, ki na svojih ponoéni h 

potih ugonobi polno škodljive golazni, tedaj gotovo zasluži, da ga 

vzamemo v obrambo, in kdor ježa objestno ubija, dela, neusmiljen o 

in nespametno. Jež je bil nekdaj na glasu , da mu noben otrov 

(strup) ne škodi, in res požré gada in španjske muhe brez vs e 

škode, toda drugi strupovi ga umore . 

Dalje je treba omeniti navadno rovko ali hrčico (Sorex 

araneus), pritlikovo hrčico S.pyo-maeus) in dišečo hrčic o 

Pocl. 62 . 

Pachyura suaveolens) 

podoba 62 (v 

naravni veličini), ki 

je med vsemi naj - 

manjši sesavec . Hrčice 

prebivajo v 

podzemeljskih luknjah 

in so neizrečeno 

požrešne. Zarad 

slabega duh a 

Najmanjša hrčica ; Pachyura suaveolens, nar . velikosti . P0 mošku jih mačk e 

ne jedó . 

Navadni krt (Talpa europaea) , pod. 63 , čegar široke, ro- 

kam podobne, z 'nočnimi kremplji oborožene predne šapice g a 

Pod. 63 . 

delajo spretneg a 

grebača, ruje pod 

zemljo ter si išč e 

črve in ogerce, kajt i 

je jako požrešen . 

Ker pa vedno ruj e 

in dela krtine p o 

travnikih in vdih , 

je jako nevšečen , 

časih celó škodlji v 

_------ in zato ga hudo 

ganjajo. Krtove oči 

so jako majhne i n 

'Navadni krt ; Tolpa europace. 'lg lian -velikosti. skrite , ter so zato 

prej mislili da jih nema . V resnici zarasene oči ima pa južno - 

evropejski slepi krt (T. caeca) . 

Zlati krt (T. inaurata) ima bliščeéo dlako, ki se iz zelen e 

preliva na zlato. Z v e z d o r i l c u (Condylura) se špièasti rilec na 

na konci zvezdasto razdeli v kratke tipalke . 

Pri veèih mesojedih zveréh so zobovi jako veliki in različn e 

oblike, ter so posameznim tudi posebna imenanadeta . V v saki čeljust i 

imajo po šest, reznih sekavcev, za njimi štrčé èrez vse druge zobe 

Zoologija . 1 6

116 

242 Zoologija. 

močni očnjaki, potem je nekoliko verzeljakov , za njimi se vrst i 

veliki derač z več roglji in konečno nekaj ni eljaèe v. Mesojed e 

zveri delimo v več plemen. 

Medvedje pleme . Zveri tega plemena imajo gole podplate i n 

z večino grbaste zobe. Veče, proti severu stanujoče hranijo se naj - 

več z mesom, manjše , v vročih krajih prebivajoče jedó pa pole g 

rastlinskega Živeža tudi jajca in manjše z'ivalce. Nobena zver teg a 

plemena človeku ne daje kake posebne koristi . 

Znamenite so : od pravih medvedov (Ursus) ; beli me d - 

v e d (U. maritimus), pod 64, živeč v severnih polarnih krajih, hrani 

Pod. 64 . 

-_ ~~~rff ~~~~ 

Beli medved ; Ursus ma,ritimus . Nor. vel. 2,5 m. dolg . 

se samim mesom, zlasti s tulnji in ribami . Najveéi je med vsemi 

medvedi, namreč šest do osem črevljev dolg in èrez štiri èrevlj e 

visok ; bel je ali rumenkasto bel, samo smrček je črn. Beli medved 

kljubuje tudi največi polarni zimi, izkoplje si namreč jamo v ledu , 

ali se zavleče v kako razpoko in se dá snegu zamesti, ter tak o 

prespi meseca januar in februar. Vsi popotniki iz onih krajev pripovedujejo 

, da so se srečavali s to veliko in Močno zverjo. Prebivalcem 

onih pustih krajev, Eskimojcem in Grenlandcem del a 

sosebno s tem veliko škoko, da ovoha in požré njihove zaloge Živeža 

, naj jih še tako dobro zavarujejo z ledenimi ali, skalnatimi 

ii !i 

, ,9iip~qllO,'%Iti\N( 

R~~~~~ ~j ~

Sesavci, zveri . 243 

zidovi.. Z druge strani jim pa koristi z mesom in kožo , in srčan 

Eskimojec, oborožen s samo sulico in spremljan od nekoliko psov, 

poišče velikansko zver , jo napade in — če se steče po sreči — 

zabode. 

Rjavi medved (U. arctos), pod. 65 , je štiri do šest črevljev 

dolg, jasno ali zamolklo rjav , v mladosti ima bel ovratnik, 

ki nekateremu ostane. Gledé barve se razlikujejo : sivi, rumen i 

in črni medvedje. Prebivajo po gozdnih goščavah in po skalo v 

"latih grapah , kjer tudi samica skotf dva ali tri mladiče, kateri h 

Pod. 65 . 

Rjavi medved Ursus arctos . Nar . vel. 1,5 m. dolg. 

pa ne mora stopram izlizati, kakor nekateri po krivem mislijo . 

Medvedka odgaja svoje mladiče z veliko ljubeznijo, ali če je treb a 

založi tudi enemu ali druzemu zaúšnico . Medved napada in se brani 

s capami (tacami) spenši se na zadnje noge . Na zadnjih noga h 

hodi spretniše nego opica, zato so ga nekdaj vadili plesati in g a 

tu in tam še zdaj vodijo okoli in kažejo. Pod zimo se udebeli in 

najhujši mraz prespi v brlogu. Da si, je videti okoren , je vendar 

uren in. gibčen, dobro teče, plava in pleza. Nekdaj je prebival p o 

vsej Evropi, dandenes se pa nahaja samo še na severu, potem p o 

samotnih dolinah alpinskih, pirenejskih in karpatskih. Navadno s e 

po noči klati okoli, zlomasti v Živinske staje in dela potem velik o 

škodo, pripodilo se je vže, da je v eni noči zaklal dvajset do tri - 

deset ovac. Sicer pa tudi miši ne zameta, sosebno v slast mu pa 

IG*

244 

Zoologija, 

gredó jagode in med. Koža dá lepo kožuhovino . Amerikanski črn i 

medved ali baribal (U. americanus) podoben je našemu medvedu , 

toda je nekoliko manjši. 

Manjše medvedaste živali so : rakun (Procyou lotor) , 

ki ima ta čudno navado, da vsako stvar v vodo pomoči, gredn o 

jo pojé. Zivi v zmerno topli severni Ameriki in daje cenjeno krzno . 

V južni Ameriki nahaja se več vrst nosatega medveda ali 

k o a t i j a (Nasua), ki se odlikuje z rilčastim nosom . 

Klinje pleme . Živali tega plemena so kratkih nog in vitkega, 

zleknenega trupla ; akoravno niso baš velike, so vendar krvoločne . 

Tukaj nahajamo jazbeca (Teles Taxus) stanujočega v luknjah 

(jazbinah) pod zemljo, ki po noči zalazova manjše živali in zrave n 

pobira tudi sadje in korenine . Dolg je dva Črevlja, siv s črno prog o 

prek bele glave od uha črez oko ; sicer je v svojem truplu podoben 

medvedu in tudi v tem, da zimo prespi . Iz njegovo dlake izdelujej o 

čopiče za malarje. Jazbecu podoben je rjavi rosomah (Gitl o 

borealis) v severnih deželah domá, njega so po pomoti bili nekda j 

razkričali kakor strahovitega požeruha . Smrdljivci (Mephitis) , 

živeči v zapadni Indiji, dajó od sebe strahovit neznosen smrad . 

Sledeče zveri so zleknenega trupla in jako spretnega gibanja ; 

škodljive so sosebno domači kuretnini, pijá pa tudi rade jajca in jed ó 

sladko sadje. Z druge strani so pa zopet hvale vredne, ker pokončajo 

mnogo miši in dajo dragoceno krzno . Spomina vredne so : 

Dihur (Mustela putorius), pod . 66, blizu poldrugi Črevelj dol g 

Pod. 66 . 

Dihur, 31ustella putorius . Xar. vel. 40 + 15 Cm . dolg . 

s pol črevlja dolgim repom, je črn, a skozi daljšo gornjo dlak o 

blišči se spodnja rumenkasta, okoli gobčke, očes in na učesnih robek 

je bel, Znan je zarad hude ga smradá , katerega tudi njegova

Sesa,vei . Zveri . 245 

kožica nikdar popolnoma ne izgubi. Dihur stanuje v gozdih p o 

duplih , nastani se pa tudi v starem zidovji , za lesenimi stenam i 

in pod strehami ter je najhujši neprijatelj kuretnini, do katere s e 

tudi dokoplje pod zemljo . A.ko pride v klinik, davi in kolje, dokler 

je še kaj živega, več nego more pojesti ali odnesti . — Bledo rumenkasto 

vret i c o (M. fu go) tomljajo za lov na kunce ; velik a 

podlasica ali hermeli n (M. erminea) v srednji in severni Ev - 

ropi je rjava, po zimi pa pobeli , samo konec repa ostane črn ; 

mala podlasica (M. vulgaris) je rjava, pod trebuhom bela, sam o 

šest do osem palcev dolga , toda jako urna in predrzna ; kun a 

zlatica ali plemenita kuna (M. martes) kostanjeve barve z 

rumeno liso na grlu prebiva v gozdih po duplih ; kuna belic a 

(M. foina) rjava z belim grlom nahaja se dostikrat v starih poslopjih 

; sobol (M. zibellina) je rjav , prebiva v severni Aziji i n 

_Ameriki in daje najlepše in najdragoceniše krzno, ki dohaja sosebn o 

iz Sibirije . 

Plaha, zvita in sosebno ribštvu škodljiva zver je vidra (Lutra 

vulgaris), pod. 67, s plošnatim repom in glavna mrenico na nogah . 

Stanuje v luknjah poleg vode in se hrani z ribami . Dolga je dva 

6 ‘ . 

\ - I,Irzt : Lutra vugri . (:]. 70 60 Cm. dolga, . 

črevlja, rep pa en Črevelj ; jako svetla kratka dlaka je zamolkl o 

rjava, spodaj bledejša, rabi se za čopiče, koža je pa čislana krznina . 

Zabuhla glava hna topiši gobec nego ostale kune, katerim je sice r 

vidra podobna, samo da kolje pod vodo in to najrajši po noči pr i 

svetli mesečini. Loveč ribe plazi se po dnu vode in pograbi zgoraj 

plavajočo ribo za trebuh in jo tekaj iznese na suho . Vidrino mes o 

je okusno in se jé. I)á se lehko ukrotiti in postane za čudo domača 

in se neki dá celó izučiti na ribji lov. Nij je pa kmalu lepše

24 

Zoologij a 

zabave, nego gledati vidrino rodbino, kako se igraje v vodi z neznano 

urnostjo in spretnostjo preobrača in prekucuje . 

1 1. 8 Cibetovke . Iz tega plemena napominjamo samo egiptovskega 

i h D. e u m o n a (Herpestes ichneumon) , ki. uganobi polno škodljive 

golazni, zlasti pa krokodilova jajca , in pa c i b e t k a (Viverra) Zibetha), 

ki živi v južni Aziji . Od nje se dobiva jako dišeča stva r 

119 

cibet zvana. V Afriki se nahaja sorodna eivetke (V. civet,ta) . 

Pasje pleme. Psi so na visocih nogah, hitro tekó, ali plezati 

ne morejo . K pasjemu plemenu prištevamo : 

Domačega p s a (Cariis familiaris) , kateri se v neizrečen o 

nrnozih, jako različnih pasmah nahaja po vsem svetu v človekov i 

družbi. Kakor dober čuvaj, izvrsten lovec in kratkočasen tovariš 

je zmerom okoli človeka , tu in tam ga tudi vprezajo . Lehko s e 

poduči in izuri v ma,rsikacih mojstrijah , najlepše pa rabijo svoj e 

zmožnosti v službi človeštva oni psi , ki na sv. Bernardu zasut e 

ali zašle potnike po snegu iščejo in jim otimajo življenje . Od svojih 

bližnjih sorodnikov razloči se pes baje po repu, ki je pri njem n a 

Pod. 68 . 

Volk ; Canis hlpus . Nar. vel. m. - 45 C . dolg. 

levo vsukan. Domačemu psu se ne zna za divje pradede, divji h 

psov te vrste nij nikjer, pač pa se veliki! tropi podivjanih psov klatijo 

po Egiptu in po stepah v južni Ameriki, kamor ga je pa človek

Sesavei . Zveri . 24 7 

stopram pozneje pripeljal . Opasen je pes zarad neke, samo njem u 

lastne bolezni, namreč stekline ali besnosti. Človek oklan od bes - 

nega psa večidel tudi dobi to bolezen, trpi strašanske bolečine i n 

navadno tudi umre. Dosle še nemarno zanesljivega, loka proti tej 

bolezni . 

Požrešni volk (C. lupus), pod . 68 je najškodljiviša evropsk a 

zver, ki se še pogostoma nahaja v vzhodni in severovzhodni Evropi , 

od koder tudi k nam večkrat prihaja v goste. Dolg je blizu štiri 

črevlje in poltretji črevelj visok , rep mu zmerom visi do pete . 

Dlake je rumenkasto sive tu in tam nekoliko črne namešane, p o 

trebuhu zamazano belkast ; na prednjih nogah zgoraj ima črno 

prečno marogo in tudi ušesa so črno obrobljena . Ne laja kakor pes , 

temveč zavija (tuli) . Akoravno je močan in ima strahovito zobovje , 

je vendar bojazljiv in dogodilo se je vže, da so ga otroci s krikom 

in palicami v beg zapodili . Ves drugačen je pa volk, kedar lakota 

pritiska, takrat se zbira v trope, dirjasti za Živalimi in ljudmi ter 

jih togotno napada in davi . Ne mine leto, da se ne bi éulo o kakih 

nesrečah po volkih. Volčja koža nij baš veliko prida. 

Š a k al j (C. aureus), pod. 69, je rumenkasto rudeče , sivo in 

črno namešane dlake, dolg je poltretji, visok pa dva &ovija. Nahaja 

se, akoravno redko, vže po nekaterih dalmatinskih otocih in 

Pod. 69. 

Canis aureus . Nar . vel. 70 C . -F- 30 Cm . 

na Grškem, prav pogostoma pa v Aziji in severni Afriki . Pre d 

šakaljem nij nikdo v strahu , če tudi je jako požrešen, da cel ó 

mrhovino žré in zategadelj zasleduje karavane . — Po stepah n a 

Misuriji in v Kaliforniji se klatijo veliki tropi šakalju podobni h 

psov, ki se imenujejo l aj a č i (C . ltttrans).

248 


S podolgovato zenico (punčico) se odlikuje lisica (C. vulpes) , 

povsod razupita zvita tatica . -- Severna lisica ali pesee (C . 

lagopus) je plavkasto siva, po zimi vsa bela. Stanuje v polarni h 

pokrajinah in daje dobro krzno . 

V sredi med pasjim in maiin plemenom stojé hijen e 

(Hyaena), imajoče grivo po hrbtu . Te nočne, mrhojedne zveri stanujejo 

v Aziji in Afriki. 

120 Mačje pleme. Med vsemi zvermf so mačke najkrvoločniše i n 

najopasniše , enako strahovite zaracl moči in okretnosti. Večidel 

prebivajo po vročih deželah . Oborožene so z ostrimi kremplji, katere 

pa rival pri hoji skrči in skrije ter jih tako ostre ohrani , 

večina njih tudi dobro pleza . Veèe mačke imajo okroglo , manjše 

pa podolgasto, razpoki podobno zenico (punčico) . 

No pri vsej strahovitosti nas vendar te zveri jako zanimajo, brez 

pomisleka smo skoro voljni razglasiti jih za najlepše stvore Živalstva. 

Pri eni občudavamo veličanstvo , pri drugi gibko rast , pri 

tretji barvo in pisanost. Nekaj z grozo . nekaj z dopadnostjo gledamo 

te živali ter spremljamo vsak njihov gib, ako imamo priliko 

ogledovati jih za močnimi Železnimi mrežami. Znamenito je , da 

imajo vsi trije veliki deli zemlje po eno veliko mačko Afrika ima 

leva, Azija tigra, Amerika jaguara, a vsi trije so precej enak o 

velike in močne zveri. Ogledimo si jih malo bliže . 

Lev (Filis leo), pod. 70, je kralj vsega Živalstva, dolg je pe t 

Pod. 70 . 

Lev ; Flis Ieo, Nar . vel, 2 m. + 1 m .

Sesavei . Zveri . 249 

do osem érevljev, visok pa polčetvrti črevelj. D rep ima na 

konci čop , a v njem je skrita rožena špica. Glavo hna veliko , 

okroglasto kakor mačke, čelo ploščato, nos raven, gobec top, jezi k 

raskav in velike svetle oči . Poseben ugled daje samcu obilna griva , 

ki pokriva vrat in prsi ter se še nastavlja posred trebuha . Navadno 

je rumenkasto rjav. Samica je brez grive, takisto tudi mladiči , 

katerih navadno skoti po troje. Mladiči pridejo z odprtimi očm i 

na svet; dostikrat se porodé tudi v sužnosti . V starodavnih časi h 

so bili levi mnogo dalje razprostranjeni, nego so dandenes, nahajal i 

so se na Grškem , Macedonskem in na Siciliji . Koliko jih je pa 

takrat moralo biti v Afriki in Aziji, razvidno je iz neverjetni h 

števil, v kojih so jih Rimljani rabili za svoje krvave igre . Pompej 

je za eno igro dal dopeljati 600 levov, med njimi je bila polovic a 

samcev ; Julij Caesar je naenkrat 400 samcev postavil na bojišče. 

Ako pomislimo , da so tudi po manjših mestih napravljal i 

take igre, če tudi v manjši meri , moralo se je sčasoma vendar 

število teh zveri znatno zmanjšati . In v resnici dve sto let pozneje 

M a r k A u r e l nij mogel več spraviti skopaj nego sto levov , te r 

je tako ona krvoločna razvada vendar imela tudi dobre nasledke . 

Lové jih v globoke jame, kar nij posebno težavno. Sedaj ima, 

Afrika največ levov, dobé se pa tudi v Perziji in Indiji . Toda se 

levi iz raznih krajev tudi razlikujejo po velikosti in barvi . Kapski 

lev je jasno rumen, majhen in bojazljiv perzijski mu je podoben , 

Pod. 71 . 

Tiger ; Felis tigris . Nar. vel. 2 m. + 1 m .

250 


toda je vže nekoliko veéd ; največi in najmogočniši je pa lev v severni 

Afriki v Atlasovem gorovji. Dlake je temne, griva je skoro črna , 

lice pepelasto , in kedar zarjove , popada strah in groza ljudi in 

Živali na široko in daleko . Po mačje zalazova svoj plen , najrajši 

zjutraj in zvečer blizu vode, kamor hodijo rivali pit , ga pograb i 

v skoku in pobije s capo . Človeka lev baš ne išče, prej bi rekli , 

da se ga ogiblje, pripoveduje se celó, da se je umaknil pred mirno 

stoječim Človekom. Strašartsk je pa lev , ako je sam napaden al i 

razkačen. V sužnosti se dosti hitro ukroti. 

Tiger (Felis tigric}, pod. 72, je dolg kakor lev, toda nekoliko 

nizi, zgoraj je .rudeČkasto rjav in povprek črno progast, po trebuh u 

bel. Prebiva samo v Aziji, sosebno v vzhodni Indiji, največ jih j e 

v Bengaliji, nahaja se pa tudi na velikih otocih Java in Sumatra . 

Sicer se pa klati še daleč okrog, na severu pride tja do domovj a 

severnih jelenov in na severo zapadno stran tja do hvalinskeg a 

(kaspiškega) morja. Tiger je najgrozovitiša zver in mnogo nevarniši 

od leva, človeka sledi cel() v stanovanje ter ga odnese nenadoma. 

Najrajši se skriva po bambusovih goščavah . Lové ga n a 

slonih, kjer je strelec na visokem hrbtu še precej varen. V sl-12 - 

nosti se skoro ne dá ukrotiti . 

Jaguar ali amerikartski tiger (Felis onca), pod . 72 , 

Živi po vsej srednji juzni Ameriki od Orenoka tja do La-Platsk e 

reke, a doklati se celó do Patagonije. Nekoliko manjši je od lev a 

Pod. 72 . 

Jaguar ; Folis ()Ilca. Xar . vol. 1,5 m. ± 0,75 m . dolg . 

in tigra, ali je lepše pisan . Po hrbtu je rijast , proti trebuhu bel , 

po bokih ima pa štiri do pet vrst črnih , iz lis sestavljenih kolo-

sesavc i. Zveri, 25 1 

barjev, a vsak kolobarček ima v sredi liso. Po glavi in po hrbtu 

pa goste lise ne delajo kolobarjev, ne predolgi rep ima proti konc u 

tudi črne kolobarje. Jaguar je strahovita zver in preti sosebno ob 

rekah na povodne prasce , napada pa tudi divje konje , goveda , 

jelene in črede domačih Živali, toda ne kolje črez potrebo. Kakor 

tiger, napade tudi jaguar človeka in ga cel() išče, ako je enkrat 

okusil človeško meso. Jako spretno plava črez široke reke , vlov i 

si cel() ribo in Želvo zná spretno izluščiti iz črepine . Jaguari s o 

različne velikosti in barve, nekateri so skoro črni, a tudi na tacih 

je še poznati lise. Lepa koža se visoko ceni . Odkar so puške bolj 

in bolj prišle v navado, manjša se tudi število jaguarov . 

Tudi v starem svetu je nekaj jako lepo pisanih maček . Tak o 

na pr. sta p a rt t e r (Felis pardus) in leopard (Felis leopardus) 

stanujoča v Afriki, južni in zapadni Aziji . V južn.i'Ameriki prebiv a 

tudi o z e l o t (Felis pardalis) rumenkasto siva mačka z rijastim i 

lisami, ki se po bokih strinjajo v povprečne proge, in pa pum a 

ali a m e r i k a n s k i lev (Felis concolor) tri do štiri èrevlje dolga , 

jako krvoločna, toda pred človekom bežeča zver. Levu je podobna 

v tein, da je enobarvena, bledo rumenkasta ali rij alta . — V Afriki 

in južni Aziji živeči gepard (Felis jubata) ima, grivo, Tomljaj o 

ga za lov . Pod. 73 

Ris, Felis Ivu . Iar~ vel . 1 m. + 15 Cm, dolg .

25 


Ri s (Felis lynx), pod 73, je nekaj srez tri črevlje dolg in še 

ne prav dva črevlja visok in ima kratek, samo eno ped dolg rep . 

Po hrbtu je lijast in sem ter tja nepravilno temno lisast, prot i 

trebuhu jasnejši. Omeniti moramo šc črne šopke na, -ušesih in p a 

velike oči, ki so zarad bistrega vida prišle v pregovor . Nekdaj j e 

ris prebival po vseh gozdih Evrope , sedaj se pa nahaja samo še 

na severu, v Pirenejah in Alpah in tudi na notranjem Kranjskem , 

če tudi redko. Krvolok dela med divjačino, pa tudi med ovcami veliko 

škodo. Najrajši se vleŽe na kako drevo in od onod preži n a 

mimo gredoče Živali, jim skoči na hrbet in pregrizne vratne žile. 

Na ta način oblacla ceh') najmočnejšega jelena . 

Naša d o m ač a mačka (Felis domestica) je doma iz Nubije . 

Veča in močnejša od nje je divja mačka (F. catus), pod 74 . 

Prava in divja, mačka je močna in krepka Žival sive ali rjavkast o 

Pod. 74 . 

Divji iila('ek : Felis catus . Nar. vel. GO + 3) t'I IL (1,4 . 

sive dlake in ima povprex. nejasne valovite črne maroge. Rep je 

precej kratek, enakomerno debel, črno pasast , na konci pa ve s 

črn. Nahaja se tu in tam po večih gozdih , tudi še pri nas , tod a 

je od dne do dne redkeja. Med divjačino dela neizmerno škodo . 

koža velja pa za dobro kožuhovino . Od divje mačke je treba razlikovati 

podivjane domače mačke, ki časih od samotnih selišč pobegnejo 

v gozd, ondi podivjajo, in so na videz divjim res nekolik o 

podobne .

Sesavei. Vrečarji. 253 

Peti razred : re : 31arsupialia. 

livali tega razreda živé samo po vroči Ameriki , na sundaj- 121 

skih otocih in v Novi Holandiji in navadno niso veče od podgan e 

in zajca. Vrečarje jih pa, imenujemo zaradi tega, ker je njihov a 

koža na trebuhu podganena, tako da ti kožnati gubi delati neko 

vrečo, v kateri svoje mladiče po več tednov nosijo. Mladiči prihajajo 

jako nezreli na svet . Nekatere semkaj spadajoče Živali sice r 

rimajo take vreče ali torbe, toda ves njihov skelet, še posebn o 

pa oblika medenice jasno spričuje njihovo sorodstvo z vrečarji . 

Nekateri se hranijo z rastlinami , drugi pa Živé kakor naše kune 

in lisice . 

Rastlinojedi vrečarji . Semkaj spada koala ali' medved v r e- 122 

Čar (Lipurus), ki svojega ndadièa nosi dolgo na hrbtu, in pa ve - 

liki klokan ali k e n g u r u j( almaturus giganteus), pod . 75. Pase 

Pod. 75 . 

Kenguruj ; Ilalmaturns giganteus. ,tir . vel. 1.5 m, + 1 m . dolg .

123 

254 


se v čredah po neizmernih ravninah Nove Holandije ter je največ a 

Žival v petem delu zemlje. Čudne podobe žival je , mala glava i n 

drobni prednji del nič kaj ne pristoji k močnemu ozadku. Tekoj 

opazimo dolge zadnje noge in premočan rep, oboje ga dela zmožnega 

za velikanske skoke . Dolg je do šest érevljev in tehta dv e 

sto funtov. Mesa je prav okusnega, zato ga na vse kriplje lové in 

preganjajo in po obljudenih krajih so ga vže skoro popolnoma pregnali. 

Navadno sedi sklonjen po konci in je od daleč podobe n 

kacemu možu in od domačinov mu nadeto ime kenguruj neki tud i 

pomeni „star mož”. Klokan se plodi tudi v su'Žnosti, mladiči s o 

jako majhni in nerazviti . Razen njega je še mnogo druzih manjši h 

kengurujev, od kojih so nekateri jako lične postave in lepo pisani . 

K u s k u s (Balantia) živi na Arnboini in vombat (Phascolamys) 

v Vandimenovi zemlji. 

Mesojedi vreèarji . Izmed njih imenujemo : kuno vrečaric o 

(Dasyurus) iz pove holandije ; podgane v reč a r i c e (Beutelratte , 

Didelphis), ki živé samo v Ameriki ter so perutnini jako nevarne , 

tako na pr . navadna podgana vrečarica ali oposum (II 

marsupialis), pod 76 , ki je mačkine velikosti ter nosi mlade naj - 

Pod. 76. 

Podgana vrečarica ; Didelphis marsupialis . Nar . vel . 60 Cm. + 45 Cm . dolga . 

pred okoli 50 dni v vreči , potem pa še nekoliko časa na hrbtu. 

To isto dela tudi miš vrečarica (Beutelmaus, D . dorsigera), ki 

je zaradi tega tudi dobila ime hrbtono s ali surinamski E D. e j . 

Mladiči na hrbtu ovijo svoje repke okoli nazaj zavihanega, materi - 

nega repa . 

Vrečarji. posredujejo prelaz med zvermi in glodavci. Prvi 

sesavci na zemlji bili so vrečarji, njihovi ostanki nahajajo se v rže 

v starših zemeljskih tvorbah (glej v mineralogiji §, 160) . Dandenes 

razširjeni so na jako omejenem prostoru .

Sesavci. Glodavci . 255 

fiesti r a z r e d : Glodavci ; Glires. 

Glodavci imajo v vsaki čeljusti dva dletasta zoba , g l o dač a 12 4 

imenovana , ki sta samo na sprednji strani s sklenino (emaljem ) 

Pod. 77 . prevlečena , zato ostaneta spredaj zmerom 

rezna in ostra , zadaj se pa pri glodanj i 

sproti obrabita. Glodači tudi iz korenine 

doraščajo in narastó v neprimerno dolgost , 

ako se spredaj sproti ne obrusijo. Podočnjakov 

nem*, in med glodači in kočnjaki 

(dva do šest) je velika vrzel , kar se vidi 

na pod. 77, ki predstavlja kunčevo gornj o 

čeljust od spodnje strani . Sklenina na kočnjakih 

dela povprečne robove. 

Glodavci so večidel majhne, miroljubn e 

zivali , ki se močno plodé , koteč po ve č 

golih in slepih mladičev. Mnogobrojni rodovi 

razstavljeni so v več skupin . 

Veverièasti glodavci (Sciurina) so zale in 

Kunčevo zobovje % mu . ve- Živahne Živalce, živeče večidel na drevji in p o 

lihosti . dupljih, samo nekatere v podzemeljskih luknjah. 

Jedrca in plodovi so njihova poglavitna hrana . Med njimi je : 

rt a v a dna veverica : (Sciurus vulgaris) , pod . 78 , lijaste dlake , 

Pod. 78. 

Veverica ; Sciurus vulgaris . Nar. vel. 24 Cm . + 20 Cm . dolga . 

po trebuhu bela, nahajajo se pa tudi črne . Po severnih krajih osivi 

po zimi in. dá lepo krmilno. Veverica prebiva po naših gozdih , 

najrajši v smreèji . Jé posebno rada smrekovo seme, pa tudi oreh i 

in sploh jedra jej gredó v slast. Prav zabavno je gledati Živalco, 

kako urno in spretno gloda lešnik . V sužnosti jé vse, posebno

256 


rada sladkor, toda grenkega mandelja jej ne smeš dati, ker j o 

umori njegov višnjav strup . Ako nema kaj trdega glodati, narasto 

jej glodači črez mero dolgi in, potem gloda, ako je prosta, lesenim ) 

po hiši. V gozdu si napravi v kacern duplu prav ugodno, z maho m 

postlano ležišče ali pa si na drevesu naredi gnezdo iz vejic , š e 

raje se polasti zapuščenegá ptičjega gnjezda , katero po svoje po - 

pravi in uredi. Ondukaj tudi skoti dvakrat ali trikrat na leto p o 

tri do sedem mladih. Ob slabem vremenu zamaši skrbno nahod v 

svoje gnjezdo . 

Leteča veverica ali poletuša, (Pterornys), pod . 79, ziv i 

na Ruskem , posebno pogosto v brezovih gozdih (brezikih) sibir - 

Pod. 79. 

Leteča veverica ; Pteromys . Nad.. velikost 15 + 12 Cm . 

skih. Sedem palcev dolga Žival je siva ter ima med prednjimi i n 

zadnjimi nogami razpeto kosmato kožo (perutnico), s katero p a 

vendar ne more leteti, temveč si samo olajša skakanje. Kakor pri

Sesavci . Glodavci . 

nas veverico tako ondi tudi poletušo imajo za zabavo po hišah , 

ker se tako udomači, da se dá človeku v žepu prenašati . 

Polh (Myxus glis) dolg šest palcev in pa podlesek (Mus 

avellanarius), pod. 80, tri palce dolg, imata oba košat rep in zim o 

P od 

. 80 . 

prespita. Polhov j e 

dosti po naših buko - 

vih gozdih. Lové jih , 

in sicer po noči, zarad 

okusnega mesa , 

katero so vže star i 

Rimljani čislali kako r 

dober oblizek. Kožica 

n.ij sicer mnogo vred - 

na, vendar se porabi . 

Podlesek je jako brhka 

Hvalca , rekel bi 

prav majhna veverica , 

in se tudi ravno tak o 

udomači in privadi Go-- 

Podlesek ; Mus avellanm.ius. Nar. vel. 8 + 7 Cm . veku. Rjav je , spodaj 

malo svitlejši , in repek je tako dolg kakor truplo. Nahaja s e 

po srednji in južni Evropi po gozdih in leščevji, toda nikjer po - 

gostoma. Najrajši jé lešnike in bukvico (Lir). Za zimo si naprav i 

v zatišji kje okroglasto gnezdo, spleteno iz trave , mahú in listja , 

v njem prespi vso zimo tja do aprila . 

Svizec (Arctomys marmota), pod . 81 razlikuje se znatno o d 

Pod . 81 . 

ravnokar opisanih Žival i 

ne samo po postavi, tem 

več tudi v vedenji . Velikosti 

je zajčeve , tod a 

trupla je neukretnega , 

zatrepanega, glave široke 

in plošnate, kratkih nog 

in kratkega repa. Dlak a 

je rumenkasto siva in nagiblje 

na rjavkasto, okoli 

gobca je bel. Svizec prebiva 

po najviših planinah , 

na prisojnih rebrih v Al - 

pah in Pirenejah bliz u 

večnega snega. Hrani 

se s koreninami in pla - 

ninskimi zelmi, s katerimi 

tudi skrbno nastelje globoke 

jame pod zemljo , 

kjer zvit prespi šest al i 

svizec ; Aretomys marmota . Nar. vel . 

še več mesecev dolg o 

30 + 15 cm, zimo, ne da bi kaj jedel , 


17

258 


Svizci so jako plašni in oprezni, kakor pri najma,njšem sumu kak e 

nevarnosti jedeh iz družbe glasno zabrlizgne, izginejo vsi hitro kakor 

strela v svoje luknje. Planinci ga časih streljajo, da-si mes o 

in koža nij dosti prida, pa čislajo mast za izvrstno zdravilo . Lovec 

se mora neznansko oprezno bližati živali in mora dobro zadeti, da mu , 

Če tudi smrtno zadeta, ne uide v luknjo . V prejšnjih časih so se pogostama 

videvali mladi Savojarcli, ki so za denar kazali svizce po svetu . 

Miši (Murina) so vse majhne in Živé po luknjah in rovih , 

katere si same kopljejo . Ponočne živali so in se hranijo večidel z 

zrnjem in koreninami, pa, vmes tudi z živalskimi snovmi ter s o 

dostikrat jako škodljive . Znamenite so : 

Hišna miš (Mus musculus) temno siva z tlolgiin repom, zn a 

jako spretno plezati. G- o z d n a miš (M . sylvaticus), pod. 82 je veča , 

Pod. 82. 

dolgorepa , ru - 

dečkasto rujava , 

spodaj bela . H i š - 

n a ali črn a 

podgana, (M . 

rattus) je črnikasta 

in sede m 

palcev dolga. Siva 

podgan a 

(M. decumanus) „ 

pod . 8 :7_3, je rjav - 

kasto siva , veča 

in močnejša, o d 

črne ter se j e 

stopram v 18 .stoletji 

priklatila iz 

Poloma ini '3 ; M. sylvatioals 11 + 1 Cin . Azije v Evropo . 

Kakor so glodavci veveričnega plemena, prijetni in priljubljeni , 

tako ostudne, celó grozne so živali tega plemena skoro vsem ljudem. 

Še posebno velja pa to za zadnji dve, za, p o d. ga n In p o 

pravici, ker obe, da-si tudi se v zunanjosti nekoliko razločite, strinjate 

se vendar v vedenji in v vseh slabih lastnostih . 

Podgane so togotne, zagrizne , predrzne in požrešne živali , 

kopljejo in preglodajo si luknje in hodnike skozi hleve, magazine , 

kleti in ladije, poškodujejo in ognjusijo vsakovrstni živež in po - 

leg tega prebrbajo in žró najnegnjusniše odpadke po gnojiščih , 

zahodih in smradnih jarkih . Poloté se celo živih živali, napadaj o 

perutnino, opitane svinje, bolno blago (živino) — s kratka pre d 

njimi nij nič varno. Na Jamaiki ugonobé velik del sladkorne 

trstike, Posebno v velicih mestih, kakor je London in Pariz , 

jih nij mogoče zatreti . Časih pravo vojsko vzdignejo na podgane , 

otrujejo jih s strupom, lové jih v umno napravljene proglj e 

in pasti in naščuvajo nalašč za to -učene pse na nje . Lov na podgane 

je ,po teh mestih posel posebnih, nalašč zato postavljenih 

mož . Cudno je to, da se v pismih starega veka podgana nikje r

Sesavci. Glodavci . 259 

Pod. 83 . 

Siva podgana, M. dccumantis. Iti r . vel . 26 -J- 20 Cm . 

posebe ne spominja. Zato mnogi mislijo, da se je stopram v srednjem 

veku pritepla iz Azije . Dawlenes je razširjena po vsem svetu , 

ladije so jo zanesle tudi na osamljene otoke. V Kini jo jedó kako r 

slaščico. Podgana skoti časih po osemnajst mladih na enkrat , i n 

zgodilo se je vže, da so se goli in mastni repi cele družine spleti 

in zrasli. To čudno in znamenito prikazen , ki je bila dosti sum - 

ni éena in kot neverjetna opisana, imenujejo „p o d g a n s ki k r a l j .” 

P olj s k a m i š (Hypudaeus arvalis) je med vsemi najškodljiviša, 

ker se časih pr)kaže v neizrečenih množicah. Pravijo , d a 

se v teku enega pole) a od enega samega para pri najugodniši h 

Pody',)4 . okolnostih nakoti 2300 po - 

tomkov. Rjavkasto siva i n 

kratkorepa žival slabo pleza , 

~ ,;, t ~''~~~i,~~„~jt 

,}~~ zato jih je najbolje loviti v 

navpik izvrtane luknje . 

Hrček ali skriče k 

(Cricetus frumentarius), po - 

doba 84, je deset palce v 

dolg, rudečkasto rumen, 

spodaj črn. V ustnih moš T 

njicah znaša velike žitne 

zaloge v svoj podzemeljsk i 

stan, ki ima več predalov . 

V enem stanuje, v druge 

spravlja živež in odstranjuj e 

nesnago. Stanovanje ima 

dva izhoda, po enem, na 

pošev izpeljanem izpihuj e 

izkopano prst, po drugem 

navpičnem pa zlasti v ne ... 

.11réek ; Cricetus Irumenarltis . 25> ± 5 Cm, VarflOSti zbeži v svoj stan . 

17*

260 


Kakor podgana grize tudi hrček neznansko rad, v togoti se brani 

celó proti človeku postavivši se na zadnje noge, kar tudi sice r 

rad dela, zlasti pri jedi . Nahaja se po severni in iztočni Evropi , 

na Nemškem po nekaterih krajih , n. pr. v Turingiji jih je toliko , 

da delajo neizrečeno škodo. Nij samo to, kar sproti pojedó , teinveč 

vsak si še v svoj stan nanosi petnajst do dvajset funtov žita , 

zato se dvojno izplača trud iskati hrčkove zaloge. Koža se rabi 

za krznino, da-si nij mnogo vredna . 

Leming (Lemnus norvegicus), 5 1/2 palca dolg stanuje daleč 

na severji, na Švedskem in Norveškem in potuje časih v velici h 

tropah m o š n j i č a r (Ascomys) v Ameriki ima na ven odprte ustne 

mošnjice ; po d g a n a p iž m a r i c a (Fiber cibethicus) živi v severni 

Ameriki ter si zida umetno, krušni peči podobno stanovanje o b 

rekah. Velika je kakor kunec , diši po pižmu in clá lepo krznino , 

o n dr a t a imenovano-, iz katere se izdelujejo lepi klobuki . 

Pleme skakačev (MaeI~opoda) in zajcev (Lepot ina). Semkaj spadajo 

živali dolzih zadnjih nog, s katerimi lehko delajo velike skok e 

ter se hitro umaknejo nevarnostim. Nekatere koristijo z okusnim 

mesom in fino dlako, iz koje se dela polst (filz) . Večidel živé v toplih 

deželah ter se hranijo z rastlinami . Od skakačev imenujemo : s k a - 

kuna (I)ipus jaculus) iz južne Rusije, egip et s ke g a niša sk a - 

k a ča (a1toniys aegyptiacus) pod. 85, in pa južno-afrikanskeg a 

Pod. 85 . 

Miš skakaè ; llaltomys aegyptiaclls . 18 + 22 Co . 

zajca skakača (Pedetes calfer). Prelaz k zajcem delata siv i 

činčila (Eriemys) in v i s k a h a (Lagostomus) Živeča v južn i 

Ameriki. Velikosti sta kunéeve in imata najfinišo in najmekš o 

dlako . Najbolj znana žival tega plemena je pa vendar n a v a d n i 

zajec (Lepus timidus) pod . 86 , ki kaže v zobovji to posebnost , 

da ima med vsemi sesavci edini za gornjima glodačema še dv a 

majhna zobca (pod. 77) . Zajec dá izvrstno pečenko in iz dlake 

se izdelujejo polsteni klobuki . Kunec (L. curdculus) , živi v luk-

Sesa , Glodavci . 261 

Pod. 86 . 

Zajec poljski ; Lepus timidus. IV ar . vel. 60 + 8 Cm . 

njah pod zemljo ter se množi: neizrečeno hitro , ker samica skot i 

vsako leto štirikrat ali celó petkrat po štiri clo osem mladičev . 

Zategadelj so časih tu in tam celó škodljivi . Mešanci med poljskhn 

zajcem in kuncem, tako imenovani leporidi, so jako okus - 

nega mesa, zato jih tu in tam reclé na veliko . 

Bohri (Palmipedia) odlikujejo se s plavutno pečico na zadnji h 

nogah. Najvažniši je navadni bober (Castor fiber), pod. 87, dva 

Pod. 87 . 

Bober ; Castor fiber. Nar. vel. 75 + 30 Cm. 

clo tri črevlje dolg, s črevelj dolzirn, plošnatim in luskavim repom . 

Gornja daljša dlaka je rjava , spodnja mekša pa sivkasta . Rumeni 

glodači so močni in gledajo iz ust . Bobri živé po leti posamezni 

ob rekah, jeseni se pa združijo ter si zidajo skupna stanovanja , 

ki so jako umetno izdelana. Grade pa samo po noči. Od mladih 

drevesec , vej, kamenja in blata zgradijo stavbo, podobno veliki 

krušni peči. Izhod je zmerom pod vodo. Da voda okoli hiše ne

262 


upade, napravijo, če je treba , tudi jez poprek vode. Hrani se z 

drevesno skorjo in listjem in od obojega si napravi zalogo za zimo . 

Bober je miroljubna žival , njegovo meso je prhko in okusno . V 

Evropi so ga skoro vže zatrli, samo še na Donavi in na Labi s e 

tu in tam nahajajo posamezni pari ; pogostoma se pa še nahaja v 

severni Ameriki in Aziji . Preganjajo ga zaradi fine dlake, iz koj e 

se izdeluje najfiniša polstenina, in zarad bobrovine (Castoreum) , 

to je rumenkasta, jako dišeča stvar, ki se nabira v neki žlezi . Iz 

vrstno je zdravilo . 

Bodičasti glodavci (Aculeata) . Semkaj spada ježevec (Hystrix 

cristata) z dolgimi, belo in črno kolobarjastimi bodicami . 

Nočna žival je in prebiva v luknjah. Nahaja se vže po južni Ev - 

ropi, če tudi redko, bolj pogostorria pa v Afriki . 

Poinparkljai (Subungulata) se taco hnenujejo, ker so njihovi 

nohti topi, skoro parkljem podobni . Zivé samo v južni Ameriki , 

miroljubni so ter imajo okusno meso. Med nje spada : A g ut i 

(Dasyproeta) ; Paka (Coelogenys ; morski pr a s i č ek (Cavia cobaya) 

je vže več stoletij udomačen v Evropi, a divji se ne nahaj a 

nikjer več. Svinji v velikosti in postavi podoben je k ap ib ar a 

ali vodni prasee (lydrochocrus . 

Sedmi razred : Brezzob . , entata . 

125 Živali tega razreda se leko spoznajo po ozkem gobci , v katerem 

nemajo prednjih, nekateri eeló nikakoršnih zob . Prsti so ji m 

zraščeni, a na njih imajo močne kremplje . Nekoliko njih pobira . 

majhne žužke z lepljivim jezikom . Večidel so jako počasne in top e 

živali, živeče samo po vročih krajih . Spomena vredne so : Kljuna š 

Pod. 88 . 

Wljuna ; Ornitorhynehus paradoxus . Nar. vel. 40 Cm . 

(Ornithorhynchus paradoxus), pod 88, s kljunastim gobcem z'Nov e 

Holandije ; kljunati ježe k. (Echidna) na Vandimenovi zemlji ;

Sesavei. Rédkozobi. 6 

veliki mravljin a r (1‘ yrn ecophao. ) v južni Ameriki je dolg štiri _ 

èrevlje , rep pa 3 Črevlja ; podzemna s v i n j k a (Orycteropus ) 

živeč v kapski zemlji je takisto velika in živi baš tako kakor prejšnji, 

a ima okusno meso . Zarad čudovitega pokrivala sti znameniti : 

l u s ka v e c (Manis), ki je pokrit z roženimi luskami, katere kako r 

strešniki druga vrh druge ležé , več vrst te živali živi v Aziji in 

Afriki ; o klop Etik (Chlamydophorus) krtove velikosti, Živi tudi po d 

zemljo, po glavi in hrbtu ima oklop iz poprečnih usnjatih pasov ; 

Pod. 89 . 

Pasanee : Dasypus. Nar. vel. 45 C . 

p a s a n e c (asypns), pod. 89 , živi v več" vrstah samo v južni 

Ameriki v podzemeljskih luknjah , katere si izkoplje sam ; glava 

in hrbet sta popolnoma oklopljena z roženimi pločicami, sredi života 

ima pa več ravno tacih obročev ali pasov ; največi je tri do 

štiri črevlje dolg, najmanjši se lehko zvije v klobček ; lové jih 

zaradi okusnega mesa . 

L e n i v c i (Bradypus) so počasne, samotno po drevji živeč e 

živali kosmatega kožuha in opičastega lica . Hranijo se z listjem , 

redkokedaj pridejo na zemljo, kjer se pa neznansko težavno gibljejo. 

Zarad počasnosti njihovega gibanja na tleh, dobili so im e 

lenivci. V resnici so pa temu krivi njihovi čudno ustvarjeni udje . 

Prsti so namreč" zraščeni, skriti so v koži in le velikanski, skoro 

tri palce dolgi srpasti kremplji gledajo izpod kože . Poleg tega so 

prednji udje skoro še enkrat daljši od zadnjih . Manjši lenivec (B . 

pallidus) zove se A i, Veéi (B . tridactylus) , pod. 90 , pa Un a u . 

Oba Živita v južni Ameriki .

264 


Pod. 90 . 

Lenivec ; Bradypus tridactylus . Nar. vel. 1 'noter . 

Osmi razred : 31nogoparkliarJi ali debelokožei, 31nitungula s . 

Paehydermata . 

126 Debela koža teh živali obraščena je le z redko dlako in njihovi 

neokretni prsti, katerih imajo po dva do pet na vsaki nogi, vtaknjeni 

so, vsak posebe, v parkeljce. Hranijo se večidel z rastjem . V tem 

razredu nahajajo se največe kopne živali, živeče samo v starem svetu . 

Pred vsemi se odlikuje slon (Elephas), ki z velikanskim in močnim 

truplom strinja tudi čudoviti razum in podučnost. Truplo je re s 

okorno neokretno ; ali njegov trobec (rilec) je jako spretno orodje , 

s kojim opravlja marsikaj , česar druge živali ne morejo . V pod . 

47 narisali smo zložen kotnjak indijskega slona . Imenitniša neg o 

kotnjaki so tri do štiri èrevlje dolga slonova okla , ki dajo dragoceno 

slonovo kost .

Sesavel. Mnogopmaklja,rji 26 

Razlikujemo dva slona , namreč a z i j a t s k ega (E . indic as) , 

pod. 91, ki je ved., poclučniši in krajših ušes, nego a f r i k a n s k i 

slon. (E. africamis), ki se poleg tega tudi razlikuje po zbočene m 

čelu in po tem , da sklenina na oglajenih kotnjakih dela kopast e 

( A) robove. Sloni živé družno po vlažnih gozdih v Aziji in Afriki , 

v 

Pod. 91 . 

Azijanski slon Elephas indicus . Nar. vel. 3 metre visok . 

hodijo radi kopat se v vodo in dobro plavajo . Miroljubne so Živali 

in človeka nikdar ne napadajo, ako jih ne draži . Redke so Živali, o 

katerih bi imeli toliko opisov in povesti, kakor baš o slonu. Te 

povesti govoré večidel o indijskem slonu , o njegovem razumu , o 

njegovi podučnosti in dobrem spominu, ne samo za izkazane dobrote, 

temveč tudi za žalitve in krivice . Star slon meri dvanajst 

do šestnajst èrevljev v dolgosti in je v plečih deset do dvanajs t 

črevljev visok. Okli ima v gornji čeljusti namesto prednjako v 

ali sekavcev , sosebno veliki ima afrikanski slon, kajti njegov o 

oklo je časih črez pet Črevljev dolgo in érez 100 funtov težko . 

Kotnjaki se večkrat izmene, a čudno je, da star slon ima v vsak i 

čeljustni poli en sam kotnjak, tedaj vsega skupaj štiri , doèim jih 

mladiči imajo po šestnajst, dvanajst do osem. Slon učaka sto le t 

in še več, toda v sužnosti se ne plodi ali vsaj tako redko , da se

266 

Zoo ogijtt , 

morajo vsi za tomljanje namenjeni sproti loviti . Lové jih različno . 

Ali skušajo h kratki vjeti cel trop slonov tirajoč jih s kadmi pet - 

sto do tisoč goničev v ograjo, narejeno z močnih kolov , zakriti h 

z grmovjem ; ali pa lovci zvabijo posameznega divjega slona me d 

tomljane, ki vzamejo divjaka, med se in ga tako obstopijo, da m u 

lovci, sarn ne vé kedaj, zadrgnejo vrv okoli zadnje noge ter ga z a 

bližnje drevo privežejo . Vjete potem ukroté s postom . Slon je dober 

voznik in tovornik, ali vendar se sploh malo rabi , nekaj ker g a 

je težko dobiti, nekaj pa, ker njegovo vzdrževanje predrago stane , 

kajti velikan potrebuje velikanske obroke . Največ jih rabijo indijski 

vladarji in mogotci za sijajne sprevode . Jako redki so beli sloni , 

v Siamu jim v kraljevi palači po knežje strežejo ter jih sporo kakor 

bogove časté. Rimljani seznanili so se s sloni stopram v vojska h 

s Pyrrhom in Hanibalom, koja sta vodila sobo afrikanske slone, k i 

se torej tudi dadó krotiti in tmnljati . Po iznajdbi smodnika, se vé , 

slon v vojski nema nikakoršne veljave več . 

Tu in tam se nahajajo ostanki predpotopnega slona ali mamuta 

(E, prhnigenius), od katerega prihaja dobršen del slonov e 

kosti, zlasti iz Sibirije. Ondi so našli to žival v ledu zamrznjen o 

in tako dobro ohranjeno , da je koža še pokrita z gosto, volnat o 

dlako in da se v želodci še dadó razločit smrekove bodice i n 

ostanki druzih severnih rastlin . Njegova 10 do 15 črevljev dolga 

in. 1 črevelj debela okla tehtajo 300 fantov in tudi več . 

Izmed velikanskih predpotopnih debelokožcev še imenujem o 

ni a s t o d o n a iz Amerike in di n o t h eri u m . Nalneukretniša živa l 

na kopnem je pa vendar p o v o d ni konj (Hippopotamus), ki živ i 

samo po vodah in grezéh vroče Afrike . Kratkonoga žival se pa 

nikakor ne dá primerjati skočnemu konju . Iz njegove , dva palca 

debele kože režejo se biči . 

Iz plemena ščetinarjev (Setigera) rilastega gobca, je na š 

znani in čislani prasec (Sus scrofa), ena najkoristniših domačih 

Pod . . živali, katero so zategadelj 

iz starega sveta preselili 

tudi v Ameriko in 

Avstralijo. Podočnike , 

pod. 92, tako imenovan e 

čekane ali okla, ima navzgor 

vkrivljene , in ti 

zobje so strahovito orožj e 

divjega mrjasea , pod . 93 . 

Od tega divjaka izvir a 

domači prasec , ki skot i 

dvakrat na leto po sedem 

Lobanja divjega Kosem . do štirnajst mladičev. 

Prasec ima štiri prste, ali zadnja dva sta krajša. Divji prasec j e 

črnikast, zato se tudi imenuje črna divjačina. Mladiči, imenovani 

prt j s e k i ali odojki, so rumenkasti in črno progasti . Dorasli 

samci zovejo se mrjas ei, samice pa svinj e. Vsa družina Živi

Sesavci. Mnogoparkljarji . 67 

Pod: 93 , 

Divji prasee ; Sus serafa. Na", vel. vel. 1,75 + 0,50 m . 

skupaj v goščavah, kjer so močvirna tla, kajti se radi valjajo p o 

mlakah. Nekdaj so se nahajali po vseh večih gozdih, ali dandanes 

so jih večidel vže pregnali . Jedó želod, gobe, korenine, črve, ogrce , 

z eno besedo vse, kar je užitno, celó mrhovino in nesnago . Z rilcem 

in okli rijejo po zemlji, iščoč hrane , in pridejo po noči tudi n a 

obdelano polje, kjer naredé veliko škode, zato so divji prasci v 

Evropi sedaj povsod omejeni na velike gozde in posebne gaje, kje r 

se jim pa mora hrana klesti . To isto neizmerno požrešnost je o d 

svojega zarodnika/ podedoval tudi domači prasec, ki časih cel ó 

svoje lastne mladiče požre . Tudi se je vže prigodila grozna nesreča , 

da je svinja prišla do otroka, katerega je neskrbna mati samega pustila, 

ter ga požrla, ali pa mu odgrizla roko, ali mu spačila obraz . 

Ako se svinja izpita , za kar je posebno dobra zmes iz mleka , 

otrobov in turščice, naredi jej se pod kočo debel nasad špeha , k i 

se izcvre in rabi kakor mast . Meso se rabi mnogovrstno, posebn o 

mnogo se ga nasoli in posuši. S ščetinami se trguje , iz njih s e 

izdelujejo Čopiči, ščeti, omela in metle , najboljše ščetine imajo


na polu divje poljske in ruske svinje. Naši domači prasci so o d 

strani nekoliko stisneni ter so zato visocega in robatega hrbtišč a 

in imajo trde ščetine , na Ogerskem in Srbskem pa redé žival i 

okroglega, zalitega hrbta in kodraste , skoro volnaste dlake , tako 

imenovane b a s u l j e. 

Na otoku Javi živi kr iv oz ob i mr j a s ec ali babirus a 

(Porcus Babirussa) . Iz gornje čeljusti mu strèite dve dolgi kako r 

rogova navzaj zakrivljeni okli, a dve krajši pa iz spodnje čeljusti . 

Amerikanski pekari (Dicotyles) hm na križi neprijetno vonjajoč o 

žlezo , sicer pa okusno meso . Zivi skupaj v krdelih. Grda, neukrotna, 

celó nevarna svinja je afrikanski emgal o (Phaecochoerus) , 

V zadnjem plemenu z neparnimi prsti imamo t a p i r a (Tapirus 

od katerega več vrst živi v Aziji in Ameriki. Tapiri s o 

mirne živali kratkega rilca brez okel, na prednjih nogah imaj o 

Pod . 9 , 

Indijski nosorog ; Rhinoceros indiens . Nar. vol. 3,5 + 0,60 m . 

štiri, na zadnjih tri prste . — Na vseh štirih po tri prste šteje velik i 

in silni nos or o g (Rhinoceros), ki je do dvanajst črevljev dolg in 

štiri do šest črevljev visok , a koža je tako debela, da jo cel ó 

kroglja iz puške ne probije . Od nosoroga razlikujemo več vrst, o d 

katerih napominjamo indijskega nosoroga (In . indicus), podoba 

94, ki ima en sam, dva do tri èrevlje dolg rog na nosu, i n 

pa a f r i k a n s k ega (l& africanns) z dvema, drug za drugim stoječima 

rogoma . Z rogom podira drevesa, s trojih obira listje, a časih 

mu služi tudi za orožje . Indijski vladarji in mogotci so si iz

Sesan ei. Kopitarji . 2 6 

roga dali delati kupe , ker so imeli prazno vero , da vsak strup , 

popit iz tacega roga, izgubi svojo moč. Nosorog je sam ob sebi 

miroljubna žival, ali razkačen je strašno opisen, z neznansko sil o 

lomasti za svojim protivnikom, sledeč ga posebno z vohom in 

sluhom . 

Deveti razred : Kopitarji , Slidungula . 

Ta razred obsega en sam rod, a na čelu temu rodu stoji pre- 12 7 

krasni konj (Equus caballus) , močna , lepa, podučna in za človeka 

jako imenitna žival. Razprostranjen je po vsej zemlji, nikje r 

se ne nahaja divji, pač pa podivjan, na pr. v Ameriki, kamor je 

prišel stopram po odkritji tega dela sveta. Kakor pri druzih domačih 

živalih, razlikujemo tudi pri konji mnogo pasem . Ako s e 

konj pari z oslom, skoti se mula in mezeg . 

Konj ima šest sprednjih zob ali sekavcev, ravno toliko kočnjakov 

in en podočnjak, ki pa tudi dostikrat izostane . Sekavci iz- 

Pod. 95 . 

Zebra ; Eg,mis zebra . Nar. vel. 2 + 0 .5 

raené se malo po malo v prvih petih letih, najpredi izpade srednji 

par zgoraj in z(lolaj, èrez eno leto bližnja dva, in zopet èrez eno

270 


leto krajna dva. Zato se konju na zobéh pozna, koliko let ima . 

Pozneje se pozna starost po črnikastih jamicah na venci novih sekavcev. 

Te jamice se namreč pri zobanji v odločenem redu obrusijo 

in izgladijo, a naposled izginejo popolnoma v devetem letu, i n 

odsle naprej se starost ne dá točno določiti . Ziva je istina, da 

Arabci in časih tudi Angleži svoje konje z večo skrbjo odgojujej o 

in oplemenjujejo, nego svoje otroke. 0(1 mnogih konjskih pase m 

omenjamo samo nekatere, pri bojih so stanovite lastnosti posebn o 

izražene. Tako na pr. odlikuje se arabski konj z lepo rastjo , 

urnosjo in trpežnostjo, zraven ima še lepo lastnost , da je tudi s 

slabo in pičlo hrano zadovoljen ; angleški p i v a r s k i kanj opominja 

po velikosti in moči skoro na slona, nasproti temu pa škotski 

konj, p o nny imenovan, vij mnogo veči od močnega psa . 

Znamenit je nadalje : progasti konj ali zebra (Equus zebra) , 

pod. 95, in k v a g a (Equus quagga), oba iz Afrike . Te lepe živali 

živé v tropih in se rade družijo z noji, morebiti zato , ker ti prej 

spoznajo bližajočo se nevarnost. Opaža se namreč, da kakor hitro 

se noji stavijo v gibanje, tudi zebre zmerom ž njimi pobegnejo . 

Vsi poskusi, te hvali ukrotiti, bili so dosle brez vspeha . 

O s e 1 (Equus asinus) v ponižni sivi suknji, z dolzinii pobešenim i 

ušesi, s črnim križem na hrbtu in zraven še po navadi težk o 

obložen, je živa podoba skromnosti in zmernosti, in da si ima poln , 

i-a vpijoč glas, ga vendar ne prištevajo učenjakom . Ko bi se mal o 

bolje ravnalo s to trpežno in delavno živalijo, gotovo bi tudi ose l 

bil ves drugačen , kajti v tartarskih stepah živeči divji osel al i 

k ul a n je mnogo lepi, vrči in hitrejši . 

Deset' 'az r od : hvopaekljarji all ueiivaèi. Bisnlea se n 

Ruminantla . 

128 tem razredu so gotovo najkoristniši sesavei, kajti nas obskrbljujejo 

z usnjem, volno, rogovi, mlekom, maslom, sirom in lojem . Pole g 

tega so izvrstni vozniki in tovorniki, sicer počasni , ali trpežni . 

Skoro vsi so udomačeni hi v mnogih pasminah po zemlji razprostranjeni. 

Odlikujejo se s preklanim kopitom in z rogovi na glavi , 

le nekateri so brez njih , v gornji Čeljusti nemajo prednjih zob . 

Pod. 9G . 

Želodec preživab : a poiravnik ; b vamp : kapica : d devetogub ; e siriščnik , 

f črevo .

Sesavcl. Dvoparldjmi. 271 

Hranijo se samo z rastlinami, in da morajo te popolnoma prebavljati, 

ima njihov želodec štiri razdele . Poleg požiravnika a, po - 

doba 9G, je največi predel vamp va-nj pride ravnokar prežvečena 

hrana in ostane nekoliko časa v njem, od todi se pomakn e 

v manjši predel c, kapica imenovali., tu se sprime v kepe in se 

peha zopet nazaj v gobec ter se še enkrat do dobrega zmelje in 

prežveči. Iz gobca se povrne hrana zopet v želodec in sicer v 

tretji predel d e v e t o gu b d zvara in naposled gre v siriščni k 

e, kjer se pomeša z ŽelodeČnim sokom in prebavi . Tekočim hrana , 

mleko na pr. gre tekoj v siriščnik . Preživači so razdeljeni v ve č 

plemen . 

Velblodi ali kamele (Camelus). Brez rog so, a na prsih in 

kolenih imajo žulje. Razlikuje se navadna enogrba kamel a 

ali dromedar (C . dromedarius), pod. 97, rabljen sosebno v Arabiji 

in Afriki, in pa, dvogrba ali b aktr i j a n s k a kamela (C . 

Pod. 97. 

Dromedar ; Camelus drome€larius . Nar. vel. 3 do 3,3 met , 

bactrianus z dvema grbama, katero drže bolj v srednji in se - 

verni Aziji. farad velike zmernosti in zadovoljnosti v jedilu pijači , 

zarad moči, hitrosti, vztrajnosti ali trpežnosti in potrpežljivosti j e 

kamela najimenitniša tovorna žival v puščavah in stepah in po

27 

Zoologija,. 

vsej pravici se torej imenuje ladiia v puščavi , a poleg tega š e 

koristi z mlekom in mesom. Ali pri vseh teh lepih lastnostih se 

vendar kamela, ne more ponašati s svojo vnanjostjo, kajti je v 

resnici grda žival. Daljša je in viša od konja , na hrbtu se jej 

vzdiguje mehka grba , ki se vedno sem ter tja premika , kakor s e 

Žival premakne ali prestopi . Grba obstoji iz kitaste pletenine, v 

katero je vložena mast . Velika in trda grba je znamenje, da j e 

žival močna in zdrava , stradajoči kameli grba vpade in splahn e 

skoro popolnoma. Na to grbo se pripne sedlo, v katero sede jezdec , 

toda jahanje na kameli nij nikakoršna zabava, ako mu človek ni j 

vže od mladosti vajen. Jezdec na kameli vedno poskakuje in 

omahuje , zato ga ježa neznansko izdela in utrudi , tudi ga začn e 

rada, glava boleti in omotice ga obhajajo , temu je pa gotovo ne - 

koliko kriva tudi hitrost , s katero se reže razžarjeni zrak v puščavi. 

Ravno tako kakor so se pri konji za posebne namene usta - 

novile posebne pasme, razlikujejo tudi pri kameli hitrega jahač a 

in močneaa, tovornika. Jahač pride v enem dnevu le pko trideset 

Pod . 98 . 

,—.,_ . .----- , 

—_,-- 

Lama ; Atleheràa lama. Nar. vel. 1,5 do 2 metra dolga . 

ur daleč, a če je sila tudi šestdeset ur. Prsta pri kameli sta zraščena 

in oba skupaj delata žuljavo blazinico , na kojo Žival stopa . 

Ta blazinica se ne vdira tako v pesek , kakor bi se na pr . ostro 

kopito. Spredaj na prstih visita dva razdeljena, majhna parkeljca . 

-:--,-

osavoi, - Dvopa•kljarji . 278 

Žirafa' elopardalis Uiraffa, Nar, vel, 5 metrov visoka . 

Z9oogij, 18

129 

274 


Kameli je vsaka krma dosti dobra, sicer tudi ona ljubi mehko travo , 

ali če te nij , dobre so tudi trnjeve akacijeve veje in dateljnov e 

koščice. Kamelin gnoj je zatorej jako suh in lesen, Arabi ga skrbn o 

pobirajo inž njim kurijo . Vode kamela mnogo popije in zato more , 

obdržavši nekoliko te vode v vampu, dolgo časa žejo trpeti . V 

sili so vže kamele pobili, da bi se okoristili s to vodo , katere p a 

človek zarad velicega smradú ne more užiti . Tovorna kamela s e 

vže od mladega vadi , da poklekne, in potem se malo po malem 

privadi zmerom veèemu tovoru . Ko karavana pride na počivališče , 

poklekne kamela, da se jej tovor odveže in razpoloži na desno i n 

levo, potem se gre past in naposled se zopet vleže med svoj tovor . 

Vodnikova dobra beseda in lepo ravnanje pri kameli veliko ve č 

izdá in jo podpali na težavniše delo , nego palica in osorno ravnanje 

; posebno jo pa razvedri in spodbada petje in godba. Baš 

nasprotno tej hvali pa opisuje neki očevidec in dober opazovale c 

kamelo kakor oporno in trmasto žival , ki potniku preseda zara d 

nevšečnega smradú in neprijetnega glasú . 

Manjše in brez grbe so peruvanske kamele , namreč lam a 

(Auchenia lama), pod. 98 , jelenove velikosti, rjava, udomačena , 

in vik una (A. vicuna), ki je velika kakor koza ter v čredah prebiva 

po visokih Andah , in Kordilijerah do 10000 črevljev visoèirte . 

Od nje se dobiva jako fina volna . Lama ima to posebnost , da za 

obrambo proti neprijatelju pljuje slino in na pol prebavljeno hrano 

iz želodca . 

Sama za se, kakor neka posebnost, stoji v tem razredu Ž 

r a fa (Camelopardalis), pod. 98 , brza prebivalka široke puščave . 

Do temena meri 18 do 20 črevljev, glavo jej pa krasite dve roženici. 

Samec ima sredi čela še eno manjšo grbo . Žirafa je najviša 

Žival, dolga je pa samo blizu sedem črevljev . Rumenkasto bel a 

koža, posuta je s precej velikimi oglastimi lisami rjave barve . 

Samo Afrika , in sicer od Sahare do kapske zemlje je njena domovina, 

ondi se pase v majhnih tropih ter se hrani največ z listjem, 

katero z dolzim, zaèrnelim jezikom smuče z dreves . Velike , 

lepe oči in njihov mil in krotek pogled popolnoma pristoji dobro - 

čudnemu in miroljubnemu značaju te živali. Ker je žirafa tako 

posebno in čudno stvarjena , je njeno gibanje precej okorno i n 

neukretno ; ali koraka tako, da privzdiguje ob enem obe nogi zda j 

na eni, zdaj spet na drugi strani , ali kakor pravimo kasa, ali 

pa dirja. V diru pa prav grdo in smešno meče vrat zdaj nazaj , 

zdaj naprej, da izjednači težišče . Dasiravno dela velike skoke , j o 

vendar &oz nekaj časa dober konj dohiti. Jako pozno, stopram 

okoli tridesetega leta pripeljali so prvo živo žirafo v Pariz , kjer 

se jej je vse čudilo. Pozneje se je videvala tudi drugde in dandenes 

nij nobena veča stalna menažerija brez nje. 

Jeleni (Cervina). Samci' tega plemena odlikujejo se s koščenim 

rogovjem, ki se vsako leto obnovi . Brez rogovja je samo p U - 

ma r (Moschus moschiferus) Živeč v severni Aziji, zlasti v Tibetu . 

Od njega dobivamo dragoceni mošek ali piŽem . Najkrasniši ud tega

SesaveL Dvoparkljarji . 275 

plemena je jelen (Cervus elaphus), čegar rogovju pri vsaki obnovi 

priraste en parožek . Rogovje sedi na okroglih roženicah ter im a 

spodaj, kjer se drži roženice, grčav obroček, tako imenovani vene c 

ali r o ž o. Rogovje enoletnega jelena ali p a r o ž n i k a (Špičnika) 

je enostavna špičasta raglja, pod . 100 , v drugem letu mu izrast e 

prvi stranski parožek , tako zvani nadočnik, in dvoletni jele n 

imenuje se r o g u l j a k . Potem vsako leto priraste en nov parože k 

ter seštevši parožke na obeh ragljah govorimo o jelenu šesterniku , 

Pod. 100 . 

Jelenovo rogovje ; Cervus elaphus . 

deseterniku, dvanajsterniku , šestnajsterniku — in še celó o šest - 

' lvajseterniku. Jeleni živé v tropih po prostranih gozdih , ali pa 

v gajih pod posebnim varstvom . Sorodniki našega jelena živé v 

vzhodnji Indiji , v severni in južni Ameriki. Pri d a m j e k u (C . 

dama), pri vencem in zatrepanem losu (C. alces) in pri severnem 

jelenu (C. tarandus) so vrhni parožki plošnati in lopatasti . 

Severni jelen, čegar samica tudi nosi rogovje, je prebivalcem skrajnega 

severa v treh delih zemlje najkoristniša domača Žival, p a 

tudi divjačina. V zoologiènih vrtih videva se prekrasni jelen a k s i s 

(Axis maculata) iz Indije, rudečkasto rjav in belo lisast, najlepši 

vseh jelenov. Srna (C. capreolus) jo manjša od jelena in na m 

daje prhko divjino. Srnjak ima kratko, navadno trorogljato , ras - 

kavo rogovje . 

Rogarji (Cavicornia) . Stalni, neodpadajoči in otli rogovi na - 

sajeni so na, čelne roženice, ter niso nikdar rogovilasto razdeljeni , 

pač pa se razlikujejo v velikosti in obliki, celó pri živalih isteg a 

rodú. Navadno jih imata samec in samica, časih so pa samic e 

brez njih . 

K temu plemenu pripadajo sledeči rodovi : 

Ovca (Ovis) z zavitimi , povprek brazdastimi rogovi, kakor 

jih kaže pod. 101 . To je namreč lobanja (èrepina) domače ovc e 

O. aries), katera se nikjer več ne nahaja divja. Dvojbeno je , od 

18* 

130

276 


katerih prededov izvira, domača ovca, nekateri imenujejo azijatsk o 

gorsko ovco a r k a l (O . arkal), drugi zopet pa mislijo na muflon a 

Pod. 101 . 

Ovca, Ovis . na" . velikosti . 

(O. musimon), ki še dandanes divji pohaja po strmih gorah korzikanskega 

in sardinskega otoka . Tudi ovca se je razvrgla, v več 

pasem, ki se posebno po rogovih razlikujejo. Imenujemo sam o 

mer i n o vko s mehko svilnato volno, navadno ovco grobe volne , 

vitorogo in tolstorepo ovco. Samcu pravimo oven . 

K o z a (Capra) ima stisnene , robate in nazaj vkrivljene rogove 

in je spretna, plezajoča gorska Žival . Divja, b e z o a r k a (C . 

Pod. 102 . 

aegagrus) je zarodnica, 

našedomaée koze(C . 

hircus), od katere st e 

kašmirka in angor- 

(14, ~~ _ 

k a najimenitniši pasmi . 

Od kašmirkine fine dlake 

tkó se dragoceni kašmirski 

šali, a od angorsk e 

dobiva se tako imenovan a 

kamelina preja. Gizdavi 

kozorog (C. ibex), po - 

doba 102, je 4/2 črevlja 

Kozorog : Capra ibex . 

dolg, 2 1/2 érevlja visok 

ter ima skoro tri črevlje 

dolge, četverorobate, povprek klobasaste rogove . Čim stariši je, tem 

več klobas štejejo rogovi, črez 22 vendar ne . Kozorog je rude& 

kasto sive dlake, a vzdolž hrbta mu se vleče jasno rjava proga . 

Nekdaj se je nahajal pogosto povsod v Alpah, ali dandanes prebiv a 

samo še v najviših in najsamotniših dolinah Montblanca in Montrose . 

Irt tudi tukaj je redek in bil bi vže popolnoma zatrt, ko bi lo v 

na kozoroge ne bila stavljena v ostro prepoved.

Sesavei. Dvoparldj arj i . 277 

Rod antilopa (Antilope) ima v Evropi enega samega zastopnika 

in ta je divja koza ali gams (A. rupicapra), pod . 103 . 

Iz mladosti nam je znana marsikaka podoba , pesmica ali povest , 

ki smo jo èuli o divji kozi in o lovu na to žival, zato si pa tud i 

visocih planin skoro ne moremo misliti brez divjih koz. Ali tudi 

Pod. 103 . 

Divja koza ; Antilope rupicapra . Nad.. vel. 1 meter ± 7 Cm . 

tukaj se nam godi. enako, kakor z našo jelensko divjačino . Tu in 

dam se bere kaka mična povest o življenji jelenov in srn v mračni h 

gozdovih, ali koliko nas je moglo jelena ali srno opazovati v po - 

polni svobodi. Mnogo jih se spenja na strme visoke gore, na 

tisoče in tisoče jih vsako leto potuje po Svici, a ne ugledaj o 

nobene divje koze, tudi z daleč ne . Tudi tukaj je brezobzirno preganjanje 

lepo žival vze skoro zatrlo. Človeka ne žene up na

278 


velik dobiček , na bogastvo , da pri lovu na divje koze voljn o 

prenaša najveèe težave ter se podaja v smrtne nevarnosti — žen e 

ga želja pohajati po divjem gorovji, mika ga boriti se s pretečim i 

strahotami narave . 

Divja koza je tri črevlje dolga in dva črcvlja visoka , torej 

je tolikošna kakor domača koza . Dlaka se menja po letnem času , 

po zimi je zamolklo rjava , skoro črna , s pomladi belo sivkasta . 

Rogovi so okrogli, gladki, črni in kljukasto nazaj zakrivljeni. Veliko 

oko je živahno in bistro parklji so spodaj izdolbeni in imaj o 

Pod. 104 . 

Obrzdana antilopa ; Antilopo ::oryx . ?Tar . vel. 2 + % met. 

ostre robove, zato more koza na najmanjšem prostorčku najtršeg a 

kamena brez skrbi nogo zastaviti . Skače in pleza izvrstno in del a 

skoke na tri sežnje. Divja koza živi v Alpah, Pirenejah in v Kavkazu. 

V malih družbah pohaja po najviših in najnepristopniših višavah 

ob večnem snegu, kjer j é sočna zelišča in obgrizeva različn e 

planinske grme. Po zimi se pomakne v niže doline . Toda tudi v 

teh višavah je žival zmerom v nevarnosti , na njo prežé mnogobrojni 

sovražniki, na, pr . brkasti jastreb ali ser , medved in ris , a

Sesavci . Dvoparkljarjl . 279 

strahoviti plazovi pokopljejo časih cel trop . Ali najhujši njen sovražnik 

je vendar le človek . Naj si ima še tako bister vid in tenek 

sluh, naj si bo še tako oprezna in previdna, in še tako predrzna 

v nevarnosti, neugnanemu lovcu vendar ne uide . Njegov z daljnogledom 

zbistreni pogled in njegova kroglja iz zanesljive puške seg a 

dalje, nego oko in skočna noga divje koze. Neverjetno je, do kake 

strasti vskipi veselje do lova na divje_ koze, da-si marsikateri love c 

stori smrt v kacem propadu. Kjer divje koze ne preganjajo, izgub i 

strah in pride blizu ljudi . Meso divje koze je izvrstno, ravno tak o 

tudi koža za usnje . 

Več kot 60 vrst antilop oživlja ravnine in puščave afrikanske 

in azijanske, po tisoč jih je časih v eni čredi. Navadno so tenke 

in gibke vzrasti, jelenu podobne, a zarad ljubkega vedenja in krasnih 

oči opevali so jih pevci jutrovih dežel Ena največih in najpogumniših 

je južnoafrikanska o b uz d ana antilopa, tudi pa sa n 

(A. oryx), pod. 104 imenovana . Dolga je šest črevljev , visoka p a 

štiri črevlje, do polovice obročkasti rogovi so tri črevlje dolgi . 

Pepelaste je barve, rta sprednjih stegnih je temnorjava, ravno tak e 

so tudi maroge na glavi, ki so videti , kakor bi žival nosila uzdo . 

Nadalje omenjamo še : navadno gazelo (A. dorcas), indijsk o 

gazelo (A. cervicapra) s k o k ono g.o gazelo (A. euchore) in 

govedu podobnega gnu-ja (A. Gnu) . 

Zadnji rod je govedo (Bos) z okroglimi rogovi. Ta rod je , 

izvzemši Avstralijo , zastopan v vseh delih zemlje z več vrstami . 

Iz tega rodú je n a v a d n. o govedo (Bos Taurus) , ki se vže o d 

starodavnih časov kakor najkoristniša domača žival redi v mnogobrojnih 

pasmah, a njegovega divjega zarodnika ne poznamo . Pa č 

pa je govedo , vpeljano v južno Ameriko , ondi podivjalo ter se 

sedaj v velicih čredah pase po travnatih planotah . Od mnogovrstnih 

dobičkov, ki nam jih podaja govedarstvo , omenjamo sam o 

to, da molzna krava najboljše pasme daje povprek na dan 16 litro v 

mleka. Indijski grbavi vol ali zebu velja za razvrst našeg a 

goveda . 

Izumrl je tur (Bos urus), nekdaj živeč v srednji Evropi, k i 

se pa ne sme zameniti z z u b r o m (B . Bison), éegar potomki živé 

še dandenes v Litvi na ruskem v velikem bialoveškem gozdu . 

Jako močni in divji so : navadni bivol (B. bubalus) iz Azij e 

doma, ki je pa sedaj tudi v južni Evropi udomačen, nadalje a fr ikanski 

bivol (B. Caffer) in aruerikanski bivol ali bizo n 

(B. americanus) , ki se je nekdaj v neizmernih čredah pasel p o 

planjavah severne Amerike, sedaj pa gine zmerom bolj in bolj . 

Po višavah srednje Azije živi divji in udomačen j a k ali k r ul e è i 

v o l (B. grunniens), dolge dlakein konjskega repa . Najmanjša vrst a 

tega rodú je moškatni bik (B. moschatus), dolge volnaste dlake, 

ki živi na vis.ocem severu po ondotnih planjavah (tundrah) . Duh 

ima po moško .

131 

280 


E dna j s t i razred : PlitvonoŽei , Pinnlpedia. 

S tem razredom se bližamo vrsti živali , katera na videz ne - 

kako veže sesavce z mnogo niže stoječimi ribami . Valjasto , proti 

zadnjemu koncu zoženo truplo je pokrito s kratko in gladko dlako , 

prekratki udje tako rekoč samo do gležnjev gledajo iz trupla , ž 

njimi se žival z veliko težavo plazi po tleh, pač pa izvrstno plava . 

Samo morske živali so, časih se pa tudi splazijo na kopno . Hranijo 

se večidel z ribami in mekužci. Koža, salo in okla nekaterih 

vrst so trgovinska roba . 

Tukaj omenjamo rod tul nj e v (Phoca) , a med njimi je najnavadniši 

morski pes ali ni o r s k o tele (PIL vitulina), pod . 105, 

Pod. 105 . 

Tulenj, Phoca vitulina . vol. 2 metra . 

ki prebiva v severnem in vzhodnem morji . Dolg je pet do šest 

èrevljev , glava je okrogla , nekoliko pasji podobna , uhljev nema , 

velike lepe oči gledajo pametno in dobročudno okoli sebe . In v 

resnici je miroljubna žival, lepko se ukroti in udomači ter kako r 

vidra človeka razveseljuje z živahnim in objestnim vedenjem v vodi. 

Koža je pokrita s precej trdo , k truplu prileglo gladko dlako , k i 

se v vodi ne zmoči in po starosti kaže različne barve, od sivkast e 

tja do črnikasto zelene . Tulenj prav za prav živi ljudi v Grenlandiji, 

od njega dobivajo kožo in tolščo, ki izcvrta dri tako imenovan o 

kitovo salo ali ribjo mast . .Koža in salo so za Grenlandca tak o 

imenitne stvari , da mu brez njih nij mogoče živeti. V kože s e 

oblači, salo pa pije in ž njim tudi polni lampo, ki mu razsvetljuj e 

brlogu podobno kočo , in ki v njej nikoli ne ugasne. Grenlandec 

se torej največ ukvarja z lovom na tulnje in v tem tudi svoj e 

otroke podučava. Ako jih je izuril v dobre lovce , izpolnil je p o 

njegovi misli vse očetovske dolžnosti, za drugo odgojo se mal o 

briga. V majhnem slabem čolniči poišče lovec tulnja na morji ter 

ga skuša dobiti na ostvo , ali pa ga s kopjem čaka pri luknji v 

ledu, kamor pride žival oddahnit se. Ali pa tudi skuša priplazit

Sesavei . Kitovei . 281 

se do tulnja, ki je zlezel na suho, posnemovaje njegovo gibanje in 

njegov glas, in ako mu se posreči, udari prestrašeno žival s kolo m 

po gobci. Mnogo ladij hodi vsako leto v one ledene kraje tulnje 

pobijat, zato je pa tudi teh živali , ki so nekdaj v nepreglednih 

množicah ležale po ledu, vsako leto manj . 

Druge bolj redke vrste so : morski menih (Ph. monachus) , 

kuèmar (Ph. cristata), morski lev (Otaria jubata) . S strahovitimi 

okli oboroženi mr o ž (Trichechus rosmarus) je 18 do 20 črevljev 

dolg in 1500 do 2000 funtov težak . Prebiva v severnih ledeni h 

morjih, hrani se večidel s školjkami. Mroži se časih med sobo grdo 

koljejo in tudi človeku so nevarni protivniki . 

Dvanajsti razred : Kitovei, Cetaeea . 

Glava pri teh živalih prehaja tekaj v truplo , prednji udje 132 

prestvarjeni so v plavute, a mesto zadnjih imajo veliko, ravno p o 

vodi položeno repno plavuto . Vse to dela , da so te Živali še bolj 

podobne ribam, nego prejšnje. Neuki ljudje jih tudi navadno ka r 

naravnost ribam prištevajo. Koža jim je največ gola, samo nekater e 

imajo na gornji ustnici redke dlake ali ščetine . Zivé samo v vodi, 

zlasti v mrzlih moljih in v atlantskem oceanu . V ta razred spadajo 

velikani živalstva, katerih tudi predpotopne živali gledé velikosti 

ne presegajo . 

Sesaycem še najbolj podobne so morske krave ali sirene , 

redkodlakave, 10 do 18 črevljev dolge , z morskimi rastlinami s e 

hraneče živali, ki se nahajajo na ustjih velicih rek, kakor na pr . 

lamantin ali atlantska morska krava (Manatus) na ustji 

Orenoka . Morska deva (Halicore) živi v indijskem oceanu. Obojih 

meso je užitno . 

Pri pliskavkah ali delfinih in pri kitih so nosnice na 

temenu in služijo ob enem tudi za štrcaljke, iz kojih brizgajo vod o 

in vodeno pa'ro . Pliskavke imajo dolge vrste ostrih zob ter so požrešne 

morske zveri. V starem veku so si o njih vmišljali marsikake 

bajke, zlasti so jim pripisavali veliko veselje do godbe . 

Omenjamo samo navadno pliskavko (Delphinus delphis) , i n 

morsko svinj o (D. tm.sio) živečo po vseh morjih. Pri 20 črevljev 

dolgem samorogu ali n a r v a (Monodon) izraste en očnjak 

v ravno, do 10 črevljev dolgo oklo . P o t v a l ali glavač (Physeter) 

je do 70 èrevljev dolg velikan, a od te dolgosti odpade tretjin a 

na glavo, v kateri se nahaja neko tekoèno olje , ki se v mrtvi živali 

strdi in daje tako imenovani kitov m o z e k. Razen tega do- , 

biva se od glavača tudi r i bj e salo in ugodno dišeča ambra , 

ki se izločuje v njegovih črevih . 

Pravi kiti so brez zob, in imajo samo tako znane use, t o 

so namreč prožne rožene ploče, ki so bolje znane pod imeno m 

ribja kost. Raba te ribje kosti je znana. V primeri z nerazmern o 

veliko glavo je oko jako majhno ; pod tenko kožo ima debel mastn i 

nasad, ki izcvrt daje ribje s al o, Navadni ali g r eni a d s k i kit

133 

282 

Zoolo Ija. 

(Balaena), 60 do 70 črevljev dolg in 1000 centov težak, je ogromn a 

žival, ki more z udarcem svojega repa čoln razdrobiti, a venda r 

jo umori od slabe človekove roke vržena ostev , kajti ranjen kit 

mora zaradi sape zopet vsplavati na površje, kjer mu človek zadá 

novo rano. Tako se izkrvavi, onemore in pogine. Brezobziren lov 

je število kitov vže znatno zmanjšal . Gib a r (Balenoptera) ima na 

hrbtu dolgo plitvo in je do 90 èrevljev dolg . 

Drugi rod : Ptiči, Aves . 

Ptiči so pokriti s perjem , in to perje najbolje znači ptiča . 

Razen tega opažamo na ptiči štiri ude , prednja dva so perutnice , 

zadnja dva pa noge , nadalje večidel trd jezik , brezzobe rožen e 

čeljusti , dve nosnici in. na ven odprto uho brez vnanjega uhlja . 

Ptičeve rožene čeljusti navadno imenujemo kljun. Dolgi, iz 9 do 23 

vretenec sestavljeni vrat glavi jako olajšuje gibanje . V primeri 

veliki možgani nam razjasnjujejo dobro pamet in podučnost mnozih 

ptičev. Posebno krepko razvite so prsi z velicimi plači, do katerih 

vodi dolg, večkrat zvit sapnik . Taka plača zajamejo mnogo zraka , 

kar olajšava letanje in ob enem tudi dela, da so ptiči najglasnejš e 

živali.. Oni jedini imajo dar petja . Njihova kri ima 37 do 50 ° C . 

toplote, je toraj toplejša nego kri sesavcev. Skelet ima tudi nek e 

posebnosti. V razmeri je jako lahek, kajti so vse kosti tenke, od e 

in zrakom napolnjene, kar letanje jako pospešuje . Prsnica (prsn a 

kost) je široka, navsprecl ima oster greben , nad njo je pa črki V 

podobna kost, imenovana kobilica ali vilic e . 

Vsako pero obstoji iz tula, b e t v e in kosmaée. Hran o 

dobiva pero od dolnje strani po nekih žilicah, ki se razprostiraj o 

po d u š i, tako namreč se imenuje tenka kožica sredi tula. Gornj o 

obleko delajo krov rt a p e li se s a, pod njimi in med njimi so p a 

še druga mehka in volnata peresa, mah ali p u h imenovana . Ptice , 

zlasti pa vodne, imajo mastno' perje, ki se v vodi ne zmoči. Jesen i 

ptič perje spremeni, pravimo , da se brije ali s k u bi, zato razlikujemo 

zimsko in letno obleko, ki ste časih znatno drugačni. . 

Ptiči se razmnožavajo z jajci, ki imajo apneno lupino. Ptic a 

znese navadno 6 do 12, redkokedaj 20 ali še več jajec v gnjezdo , 

je večidel jako umetno izdelano . Jajca se pa morajo valiti, to 

je, kake tri tedne morajo biti v temperaturi od 30 ° R ., da se mladi č 

razvije. Stari mladiče ljubeznjivo in skrbno pitajo in če je treb a 

tudi branijo z veliko počrtvovnostjo . Ptice jedó vse mogoče rastlinske 

in živalske snovi, prebivajo pa na vodi ali na kopnem, ne - 

kateri pa tudi čas na vodi, čas na kopnem. Z obzirom na trakov 

kraj so ptice ali stalne (na pr. vrabci), ali so klateži (na pr . 

drozdi) ali pa selivke ali potnice (na pr. lastvice) . 

Ptiči se razlikujejo posebno po nogah in po kljunu . Nobena 

ptičja noga nima več nego štiri prste . Kratkega ob truplo stisnenega 

stegna, kakor tudi kolena nij niti videti. Stopalo ima en o 

samo kost, k r a č n i c o imenovano. Sklep kračnice z golenico zo -

Ptiči. Pevci . 283 

vemo z gib. Kraki, kateri so še nad zgibom goli, to je brez perja , 

kličejo se brodci, ako so pa zraven še posebno dolgi, imenujem o 

jih štule. Krake pa, ki so še pod zgibom pernati , kličemo hodil 

c e. Sicer pa še tudi razlikujemo sledeče vrste nog : nog a 

p l a v k a ima prste s kožo zvezane (na pr . gos) ; noga krplj a 

ima prste krpami obrobljene (na pr, liska) ; noga grabežnie a 

z močnimi prsti in špièastimi, jako zakrivljenimi kremplji (na pr . 

sokol) ; noga hodil j k a ima slabše prste in topiše kremplje (na 

pr. pastirica) ; noga koračnica zraščenih vnanjih dveh prsto v 

(voclomec) ; noga t e k a v k a nema zadnjega prsta (na pr. noj) ; 

rt o g a p l e z a v k a ima dva prsta naprej , dva pa nazaj obrnena 

(na pr. Žolna) . 

Kljun je zdaj dolg in špičast , šilast , zdaj kratek in debel , 

kapičast, valjast, od strani ali odzgor stisnen, raven, vpognjen al i 

le na konci prikrivljen . Na korenu je kljun nekaterih ptiče v 

obrasten z mehko voščeno kožo . 

Negledeč na to , da nas mnoge ptice s svojo lično postavo , 

krasnim perjem, ljubkim vedenjem , še sosebno pa veselim petje m 

zabavljajo in razveseljujejo, koristijo nam tudi znatno z mesom, jajc i 

in perjem. Še posebno pa moramo naglasiti , da nam mnoge ptic e 

koristijo pokončavajoč premnoge žuželke in njihovo zalego . Sosebno 

pridne v tej službi so ptice pevke, in vsak razumen člove k 

mora vže v svojo basen te ptice gojiti in braniti. Škodujejo nam 

pa razmerno prav malo . Jako redko se prigodi, da bi velike ujed e 

človeka napale . 

Po rasti in načinu življenja razpadejo ptiči v dva glavna raz - 

dela. Prvi se izvalé slepi in goli iz jajca in stari jih morajo dolgo v 

gnezdu pitati , imenujemo jih goliče ali kilavce ; pozneje s e 

hranijo z enotero hrano, hodijo skakljaje, letajo pa hitro in lehk o 

ter so zato večidel v zraku . Drugi se izvalé z odprtimi očmi, pokrite 

so z mahom in tekoj tekajo okoli, pravimo jim m a h o v c i 

ali k e b č e k i ; hrano si valje iščejo sami in jedó vse , kar se dá 

užiti ; hodijo korakoma, letajo neradi ter živé večidel na zemlj i 

ali v vodi . 

K goličem spadajo : pevci, vpijati, plezavd , ujede in golobi ; 

k mahovcem pa : kure, brzoteki, močvirniki in plavci . 

Prvi r a z r e d : Pevei ; Oseines . 

Pevci so majhni ptiči imajoči kratek kljun , krake hodilce i n 

v grlu poseben pevski stroj. Med njimi se nahajajo izvrstni pevci 

in druge ptice , ki se odlikujejo živahnostjo, podučnostjo in umeteljno 

spretnostjo, s trojo si napravljajo gnjezda . Mnogobrojne vrste 

tega razreda razstavljene so v več plemen . 

K drozdom (Merulidae) prištevajo se malo veče, 8 do 11 palcev 

dolge ptice, ugodnega žvižgajočega glasa in okusnega mesa , 

zarad kojega se posebno brinovka ali b r a n j u g (Turdus pilaris) , 

pod. 106 pogostoma lovi v zanke ali locnje . Branjug je najnavacl- 

134

284 


niši drozd, 10 palcev dolg, na glavi in zadku siv, na tilniku in 

plečih rjav, spodaj bel in posut s trivoglastimi lisami . Kakor pevec 

Pod, 106, 

nij mnogo vreden, pač p a 

se čisla njegovo meso zarad 

posebnega grenkljateg a 

okusa, katerega, dobi o d 

brinovih jagod, boje posebno 

rad zoblje. K nain prid e 

jeseni meseca, oktobra in 

ostane do pomladi. Dom a 

je na severu, kjer tudi 

gnezdi. Gnjezdo je kako r 

pri vseh drozdih od znotraj 

obloženo z blatom, samic a 

znese va-nje šest zelenkasto 

izpranih jajec. Temu po - 

doben, toda nekoliko ved . 

je carar alidreskač(T . 

viscivorns), ki se hrani naj - 

več z omelinimi jagodami . 

Ker jih vsako leto na milijone 

polové, opažava se , 

da jih je vže znatno manj . 

Brinovka, Turdns pilaris. 25 Cm. dolga. Drozeg ali eikovt (T . 

musicus) in črni kos (T. merula) z rumenim kljunom sta pri nas 

stalna in tudi gnjezdita . Oba sta čislana pevca, zato ju pogostom a 

drže v gajbah . Povodni kos (Cinclns) živi ob gorskih potocih , 

hrani se večidel z vodnimi žužki, katere pobira po vodi, a pri tein 

poslu se večkrat ves potopi . Manjši ptički tega plemena so : 

slavec (Lusciola luscinia) najimenitniši pevec, ki k -nam dohaj a 

meseca aprila, a septembra zopet odhaja ; taščica (L. rubecula) ; 

plava taščica (L. suecica) ; pogorelček ali rudeèerepka, 

(L. phoenicurus) ; šmarnica ali v š čica (L . Tithys) ; p o d.skalar 

(Saxicola) in p e v k a (Accentor alpinus) . 

Pravi pevci (Sylviaclae) so majhni in nežni ptički, ki s prejšnjimi 

vred oživljajo naše gozde, loge , vrte in seči, kakor na pit . 

penice (Sylvia hortensis in S. cinerea) ; črnoglavka (S. atricapilla), 

pod. 107, ki je pri nas jako priljubljena ter jo pogostom a 

videvamo po hišah ; trstnica (S. arundinacea) ; živahni p a l č e k 

ali stržek (Troglodytes parvulus), pod . 108 meri od kljuna d o 

konec repa, samo 3 palce ter je poleg kraljička naš najmanjši domači 

ptiček. Rjav je, zgoraj bolj temen, spodaj svetlejši in povpre k 

črno progast, repek nosi navadno predrzno kvišku zavihan. Palček 

se nahaja po vsej Evropi ter prebiva po gozdih, ob potocih in v 

lomih. Okrogli kapi podobno, razen vhodne luknje popolnoma zaprto 

gnjezdo postavi blizu tal. Pri nas je stalen ptič in po zimi 

prihaja rad k hišami, Nadalje spadajo semkaj zale pastir i c e ali

Ptiči Pevci . 8 

pliske, b el a in rumena (Motacilla alba in M. flava) in razne 

vrste cip (Anthus), 

Pod. 107 . 

Črnoglavka ; Sylvia atr icapilla . 

Pod. 108 . 

Palèek ; Troglodytes parvulus. Dolg 10 cin . 

Lasavi.ee (Hirundinidae) so družne, dolgoperutničaste potn e 

ptice, od trojih na pomlad prilcté k nalil hišna ali Ines tna la - 

stav i c (Hiruwlo urbica), doma Č a ali kmetska l ast a vi e a 

(Hirundo rustica) z rjastim grlom in pa, b r e g u n i c a ali p o dgrivka 

(H. riparia) ter jeseni z mladimi vred zopet odleté v toplejše 

kraje, tja v srednjo Afriko. Vse lastavice posebno koristij o 

s pokončavanjem brezštevilnih žužkov . 

Izmed muharjev (Muscicapidae) nahajajo se po vrtih in logi k 

posamezni črnoglavi muharji (Muscicapa atricapilla) ; lepko 

ga je poznati po ščetinastih brkati okoli kljuna . 

Srakoperji (Laniadae) so pevci roparske čudi . Zužke lové in 

nabadajo na trne ali jih vtaknejo v precep, in napadajo zavratno 

cehi manjše ptičke. Semkaj spada veliki srakoper (Lanius 

excubitor) pod. 109. Velik je skoro kakor drozd, po hrbtu je pepelast, 

spodaj bel, proga prek očesa, rep in perutnice so črne . 

Kljun je močan, kopiéast, raven, na konci kljukasto zakrivljen i n 

pred špico tako zarezan, da ima na vsaki strani oster zob . Razen 

.u.Želk preganja in ubija miši in majhne ptiče z veliko drzovitostjo . 

Gnjezclo postavlja na visoka drevesa in znese 5 do 6 umazan o 

zelenih, sivo pegastih jajec . Bolj navaden je pri nas manjši rj av i 

srakoper (L. collurio), ki je po hrbtu rjast. Srakoperji radi oponašajo 

petje druzih ptičev. 

Plazirei (Certhiadae) plezajo po drevesih kakor detli. Navadni 

p l a z i r e c (Certhia familiaris) pokončava zalego in bub e 

raznih žuželk in s tem nam koristi .

135 

286 

Veljki srakoper ; Lani us excbitor . Dolgi, 5 cm . 

Senice (Paridae imajo raven kopièast kljun in so maji-mi Ž i 

vahni Matoh', ki se Živé večidel ob žužkih in črvih in delajo jak o 

umetna gnjezda. Znamenite so : velika s e rt i e a P. major) , 

POd , 110. 

pod . 10, ki je pri nas najnavadnia 

irt rtajveča vrsta . 

Po hrbtu. je rumeno-zelenka - 

sta, spodaj rumena, glava in 

proga po prsih tja do trebuha 

je črna, lica so bela . 

Po leti prebiva po gozdih , 

kjer navadno tudi gnjezdi 

; 

Senica ; Parug major. Dal 

po duplih, kamor znese 8 

do 14 drobnih belih i n 

de& pikastih jajČccb Po 

zimi pride rada v vrte na 

sadno drevje, cel() v mesta , 

ter spretno pleza po najtanj~ih 

vejicah obešaje se 

na-nje iščoč po njih zalego 

raznih Žukov. Ujeta senie a 

je prav kratkočasna ter se 

nauči vsakovrstnih mojstrij 

toda Hijeno petje pij baš 

blagoglasno. V sužnosti napada 

druge ptiče sojetnike, 

Senica dolgorepka (D,

Ptiči. Pevci. 287 

caudatus) splete mošnjasto gnjezdo . Remec ali plaši c a (P. pendulinus) 

obeša mošnjasto gnjezdo med trstje ali konec vrbovih vej , 

Plavček (P. coeruleus) ; brgles (Sitca) ; kraljiček (Regulus 

ignicapillus), pod. 111, je samo 3 palce dolg, zelenkast, na glavi 

Pod . 111 . 

ima rumenkasto rudeč čop . 

Ta, ljubeznjiv ptiček, katerega 

so tudi vze domačega 

kolibra imenovali, prebiva 

najrajši v jelovji in smrečji , 

kjer v vilicah na konci jelov e 

veje splete jako umetn o 

okroglasto gnjezdo . Znese 6 

do 11 jajčec poltne barve , 

ki so na topem konci bolj 

zamokla. Samček rumen o 

čopa na glavi lehko pri - 

vzdigne. Prek očesa mu gr e 

črna proga , a nad njim 

bela. — Senicam sorodne 

so amerikanske ptice : g i z - 

KraljMek Regulus ignicapillus. Dolg 8 cm . dava senica tudi kanadski 

k o s (Tanagra) imenovana, hlastač (Procnias) in or gl j a r 

(Euphone), tako znan zarad sosebno ugodnega glasa , kar pa novejši 

potni prirodopisci zanikajo . 

Tudi seinkovke (Fringillidae) so rnnogobrojno pleme živahnih 

ptičev z močnim kopičastem kljunom . Mnogo naših domačih ptičev 

spada semkaj, odlikujejo se z lepim petjem in navadno tudi z umetnimi 

gnjezdi. Mlade pitajo z Žužki in črvi, starci sami pa zobljej o 

zrnje in semenje ter so zategadelj časih škodljivi . Pogostoma ji h 

ljudje držé po gajbah za zabavo in jih tudi vadijo v petji . Omenjamo 

samo nekatere, na pr . d l e s k (Fringilla coccothraustes) ; ščinkave c 

ali zoba (Fr. coelebs) ; lišček (Fr. carduelis) ; zeleni čižek (Fr . 

spinus) ; r e p n i k (Fr. cannabina) ; k a n a r e c (Fr. canaris) iz kanarskih 

otokov , vže več stoletij pri nas udomačen ; vsemu svetu 

znani v r ab e c (Fr. domestica), pod. 112, čegar obleka je skromniša 

nego njegov značaj . Naša podoba predstavlja samca , ki se 

loči od samice po črnem grlu in belem pasu prek perutnic. Samica 

je vsa rjavkasto siva , a glava je pepelasta. Nobena druga 

ptica se ne drži tako človeka kakor vrabec, nahajamo ga daleč o d 

vsega zelenja sredi vretja velicih mest. Često je črno okajen od 

dima, ker se po zimi zarad toplote rad skriva v dimnjake . Dokler 

pita mladiče v gnjezdo, pokončuje pridno gosenice in Žuželke te r 

je koristen, pozneje pa krade po vrtih in na polji . Pomnožav a 

se hitro, kajti samica znese trikrat na leto po 3 do 6 plavkasti h 

in rjavo pegastih jajce. Nadalje spada semkaj še kalin ali 

p opk a r (Fr . pyrrhula) in k r i v o kl j u n (Loxia curvirostra) , 1 6 

do 18 centimetrov dolg ptič , ki se odlikuje s krasno Živo ruda() 

barvo in čudovitim kljunom, kajti se navzdol vkriljena špica gornj e 

136

137 

88 


čeljusti križa z navzgor gredočo spodnj o 

sosebno spreten za odpiranje smrekovih 

Pod. 112 . 

Vrabec ; Fringitia domesdea . 15 cm . dolg-. 

zimi pri nas. Lepega vrtnega strnada (E 

jako čislajo zarad posebno okusnega mesa . 

čelustjo. Tak kljun je pa 

in jelovih storžev, čegar 

semenje mu največ 

služi za hrano. Znamenito 

je pri krivokljunu 

tudi to, d a 

gnjezdi in vali tudi 

v najhujši zimi . 

Povsod z veseljem 

sprejeti oznanovalec 

pomladi, poljski 

škrjanec ali 

škrlec (Alauda arvensis) 

zvrti se radosti 

poln vriščaj e 

v zračne višave, jeseni 

ga pa ljudj e 

na kupe polové in 

pojedó . - Čopast a 

šverljuga(A.cristata), 

veliki in 

rumeni strna d 

(Emberiza miliaria 

in E.citrinella) osta - 

nejo tudi v najhujši 

hortulana) na Laškem 

V plemenu vranov (Corvini) nahajamo veèe ptiče , kateri s 

svojim neugodno krokajočim glasom nema» dosti pravice šteti bit i 

med pevce, sposobni so pa posnemati človeški glas in izgovarjati 

besede. Večidel so oblečeni v temno perje, imajo močan kljun , 

zobljejo zrnje in semenje, zraven pa jedó tudi žužke, črve in meso . 

Semkaj prištevamo : Šojo (Corvus glandarius), pod. 113. Ta lep a 

ptica je 13 palcev dolga , po vedem je rudečkasto siva , brke pa , 

rep in perutnice so črne, krovna peresa na perutnicah so na, iz - 

meno plava, črno in belo pasasta, in lovci si jo radi zatikajo z a 

klobuke. Pernato kučmo na glavi lehko privzdigne . Šoja jé zrna , 

orehe in želod , časih pa tudi mlade ptiče jemlje iz gnjezd in j e 

žré. Meso je užitno . 

Nadalje še omenjamo : dolgorepo srako (C. pica), ki je črn a 

in belo pisana. Njeno gnjezdo ima zgoraj zmerom gosto trnjev o 

streho. Kavka (C . monedula) gnjezdi v starih zidovih, v zvoniki h 

in pod strehami. Vran ali krokar (C . corax), pod. 114, napad a 

kakor kaka ujeda manjše živali, celó zajce, ima velik okraj za s e 

in leti časih več milj daleč za, mrhovino . Poljska vran ct (C . 

frugilegus) gnjezdi v velikih družbah, časih na tisoče skupaj . C r n a 

v r a D. a (C. corone) gnjezdi posamezno v gozdih . Siva vrana (C . 

eornix) je pepelasta, samo glava, rep in perutnice so črne.

Ptiči. Pevci. 289 

Pod. 113, 

Šoja ; GmTulus glandarius . Dolg 33 cm . 

Pod. 114, 

Vranova glava. '/, nar. velikosti , 

V velikih družbah živi tudi zgovorni škorec (Sturnus vulgaris), 

pod. 115. Velik je kakor kos , kacih 9 palcev dolg, črn o 

perje spreminja se na vijoličasto in zlato zelenkasto in je zrave n 

povsod belo pikčasto, kraki so visoki, goli in rumeno rudečkasti . 

S pomladi pride in ostane do novembra meseca, ko se zopet odpravi 

na jug tja v Afriko . Za gozd ne mara, ljubše so mu senožeti , 

polja in vrti ; gnjezdi rad v škatljah in škrinjicah, kateremu ljudj e 

pribijajo na hiše in vrtna drevesa. V priprosto gnjezdo znese 4 do 

7 jasno zelenih jajec in vali dvakrat na leto. Hrani se z žužki, črvi , 

polži in jagodami. Rad tudi zahaja jeseni v vinograde zobat grozdje , 

Zoologija. 19

9O 


zato ga vinogradniki odganjajo s strelom . Škorec postane jak o 

krotek, nauči se lepo peti, tudi besede izgovarja in je sploh s svojim 

pametnim in živahnim vedenjem jako kratkočasen in zabaven ptič . 

Pred odhodom se zbirajo po grmovji in trstji v velike jate in siln o 

vriščé. Skorec tudi s pasoče se Živine obira mrčes, ravno tako kako r 

afrikanski o b a d a r (Buphaga) . 

Pod. 115 . 

Škorec ; Sturnus vulgaris. Dolg 22 c m 

Škorcu soroden je tudi r ož i časti dr o z e g (Gracula rosen} , 

ki časih pride v južno Evropo . Rudeč je kakor roža, samo rep 

in porotnice so črne. Potem tudi amerikanski t r u p i a l (Cassicus , 

ki svoje dolgo mošnjasto gnjezdo obeša na tenke veje ; oponaša 

tudi druge ptiče, zato mu tudi pravijo o p o n a š a v e c . Naposled j e 

še rajž ar (Icterus), lepa, živo pisana ptica, ki na polju z rajže m 

obsijanem veliko škodo dela. Rajžarjev je več vrst. 

138 Semkaj se mora vvrstiti tudi rajèica (Paradisea apoda) , 

pod. 116, čegar perje se za, gizdo visoko ceni. Ta krasna ptica pa 

nij doma iz raja, temveč iz dežele naših divjih in ljudožerih protinožcev, 

Papuanov, iz pove Gvineje in sosednih otokov. Velika je 

kakor naša sraka , sploh je rjava , okoli kljuna ima kratko Žametasto 

perje. Samcu pa vihra na obeh stranéh iz lakotnic do 400 

dolzih , nemih, rumenkasto belih peres in iz repa dve dolgi črni 

peresni betvi brez kosinače. Samic je več nego samcev, in vsa k 

samec živi kakor naš petelin z več samicami . Hrani se s sadje m 

in Žužki. Domačini ga streljajo s topimi streljicami, da se perj e 

ne okrvavi in ne pokvari . Iztrgajo mu noge in meh posušé v dimu .

Ptiii. Vpijati . 291 

Pod. n6 . 

ji ; Paradisea apoda . Nar. vel . 

30 cm., z najdaljšimi peresi 75 eni . 

Ker so dolgo časa v Evrop o 

smili taki mehovi brez nog prihajali, 

nastala je pravljica , d a 

ta ptica nema nog, da nošena mehkim 

rahlim perjem vedno plava 

po zraku . 

Med našimi domačimi pticam i 

je rajèici najbliži sorodnik k ob 

il ar ali v uga (Oriolus galbula) 

, éegar samice in mladič i 

so rumeno zelenkasti, stari samci 

pa so rumeni kakor zlato ter 

imajo črne perutnice . 

Drugi razred : Vpijati ; Clamatores o 

Vpijati nemajo posebnega pevskega stroja, in po tem se naj - 

več razlikujejo od pevcev. Večina vpijatev živi zunaj Evrope, i n 

da-si nobena teh ptic nij posebne važnosti, vendar so nekatere med 

njimi, ki so vredne naše pozornosti . Posebno velja to o plemenu 

kolibrijev (Trochilidae) najmanjših ptičkov, ki živé samo v vroči 

Ameriki ter se hranijo z majhnimi žužki, katere z dolgimi in tenkimi 

kljunčeki pobirajo iz cvetja, zato se je dolgo po krivem mislilo , 

da Živé ob sladkem soku. Njihovo perje se žari in leskeče v naj- 

19 * 

139

ffi 


krasniših barvah, blišči se kakor zlato in brušeno drago kamenje . 

Kolibrijev je znanih jako mnogo vrst, najmanjši, Trochilus minimus, 

je 16 črt dolg in znese kakor grah debela jajčeca v gnjezdice , 

ki -n.ij veče od orehove lupine . Navadni kolibrij (T. colubris) 

je zlato zelen, a na grlu se blišči kakor rubin . 

Naj omenimo še nekatere naše vpijate . L e g e (Caprimulgus 

europaeus pod. 117, imenuje se tudi podhujka, je čudna 

Pod. 117 . 

Legenj : Caprim:ulglls europaPus . Dolg 25 Cm . 

ptica, blizu 1 érevelj dolga, pepelasta, rjavo lisasta in črno pegasta. 

Na tej ptici posebno pada v oči strašno široko zijalo, ob - 

robljeno ščetinami, ki branijo, da žužki, katere lovi po zraku, tak o 

lehko ne uidejo . Po dnevi se skriva v grme, in tudi velike oči j o 

izdajajo za nočno žival. Legenj živi pri nas od aprila do kone c 

septembra, potem se pa umakne na jug . Gnjezda ne dela, temve č 

dve beli, rjavo pegasti jajci znese na tla v vresje . Vže od starine 

pripoveduje se o njem pravljica, da se po noči zmuza v hleve in 

da ondi Živino, zlasti ovce in koze sesa. Zato so mu tudi zdeli 

ime koz o m o l z . Jako neprijetno vrišèi hudournik ali brizg a 

(Cypselus apus) loveč enako kakor legenj žužke po zraku. Sal a 

gana iz otoka Jave dela glasovita užitna gnjezda . Žolčasta so in 

narejena iz uecih posebnih morskih halug . 

Lep ptič je u d e b ali smrdokavra (Upupa epops), pod . 118 , 

rjastega perja, črno in belo lisast. Na glavi ima pernato krono,

Ptici, Plezal , 293 

katero more po volji privzdigniti in razšopirlti in potem zopet zlo - 

žiti in položiti . Prebiva po lesovih blizu trat in se hrani s črvi in 

Pod. 118 . 

Udeb ; Upupa epops . Dolg 27 Cm . 

žužki, katere meče kvišku in je zopet v kljun prestreže . Glasi se : 

hup, hup, hup in je šegavega vedenja, neprijeten je pa zarad silnega, 

smradil . Po leti gnjezdi v duplih, kamor znese 4 do 5 rudečkasto 

sivih jajec, jeseni se pa preseli v Afriko . 

Južnoevropski legat (Merops apiaster) je plavkasto zelen , 

na grlu rumen. ,V odomee (Alcedo ispida) ima debelo glavo in 

dolg robat kljun, lepo plavkasto zeleno perje, spodaj je rjast. Lovi 

si vodne žuželke in majhne ribice , za kojimi skače ceh)" v vodo . 

V gajbah se videvajo pogostoma živahne ptičice roda m a n a k i n 

(Pipra) iz južne Amerike. Črne so in živo rudeèe lisaste. Lepa 

pomarančasto rumena k o k i c a (Rupieola) živi v južni Ameriki . 

Neprimerno velik kljun z nasajenim rogom imajo kljunorožei 

(Buceros) v vroči vzhodni Indiji in Afriki . V Novi Holandiji prebiva 

lir orepee (Menura superba) podoben kokoši, a v repu im a 

dve veliki, lirasto zakrivljeni peresi . 

Tretji razred : Plezavel ; SeansoI?es . 

Plezavci imajo noge ustvarjene za plezanje, dva prsta namreč 140 

sta naprej, dva pa nazaj obrneva. Prebivajo večidel po topliših 

krajih, človeku pa ne koristijo posebno . Znameniti plezavci so : 

Navadna kukavica (Cncnlus eanorus), pod. 119, ki ne 

dela lastnega gnjezda, temveč svoja jajca posamezna podmeta malim 

pevcem v njihova gnjezda. Ti ptički izvalé tujega mladiča in

294 

Zoo oglja, 

Pod. 119. 

Kukavica, Cueulus eanorus . Dolga 30 Cm . 

ga odgojé na škodo svojih lastnih mladičev . Kukavica je dolg a 

13 palcev , po glavi in hrbtu je pepelnasta , rep je temnejši in p o 

stranéh belo pikast, trebuh je belkast in povprek progast, nog e 

in kremplji so rumeni. Kukavica, je jako plaha in divja ptica , 

vsakdo jo je vže Čul, videl pa malo kdo. S pomladi pride z juga 

in velja za oznanovalko pomladi, zato se ljudje veselé njenem u 

kukanju. Zoblje žužke, črve in gosenice , časih je njen želode c 

znotraj ves obložen z dlakami požrtih kosmatih gosenic. Samica 

znese 4, do 6 za čudo majhnih, sivo plavkastih in temno pikčasti h 

jajčec. Cudovito je pa pri tej ptici, da jajce ne znese v kratkem 

času zaporedoma, temveč s presledki 8 dni, ter jih zategadelj n e 

more sama valiti. Zato zneseno jajce vzame v kljun ter je polož i 

majhnemu pevcu v gnjezdo. Kaž imed (C. indicator) v kapski 

zemlji ovaja s svojim krikom roje divjih bčel. T uk a n ali paprikaš 

(Rhainphastos) v Ameriki ima neprimerno velik kljun i n 

jako žive rumene, rudeée in črne barve. Gnjezdi v duplu, kamo r 

samec valečo samico do kljuna z ilovico zazida, a pridno donaš a 

hrano za njo in za mladiée .*) 

Domači plezavci so žolne (Piciclae) . S špičastim ravnim kljunom 

preiskavajo po drevesih hib in ga razsekavajo, da potem vlačijo 

iz razpok žužke in ličinke . Za ta posel imajo žolne dolg suh- 

'5 Tega ne dela tukan, temveč k ljun or ož e e . Fr. E .

Plezavei, 295 

čast s kaveljci oborožen jezik , vij oglavki (Jynx) pa služi v ta 

namen črvast jezik. Pri nas v gorskih gozdih se nahaja črn a 

žolna (Picus martius), potem z el e rt a žolna (P . viriclis) in v o - 

Pod. 120. 

Deta]. ; Picus major . Dolg 24 Cm . 

liki d etal (P. major), po - 

doba 120. Veliki detal j e 

10 palcev dolg, po temenu , 

hrbtu in beloobrobljenih perotnicah 

je črn, na tilniku 

živo rudeé, po trebuhu bel , 

od kljuna mu sega črna prog a 

niz vrat. Obnaša se enak o 

drtgint žolnam, kakor prav i 

tesar. Truplo pritisne ob 

deblo, s trdimi repnimi peresi 

se podpre in potem na vs o 

moč teše z ostrorobatim kljunom 

. da iverje proč leti . Na 

ta način si tudi izteše luknj o 

v deblo, katero potem izdolb e 

in razširi tako skrbno in lično , 

da človek ne bi imel to za 

ptičje delo, Zolne senc clad ó 

ukrotiti in v sužnosti kmal u 

poginejo. Obžalovati je, da 

se mnogo teh ravno tako koristnih kakor lepih ptičev brez vs e 

potrebe postrelja. 

-Veliko pleme papig (Psittacini) prebiva, samo v vročem pasu . 

Papige imajo jako debel kljun s kljukasto zavito gornjo čeljustjo , 

ki je na korenu ` obrasten z voščeno kožo, nadalje debel mesnat 

jezik. Zato menda tudi prave papige izmed vseh ptičev najrazločniše 

za človekom izgovarjajo besede, da, še celó smejanje, zdehanje , 

kašljanje in kihanje oponašajo, in sploh so jako pametni in pod - 

učili ptiči. Njih glas je pa hripav in neprijeten. Večidel živé družno , 

spenjajo se po drevji in jedó posebno plodove in jedra, redkej e 

žužke ali meso. Njihov kljun je tako močan, da razdrobi najtrš e 

orehe in koščice . Tudi imajo lastnost ; da jed primejo z eno nog o 

ter si jo v usta nosijo . Papigino meso je okusno. V sužnosti jed ó 

skoro vse, zato jih nij težko uzdržavati . Tudi učakajo veliko starost, 

črez 40 let . Primerilo se je selci, da so v služnosti valili . 

Omenjamo samo prave papige, katerih štejejo črez 200 vrst . 

Odlikujejo se krasnim perjem in šegavim vedenjem , zato so ji h 

tudi imenovali opice med ptiči . Semkaj spadajo : siva papig a 

(Psittacus erithacus), ki je posebno poduČna . K a k a d u j (Cacatus 

cristatus) je dobil ime po svojem kričanji, bel je in bila na glavi 

rumenop erjanico, katero lehko privzdigne in zopet položi ; doneje 

v Indiji . Modri ara (Ara ararauna) . Rudeči ara (Ara macao) , 

pod. 121, je ena, največih in najkrasnejših papig, dolg je tri črevlje , 

rudeč kakor škrlat, na perutnicah plan, Domá je iz Antilskih otokov . 

141

142 

296 


Pod, 121. 

Ara ; Ara maeao . Nar. vel. 80 Cm . 

Nerazdružna, papigica ali inseparabel 

s (Psitacula pullaria) nij veča od vrabca . 

zelena je , na perutnicah in na hrbtu plava . 

Držé jih navadno sparjene in živalce pokazujejo 

veliko medsobno ljubezen. , privr'/'ienost 

in nežnost. Iz Avstralije vvaŽajo sedaj na tisoče 

v al o v a r j e (Melopsittacus) to so nam - 

reč jasno zeleni, valovito progasti krasni ptički . 

ki z repom vred jedva merijo 8 palcev. V sužnosti 

se tudi lepko množé . 

Četrti razred : Ujede : Raptatores. 

Ujede imajo močne noge z ostrimi kremplji , 

močan, kljukasto prikrivljen kljun (pod . 122) , 

ki je na korenu prevlečen z voščeno kožo . 

nadalje tudi bister vid in poleg vsega tega s o 

tudi dobri letavci. Vse te lastnosti skupaj 

delajo te ptice posebno sposobne za lov n a 

druge živali, da-si ravno nekatere med njim i 

žró tudi mrhovino . Neprebavne stvari, kakor 

volno in perje , izrigajo zopet iz sebe , tako 

imenovane sv alk e. Samice so navadno več e 

od samcev in znesó po malo jajce v priprost o 

zvrhovačeno gnjezdo na visocih drevesih al i 

nepristopnih pečinah. Po dnevi loveče p odn 

e v rt e u jede gladkega, k truplu prileglega 

perja razpadajo v dve plemeni, namreč j a s t r ob e in sokol e .

Ptice. Ujede . 297 

Pod. 122. 

Glava planinskega orla. V, nar. velikosti . 

Jastrebi (Vulturini) imajo precej dolg, raven, na konci kljukasto 

zakrivljen kljun, redko pernato, tu in tam tudi golo glav o 

in vrat. Perutnice so dolge, zato letajo izvrstno ter se vzdignej o 

v tako višavo, da jih oko komaj še opazi . Jastrebi so bojazljivi , 

leni in jako požrešni, ter se hranijo večidel z mrhovino, katere p a 

menda ne najdejo toliko z vohom, kolikor jo marveč opazijo z 

dobrim očesom . 

Kondur (Vultur ' gryphus) velja za največega letečega ptiča , 

kajti je do 4 érevlje dolg in z razpetimi perutnicami zajame 1 4 

črevljev. Plavkasto črn je, samo ovratnik in perutnice so bele . Na 

glavi in tudi pod kljunom ima, kakor naš petelin, velike mesnat e 

izrastke. O velikosti in življenji tega ptiča se je mnogo pretiravalo , 

dokler nij Humbdt priobčil točniša poročila. Kondur stanuje po 

najviših Andah in Kordilijerah na meji večnega snega, koja p a 

onde počimlje stopram pri višavi 12000 črevljev . Omenjeni opazovalec 

tudi poroča, da se ta ptica povzdiguje v neizrečeno, od njeg a 

na 48000 črevljev cenjeno visočino . 

Tudi tako imenovani kraljevi jastreb (Sarcoramphus papa ) 

živi v južni in srednji Ameriki, dolg je 2 črevlja , živo pisan, a 

na glavi ima tudi mesnat greben. V Afriki in v deželah okoli srednjega 

morja nahajajo se : sivi jastreb (V. cinercus), beloglav i 

jastreb (V. fulous) in mrhar ali egiptovski jastreb (Neophron 

percnopterus), pod . 123. Zadnji je èrez 2 črevlja dolg z 

razpetimi perutnicami pa meri 6 črevljev . Rumenkasto bH je, n a 

konci perutnic pa črn. Mrhar je edini v Evropi domači jastreb in 

se nahaja pogostoma na Spanjskem in Turškem . *) Najnavadniši 

je pa v Egiptu, kjer v tropih postopa po mestih ter se s psi trga 

za mrho in nesnago, katera se ondi meče na cesto . Zato mu nikd o 

nič žalega ne stori, še celó spoštujejo ga . Ta ptič tudi spremlja 

*) Tudi sivi in belo gl a v i jastreb gnjezdita v Evropi, sosebno na južni h 

poluotokih, ter se morata prikovati evropskim pticam . Fr. E .

143 

298 

oologija , 

Pod. 123. 

Egiptovski jastreb ; Neophron perenopterus . Dolg 60 Cm. 

karavane, in kakor hitro opeša kaka žival , tekoj je pri njej i n 

pripravljen razporiti jej trebuh. V sredi med jastrebi in orli stoji 

brkati s é r (Gypaetus barbatus) , ki gnjezdi po visokih gora h 

južne Evrope . 

Veliko pleme sokolov (Accipitrini) odlikuje se plemenitimi po - 

stavami in predrznim vedenjem . Hranijo se večidel živimi Živalimi , 

med troje pa pri manjših vrstah spadajo tudi žuželke . Veée sokol e 

zovemo o r 1 e , najznamenitiši so : planinski orel (Milila fulva) . 

čegar glava kaže podoba 122 , in kraljevi orel (A. imperialis) . 

Oba živita v goratih krajih južne Evrope, v Alpah . P o s t o n j a ali 

belorepec (Haliaftus albicilla) in rib j i orel (Pandion haliačtos) 

sta spretna ribolovca, prvi živi ob morskih bregovih, drugi ob vodah 

po severnih krajih . 

Pravi sokoli, od kojih se nekateri dadó tomljati in priučit i 

na nekdaj jako obljubljeni lov s sokoli, so manjši od orlov in njihov 

kljun je tekoj od korena zakrivljen . Semkaj spada : plemenit i 

sokol ali sokol lovec (Falco gyrofalco) , pod . 121, največi in 

najlepši sokol . Dolg je 2 črevlja, perje nema stanovitne barve, dostikrat 

je rjav in belo lisast, še večkrat pa skoro bel in s temnimi 

lisami in pasovi lepo pisan . Pri nas ga je le redko videti , 

ker živi daleč na severji ; popreje so ga lovili sosebno na otok u 

Islandu, zato so mu tudi rekali islandski s o k o 1. Čislali so ga

Ptice, Ujede . 299 

Pod . 124. 

Sokol lovec. ; Fako gyrofaleo . Dolg 60 Cm. 

kot najizvrstniŠega lovca, a njegov poduk je zahteval mnogo trud a 

in marljivosti . Tomljanje se je pričelo s tem, da so mladega sokol a 

s konca z zvezanimi nogami na, prosto visečem obroči nekolik o 

časa noč in dan neprestano zibali, s tem se je utrudil, je izgubil 

plahost in ob enem s prijaznim ravnanjem in dobro hrano dobi l 

zaupanje do tornljača. Ta ga je potem naučil, da je po hrano zletel 

malo dalje in se zopet povrnil na roko, sčasoma se je privadil n a 

žive in leteče ptice, da jih je lovil in gospodarju na roke prinaša . 

Pozneje se je nauk iz sobe prenesel ven na prosto, s konca je bi l 

še privezan na clolzern motom, konečno je pa dobil popolno svobodo. 

Dobro izšolan sokol se kakor strela hitro zažene na leteč o 

ptico, posebno na čaplje , jo pograbi in prinese gospodarju . Lo v 

s sokolom je bil jako drag, ali vendar se je v srednjem veku gospáda 

strastno pečala s tem lovom. Dober sokol je veljal 600 d o 

800 goldinarjev . Dandenes so ta lov opustili, samo v Aziji in Afrik i 

je še v navadi .

144 

00 


Nadalje so še : s oko (F. aesalon) p o stoika (F. tinnuneulus) 

; kragulj (Astur palurnbarius), ki posebno preži na kokoš i 

in golobe, in skobec (A. nisus), ki streže na manjše ptice ; š k a 

nj e k (Milvus vulgaris) s škarjasthn repom, kanja, tudi m i š a r 

(Bute() vulgaris) imenovan, lovi' največ miši, ali v primeri s prejšnjimi 

je len in bojazljiv ropar. Sp linee (Circus pygargus) in ne - 

koliko veči lunj (C. rufus) imata krajši kljun in lovita stopra m 

o mraku. Pri vseh ujedah menja se perje jako po spolu, starosti in 

letnem času . 

Čudovita, po dolzih krakih močvirnikom podobna ujeda južn e 

Afrike je pisar (Gypogeramus secretarius), tako imenovan zara d 

perjanice na glavi (kakor bi pisar zataknil si pero za uho) . Jak o 

je koristen, ker pokonča mnogo kač . 

Ponočne ujede ali sove (Strigidae) imajo obilno rahlo perje , 

velike, naprej obrnene in z vencem tencih peresec okrožene oči , 

Pod. 125. 

Glava pegaste sove . nar, velikosti . 

katerim solnčna svetloba slab o 

dé. Omenjeni venec glej v 

pod. 125. Lové skoro samo o 

mraku in v svetlih nočéh, in 

sicer največ miši, zato so ,jak o 

koristne ptice. Po dnevi ji h 

preganjajo tropi malih ptičev , 

zategadelj se sove tudi tamljajo 

in rabijo za lov, ker pri - 

vabijo množino ptičev. Nekatere 

imajo na glavi bliz u 

ušes pernate čope ter se zat o 

uharice imenujejo, kakor na 

pr . mala uharica (Stri x 

otus) in velika uharica , 

tudi b u b u j in vj e r zvana 

(St. bubo), pod. 126. Visok a 

je érez dva črevlja, a njeno neprijetno nočno ukanje z grozo na - 

vdaja samotnega potnika v gorskem gozdu . To sovo rabijo lovci z a 

lov na manjše ptice . Na visok drog z deščico se postavi z verižic o 

prikleneva sova, okoli nje se pa, zasadé suha drevesa z vejami . 

Lovec je skrit v kolibici, vdelani v zemljo in zakrito z vejami, 

trstjem in reso, in pazi na prihajajoče ptice, zlasti vrane in po p 

dnevne ujede, ki obletavajo in dražijo privezano sovo , druge p a 

posedajo okoli in kričé na, brezorožnega neprijatelja, dokler jih n e 

kaznuje strel iz koče .*) Nekateri rabijo tudi natlačene uharice ter 

jih gibljejo z motozi. Lepo pisana je pegasta sova (SL tlarnmea) , 

a žalostni glas malega čuka (St . noctua) praznovernim ljude m 

oznanuje smrt . 

*) Pravi lovec se mora pač sramovati taeega lova, v kojem se pokonč a 

mnogo sicer jako koristnih ptičev, Fr. E .

Ptiči. Golobje . 3~ i 

Pod . 126 . 

Vjer ; Strix bubo. Dolga 60 do 70 Cm 

Peti r a z r ed : Golobje Columbinae , 

Golobje imajo majhen raven kljun (pod. 127), ki je na ko- 145 

renu zavit v mehko kožo . Živé paroma, a svoje gole in slepe mladič e 

Pod. 127 . 

pitajo zrnjem, katero so prej v 

svojem grbavci zmehčali. V ostalem 

delajo prelaz h kuram, kojim 

so v mnogih stvaréh podobne . 

Enako kuram so tudi golobje vže 

od nekdaj domače ptice, čislan e 

zarad okusnega mesa. Tudi o d 

goloba so se napravile mnoge 

pasme, katere ljudje redé za za- 

Golobova glava . 

bavo. Na nilskih bregovih v Egipt u 

se videvajo tornjasti golobnjaki , sozidani iz samih lonec , ki so z 

luknjami navznoter oberneni, a v vsacein lonci gnjezdi en golobji par .

302 

Zoologij'a, . 

Pri nas se nahaja : divji golob (Columba livia plavkasto pepelaste 

barve, od njega izvira domači golo b , katerega neka posebna 

privrzenost veže na njegov dom, zlasti ako ima ondi mlade . 

Ako ga vjetega odneseš milje in milje daleč in ondi izpustiš, vzdign e 

se visoko v zrak in potem hitro kakor strela leti proti domu . Zarad 

te lastnosti ga rabijo za prenašanje pisem i'n poročil ter g a 

imenujejo pismono s. Pri obleganji mesta Pariza je izvrstn o 

opraljal to službo. V eni sekundi preleti 20 metrov. V naših gozdih 

Živé : duplar (C. oenas) ; g r i var (C . palumbas) ; jako lepa krukljajoča 

grlica (C. tortur} in rjavo žolta srni j a č i c a (C, risoria), 

ki je pa iz Afrike domá , a videva se pa pri nas pogostoma p o 

hišah. V vzhodni Indiji Živi veliki plavkasti golob k r o n a š (C . 

coronata) s perjanico na glavi . G o l o b selec (C . mifqatoria) v 

severni Ameriki se preletava v neizmerno velicih jatah . 

Sesti razred : Kure : Basom , 

146 Tu se soznanimo z večimi pticami kratkega , malo prikrivljene 

c,a, zboČenega kljuna, močnih, za brskanje posebno pripravni h 

Pod. 128 . 

Ruševec, Tetro tetrix . 60 Cm. dolg. 

nog. Letajo nerade, večidel se držé pri tleh, kjer z nogami brskaj e 

pobirajo zrna, Žužke in črve ; na tleh si tudi napravijo priprosto

Ptice. Kure . 808 

gnjezdo. Kure Živeče bolj na drevji, posedajo rajše na debele veje . 

Požiravnik pri kurah razširi se v velik grbavec in želodec obstoj i 

iz dveh močnih polukroglih mišic, med kojima se tudi trdo zrnj e 

zmelje. Njihov glas nij prijeten , ali sicer so jako koristne ptice, 

ker imajo okusno meso in nesó množino jajce . Mladiči se izvalé 

videči in si tekoj sami iščejo hrano . Samci so veèi in krasnejš i 

nego samice, tudi so pogumni in se radi bijejo med sebo . Samec 

vodi navadno več samic . 

V plemenu gozdnih kur (Tetraonidae) nahajamo lepe in okusne 

ptice, kakor na pr. postavnega divjega p et e l i n a (Tetrao urogallus), 

in ruševca (T. tetrix), pod. 128 . Dolg je dva Črevlja , črn 

je in nagiblje malo na rjavo , a spreminja se na plavkasto, ére z 

perutnice ima bel pas . Repna peresa so lepo škarjasto na ve n 

Pod . 129 . 

,larebiea Perdlx einerea . Dolga 28 Cm . 

vkrivljena, lovci si ja radi zatikajo za klobuke, imenujejo jih krivce. 

Ruševec prebiva po gorskih , nepregostih gozdih , z vresjem pod - 

raščenih. Petelin vodi več kokoši , a vsaka znese 12 do 18 siv o 

rumenkastih., rudeče pegastih jajec v preprosto , v vresji narejen o 

gnjezdo. Nadalje imenujemo ; l eš Čarko ali gozdno jarebic o 

T. bonasia) in snežnega j ar eba ali belico (T. lago us) n a 

planinah, ki po zimi vsa pobeli .

304 


K poljskem kuram spada j a r ebieti (Perdix cinerea), pod. 129, 

ki se jeseni drži skupaj v malih druzbah, namreč vsaka družina 

za se. Največ je pepelasta, z rjavimi in črnimi valovitimi črtam i 

in lisami pisana, po perutnicah je vzdolz belo počrkana, Same c 

Pod. 130 . 

Zlati fazan ; Pllasianus pietus. Nar. vel . 75 Cin . 

ima spredaj na, trebuhu rjasto, podkovasto 

liso. Najljubša so jej z Žitom ob - 

sejana polja, katerih tudi v najhujši zimi 

ne ostavi. Zoblje Žužke, črve, zrnje , 

vmes pa tudi trga travo. Kakor zaje c 

tudi jarebica v suLnosti ne Živi dobo . 

Prepelica (P. coturnix), ki se s po - 

mladi v Žitu glasi s posebnim vabeči m 

glasom (pet pedi, pet pedi), se jako ude - 

beli in gre jeseni na Laško in v Afriko . 

Prave kure (Phasianidae) so skoro 

vse iz Azije doma in imajo jako gizdav o 

perje. To velja sosebno o samci, ki se

Ptiči. Kure . 3 O 

zave petelin in ima nogo oboroženo z ostrogo, dočim so kokoš i 

mnogo ponižniše oblečene . Po glavi so več ali manj gole in imaj o 

Živo pisane grebene, krpe ali perjanice. Na prvo mesto postavim o 

tu našega doma e g a petelina (Phasianus gallus) , ki izvira 

od bankivskega petelina iz vzhodne Indije . Petelin vodi kacih 1 2 

do 20 kokoši, a vsaka kokoš v najboljših letih in pri dobri piči 

znese vsako leto 80 in več jajce, v najugodnišem slučaji celó d o 

160. Izvali pa 11 do lb jajec v treh tednih. Tudi od domače kur e 

imamo več pasem , a kokoš iz Kohinkine prekosi vse v velikosti . 

Poleg domače kure je najkoristniši puran (Meleagris gallopavo ) 

iz severne Amerike doma. Samica izvali jako mnogo jajec in ke r 

rada vali, nasadé jej tudi kurja , zlasti pa pavja in pegatkina 

jajca, ker pavica in pegitka se rade kujate . Zarad lepote držé tudi 

Pod . 131 , 

Navadni fazan ; Phasianus eolehieus. Na'', vel, 75 cm , 

Zoologija. 20

148 

306 


pri nas tu in tam pegatko (Numida meleagris) in pava (Pavo cristatus), 

prva iz Afrike, drugi iz Indije doma . Zlati fazan (Phasianu s 

pictus), pod. 130, in s r e b e r n i fazan (Ph . nycthemerus) vveden a 

sta iz Kine v Evropo, držé ju v posebnih vdih, tako zvarih faza'njakih. 

Oba sta krasna ptiča, prvi se sveti kakor zlato , Žari s e 

ognjeno in zraven je še temnozelen, drugi je po trebuhu temnoplav, 

po hrbtu in v repu pa bel z valovitimi črnimi črticami . Tudi 

navadni fazan (Ph. colchicus) , pod. 131. je Azijauec. Rjav 

je, zraven se pa sveti kakor zlato in spreminja na zelenkasto . V 

našem podnebji se prav dobro počuti, torej se tu in tam po gozdi h 

nahaja poludivji, na Ogerskem in Českem tudi popolnoma podivjan . 

Krasen ptič je a r g u s (Argus) na Sumatri . 

Izdaten lov je v srednji in južni Ameriki na d r e v e s n e 

kokoši, med katerimi je h o k o (Crax) velik kakor puran in im a 

rumen voskast greben. Semkaj spadata tudi p a u k s i (Urax) in 

jaku (Penelope), ki se oba dasta ukrotiti. T i n a m u (Crypturus) 

nadomešča v Braziliji našo jarebico. Znamenita je tudi avstralsk a 

lesna kokoš (Catheturus), ki znese svoja jajca v velik, od rastlinskih 

odpadkov navrhovaten kup, a iz razkrojitve teh stvari na - 

stavka toplina 0-odi jajca. Tudi v Evropi je na ta način vže valil a 

z vspehom . 

Sedmi razred : Brzoteki, Cursores . 

V tem razredu nahajamo najveée ptiče , ki pa imajo samo , 

kratka ali celó nikakoršnih letavnih peres v perutnicah, zategadel j 

ne morejo leteti. Ali njihove noge , neimajoèe zadnjega prsta, i n 

nočni kraki so pred vsem sposobni za, brzo tekanje, in v hitrosti 

prekosé ti ptiči tudi konja. Požrešni so in goltajo vsako hrano , 

bodi si iz rastlinstva ali Živalstva, polnijo si pa želodec tudi z druzimi 

neprobavnimi stvarmi, na pr . kamenjem. Ta razred je siromašen 

na vrstah, in te so : kivi (Apterix australis) iz Nove Zelandije 

; kazuar (Casuarius indicus), 6 črevljev visok, črnega žimastega 

perja in s ,širokim roženim grebenom na glavi . Nadalje 

največi ptič, d v o p r s ti noj (Struthio camelus), pod . 132, ki je 6 

do 8 érevljev visok, in od kojega dobivamo znana peresa za gizdo . 

Prebiva po puščavah srednje in južne Afrike in jugozapadne Azije . 

Debela jajca vali s pomočjo solna, . Toda to službo opravlja solnce 

samo v tropičnih krajih, kjer tudi več nojev znese jajca v skupn o 

gnjezdo, da se jih nabere časih do 40. V manj vročih pokrajina h 

vali ptič sam. Okoli gnjezda leži zmerom nekoliko posameznih jajce, 

ki potem izvaljenim mladičem služijo za prvo hrano . Nojevo jajc e 

tehta blizo 3 funte in zaleže za 24 kurjih jajce, zadostuje tore j 

več ljudem za en obrok . Noj v svoji vnanjosti izgubi mnogo s tem , 

da mu perje rado izpade, da je gol, samo s perutnic in z repa m u 

visi mahadravo perje . V sužnosti je videti jako potrt in Žalosten . 

V Afriki jih drŽé v veliki množini kakor domače živali, in sicer

Ptiči. 13rzoteki . 307 

zarad perja, zlasti zarad lepih belih , do 3 črevlje dolzih peres , 

katera mu časih izpulijo , ker sama taka peresa so čista in nepoškodovana. 

Pri divjem noji so ta peresa zmerom 

zlomljena in zamazana , in samo črn a 

letavna peresa od teh divjakov imajo ceno . 

Kraj vse velikosti in kraj mnozih lastnosti , 

katere so noju skupne s sesavci, velja vendar 

za neumnega bedaka. Bosa je pa pravljica , 

da v nevarnosti vtakne glavo v pesek, misleč , 

da je potem varen . 

V južni Ameriki se nahaja t r o p r s t i 

noj ali nandu (Uhea americana) ; a v Novi 

Holandiji Emu (Rh . novae Rolandiae) . S pti- 

Pod. 132. 

Noj : Strfithio eamelus . Nar. vel. 2 do 2.5 metra visok . 

canii tega razreda sorodna je bržčas doda (Didus ineptus), jak o 

nespreten in štorkljast ptič , ki je leta 1598, še živel na 'sle d e 

France, odsle je pa odmrl . V novejšem času našli so v No-vi Ho - 

20 *

308 


landiji kosti necega izumrlega ptiča velikana (Dinornis) , katerega 

domačini onde zavejo m o a, a na Madagaskaru jajca necega 

druzega (Aepiornis) , proti kateremu bi bil noj pritlikavec . 

Nekateri misle, da ta ptič še živi, kar pa nij verjetno . 

O s m i razred : Biodnlee ; Glallatores . 

149 Ptiči tega razreda posredujejo prelaz od kur in brzotekov k 

plavcem. Podaljšani kraki jih storé sposobne za brodenje po vodi . 

Noge so največ spete ali napoluspete , dobodo se pa tudi krpast e 

in plavne noge . Leté jako dobro in vztrajno, leteč inolé dolge krak e 

naravnost nazaj . Živé večidel v močvirjih in ob vodah in se hranijo 

žužki, črvi, mehkuzci, krkoni in ribami , a lov jim olajšuj e 

dolgi vrat in Idjun . 

Juznoamerikanski ostrogar (Palamedea) ima v perutnica h 

na zgibu močne ostroge ; visok je 2'/, črevlja ter ima na glavi tr i 

palce dolg rog, a pri vgem tem orožji je miroljuben ptič . Na Ruskem, 

Ogerskem, sem in tam tudi na Nemškem nahaja se droplj a 

(Otis tarda), pod. 133., 3% črevlja visoka ptica. Samec ima dolga , 

razčehana ušesna peresa, mu strčé kakor brke. Droplja je lep a 

ptica, ki tetko leti, pač pa hitro teče. Hrani se žužki in zrnje m 

in je jako okusnega mesa . 

Med čaplje (Herodii) vštevamo žerjava (Gros clnerea) , k i 

gnjezdi v severni Evropi, leseni jih pa vidimo skoz naše kraj e 

Pod. 133 . 

Dropljina glava. 1/ 2 mu. velikosti . 

leteti poredane v dolg o 

Črto ali pa v podobi 

črke « ,. Zrase na 4 

érevlje v visokost, ter 

je jako pameten in 

podúèen ptič, tudi ima 

užitno meso. Gizda 

zoologijskih vrtov j e 

iz srednje Afrike dovedeni 

kronani žerj 

a v (3alearica). Veli k 

je kakor naš evropski , 

samo da je črn in im a 

na glavi rumeno perjanico. 

Ribštvu škodljive 

so razne Čaplj e 

(Ardea), kakor na pr. 

siva čaplja (A. cinerea), 

podoba 134 . , 

tri érevlje visoka, p o 

hrbtu pepelasta, a s hrbta jej visé posamezna dolga peresa, bel a 

kakor srebro urez perutnice. Enaka peresa dobi stariši ptič tudi 

na prsih. S tilnika mu maha dolga črna perjanica ; kljun in nog e 

so rumene. Nahaja se po vsej Evropi blizu voclá . Do trebuha v

Ptice. Brodnice . 309 

vodi stoji dostikrat kakor kol nepremično na istem mestu preže č 

na ribe, za katerimi sprožava dolgi vrat . Leteč zvije vrat in pomoli 

noge nazaj . Gnezdi na drevji, večkrat v družbi , na enem drevesu 

Pod. 134 . 

Siva čaplja ; Ardea cino:ca,. Dolga 1 meter. 

je po več , 'njezd, a v vsaeem 3 ali t bledo zelenkasta jajca . Bel a 

čaplja A. egretta) daje prekrasna peresa za dragocene perjanice . 

Bukač ali b o b rt a riea (A. stellaris) je 2 % črevi ja dolga, lijast e 

barve in Črno lisasta in progasta vrat je .neprimerno debel. Ta 

čudna ptica gnjezdi v trstji kraj močvirnih gozdov, iz katerih s e 

po noči oglaša s strašnh'n, otlo bukajoèim glasom . Človek ga lehk o 

zgreši , ker se drži prav mirno in je v svoji prsteni obleki bolj 

starem trhlemu kolu , kakor kaki živali podoben. Od rodu š t r k 

ali ž a b ogolt (Oiconia) razen znanega belega štrka ali štorklje š e 

omenjamo indijskega m a r a b u j a (C . marabu) in afrikanskega a rgala 

(C. argala), oba sta velika ptiča štrkove postave , ki velik o 

mrčesa in mrhovine požreta in èegar rahla, bela repna peresa sosebno 

jutrovei rabijo za dragocene perjanice . V Afriki sta tudi dom a 

veliki ibis (Tantalus ibis), velik požeruh , in sveti ibis (Ibi s 

religiosa), pod . 135., katerega so v Egiptu čestili kot oznanovalca 

nilske povodnji ter ga tudi pogosto kakor mumijo mazilili . Z l i č a r k a 

(Platalea) se odlikuje plošnatim , spredaj lopatičastim ali Žlkastim 

kljunom, a flamingo (Phoenieopterus roseus) z jako visoeimi kraki,

310 

Zoologijis . 

izredno dolgim vratom in krasnim rožičastem perjem in karminastimi 

perutnicami . 

Pleme prodnikov (Charadriadae) . Semkaj spadajo manjši, ptiči , 

ki ob vodah iščejo hrane, kakor na pr . prosenka ali deževni k 

(Charadrius phtvialis), 10 do 12 palcev dolga ptica, zgoraj črna i n 

zelenkasto rumeno lisasta . Gnjezdi na severji, pri nas ga videvam o 

samo na prehodu, ob deževnem vremenu se rad oglaša s piskajočim 

glasom. Nadalje je : k am e n ov al j Strepsilas) ; ostrigar (Hacinatopus) 

; polo j n i k (Himantopus rufipes) in sabljarka (Recurvirostra) 

z dolzim, navzgor zavihanim kljunom . V i v e k ali prib a 

~Vanellus cristatus), pod . 13G., je dobil ime od kričanja in je lep 

ptič golobove velikosti, glava, prsi in kónci perutnic so črni, hrbe t 

je temnozelen in se sveti kovinsko, na tilniku ima perjanico . Prebiva 

po močvirnih travnikih, ondi tudi znese v plitko jamico rumeno 

zelenkasta in črno lisasta jajca, katera z neprestanim kriko m 

strahoma obletuje in ja s tem vedenjem prej izdá nego obvaruje . 

Jajca so okusna , zato ljudje iščejo gnjezda in pobirajo iz nji h 

jajca. Jeseni potuje v majhnih jatah . 

150 Pleme kljtlnaeev (Scolopaciclae) . Te ptice brbajo z dolzirn gibkim 

in občutljivim kljunom po blatu in vlačijo iz njega črve in polže . 

Skozi naše kraje prehajajo jeseni prhedše s severa in idoČe v 

Afriko, a na spomlad s e 

Pod . 

135. 

zopet vračajo domov . Nekatere 

pa časih gnjezdij o 

tudi pri nas. Dolge s o 

navadno 8 do 10 palcev . 

Znamenitiše ptice teg a 

plemena so : zelenonogi 

martinec (Totanus 

glottis) . Imenitniši 

je pa sl j uk a (Scolopa x 

rustieola), podoba 137 . , 

močna, precej zatrepana 

ptica, dolga 13 palcev, 

gladkega , k truplu pri - 

,' leglega perja. Barve je 

sive , namešane z rjav o 

in rjasto, a povprek j e 

valovito progasta. Naj 

bolj pa na njej pada v 

oči dolgi kljun, na čegar 

korenu se odpirajo ozke , 

razpokami podobne nosnice. 

Sljuka se kakor 

ptica selivka pri nas pri - 

kaže vsacega leta dva - 

krat , kajti na severji 

Sveti Ibis ; Ibis religiosii . Dolg 6o—90 cm . cmjezdi, meseca oktobra

Ptice, Brodnice . 

Pod. 186 

duel priba. VaneBus cristats. Dolg 3 cm . 

Pod, 137 . 

Sljuka ; Scolopax rustieols . D 30 cm .

312 


se odpravi proti jugu in gre meseca marca ali aprila zopet nazaj . 

Sljuka velja za najplemenitišo letečo divjačino in lovci hudo pri - 

tiskajo za njo. Po dnevi se skriva ter leta samo ob zora mrak u 

in tačas jo hodijo lovci čakat. Sljuka ne leti hitro, tudi ne visoko , 

temveč prav nizko nad grmovjem in lesovjern in nikdar daleč , 

kmalu zopet sede na tla. Lovec mora torej jako paziti in zmero m 

biti pripravljen na strel. Za čudo imajo ljudje tudi to, kar ima 

ptič v želodci in v črevih, za neko posebno slaščico. To se namreč 

namaže na krtih in potem opeče. To je tako imenovani kljunačev 

drek, namreč na pol prebavljena hrana in poleg tega 

neki tudi mnogo glist, katerih so kljunači navadno polni . Manjša 

je kozica (Se. media) , in znamenit je naposled še na morskih 

bregovih živeči s v a d l j i v e c ali togotnik (Tringa pugnax), čegar 

samci se med sebo hudo bojujejo . 

Kokoške (Rallidae) so ptice kratkega kljuna in živé zmero m 

pri vodi in na vodi, plavajo ravno tako dobro kakor se tudi potapljajo, 

in s temi lastnostmi približavajo se pravim plavcem . Kokoškam 

se prišteva moko Ž (Rallus aquaticus ), kosec ali h a r i š 

(Rallus crex) in zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus) , 

pod. 138., ki je malo manjša od domače kokoši, po hrbtu je temn o 

Pod. 138 . 

Tukalica Gallinula chloropus . Dolga 30 eni . 

zelenkasto rjava, spodaj pa zamoklo pepelasta, na čela ima jasn o 

rudeéo liso ; noge so rumenkasto zelene, nad kolenom imajo p a 

rudeèo podvezo . Prebiva ob vodah, s trstovjem zaraščenih, plav a 

in potaplja se dobro, hrani se pa z vodnimi Žuželkami in črviči . Košari 

podobno gnjezdo postavi sredi nalomljenega trstja in znes e 

5 do 11 rumeno sivkastih in rjavo pisanih jajce. Časih se splazi 

celó na drevo. Njeno meso nema posebne cene. Razen teh so š e 

znamenite : lepa plava kokoška (Porphyrio hyaeinthus) ; ostn ič 

a r (Parra) z jako dolgimi prsti in s špiéasto ostjo na perutnici ; 

naposled še po vseh ribujakih in jezerih navadna črna lisk a 

(Polica atra) .

Ptiči, Platni . 313 

Deveti r a z r e flavti • Natalores . 

Ptice tega razreda imajo kratke krake, noge so daleč odzad 

vsajene in prsti so zvezani s plavno pečico . Njihovo perje je jak o 

gosto in spodaj imajo obilni puh, ki jih varuje vode in mraza . 

Večina njih živé največ na vodi, razen kedar valé, ter se hranij o 

večidel ribami, zato ima njihovo meso neugoden okus po ribj i 

masti. Te ptice veljajo za najnepopolniše med vsemi , ker je njihovo 

bitje vezano povsem na vodo , zato bi jih prav za prav morali 

imenovati vodne ptic e. Pa vendar je tudi med njimi razlika . 

Doéim nekatere s prikrajšanimi, krpastimi perutnicami in za čudo 

kratkimi kraki ne morejo niti leteti niti hoditi, temveč samo plavati, 

ali pa prav težavno hoditi in nespretno leteti, so drug zope t 

izvrstno ustvarjene za letanje, a plavati pa ne znajo in zarad slabih 

nog; tudi skoro hoditi ne morejo . Te zadnje se torej skoro neprestano 

gibljejo nad vodo v zraku . Sploh so pa plavci najkoristniš e 

ptice, dajo nam namreč meso, tolščo, jajca , peresa za pisanje , 

perje za pernice in gnoj. Ker se tudi še na visocem severji nahajajo 

v mnogoštevilnih tropih, so prava blagodat tamošnjim prebivalcem 

in potnikom. 

Pleme ponirkov (Colymbidae) . Ti ptiči so dobili ime od spretnega 

potapljanja. Spomina vredni so : severni slapnik (Colymbus 

septentrionalis) in čopasti ponirek (Podiceps cristatus) , 

Pod, 139 . 

Čopasti ponirek : Podiceps eristatns . Dolg 50 cin . 

pod. 139. Ta lepi ptič je velik kakor raca, zgoraj je temnorjav , 

po trebuhu pa bel kakor srebro, in črez perutnico ima belo črto . 

Na glavi ima dvojni pernati čop črne barve, a okoli vrata rjast , 

črno obrobljen ovratnik. Čopasti ponirek živi na sladkih voda h 

srednje toplih krajev, kjer zgradi umetno, večkrat prosto plavajoč e 

gnjezdo. Plava in potaplja se izvrstno, večkrat plava šestdeset ko - 

15 1

314 


rakov daleč pod vodo, tudi mladiče jemlje sebo pod vodo, «Žeč ji h 

pod perutnicami . Hrani se ribami in vodnimi žuŽelkami . 

152 Pleme alkov (Alca). V severnem mrzlem pasu Živé od tega 

kratkonogega plemena : veliki alk ali severni pinguin (A . 

impermis), 2% èrevlja visok, ki je pa dandenes bržčas vže popolnoma 

zatrt , kajti ga zadnja leta nikjer nij bilo več videti, akoravno 

so se dosti trudili za-nj . Srakar (A. torda), pod. 140., le 

Pod. 140 . 

Srakor : Alca torda. Dolg. 40 do 45 cm. 

velik kakor raca , po glavi in hrbtu je črn , na trebuhu bel , n a 

kljunu in prek perutnic hna belo progo . Srakor prebiva ua bregovih 

severnega morja, zlasti na norveških , in le redko kedaj g a 

viharji zanesó na nenke bregove. Kakor navadno ptice tega razreda, 

znese tudi srakor eno samo, toda debelo jajce, belo in rjaw ) 

lisasto . Teleban ( Urita, troile) ; p o t a p k a( Mergulus) in Mormo n 

(Mormon fraterculn) z jako čudno ustvarjenbn kljunom . 

Na južni poluti prebivajo pingvini z jak() kratkimi perutnicami 

brez letavnih peres in z jako kratkimi., daleč zadaj vsajenimi 

nogami, zato stojé popolnoma po konci in hodé se težk o 

zibljejo. Gosto perje in obilna tolšča, ki jo ima, patagonsk i 

pingvin (Aptenodytes), je za prebivalce ognjene in Vancliinenove 

zemlje velike vrednosti .

Ptici. Plavci. 315 

Pleme pelikanov (Pelecanidae) ima v sebi velike ptice in 

izvrstne letavce , med njimi je pelikan ali nésit (Pelecanus 

onocrotalus), čegar na konci rodeč kljun je bil povod pravljici, d a 

v sili mladičem za hrano prsi razpraska . Pod kljunom ima rumen 

kožnat mehur, v kterem spravlja in odnaša ribe . Živi na vodah 

južne Evrope in ob srednjem morji . Morski vran (Cormoranus 

carbo) se tomlja in podučuje za ribji lov. Burnica (Tachypetes) 

in zrakoplovec (Phačton) oznartujeta mornarjem , da se bližaj o 

tropičnemu pasu. Leteč se oddaljita po več sto milj od kopnega , 

ne da bi kedaj sela na vodo . 

Pleme galebov (Laridae) . Ptice tega jako mnogobrojn.ega ple- 15 3 

mena so v velikosti in postavi podobne golobom in racam, p o 

dolgosti perutnic in letavosti pa spominjajo na lastavice . Nahajaj o 

Pod. 141 . 

Srehrnasti galeb ; Lar-us argntaffis . Dolg 60 c m 

se po vseh morjih, kojim oživljajo ozračje in bregove, gredó p a 

tudi ob rekah daleč od morja, v kopno. Znameniti so : Srebr n a s t i 

galeb (Larus argentatus), pod . 141, je bel, a ima siv hrbet, prvi 

dve letavni peresi ste na konci črni in belo pegasti, kljun . je rumen. . 

Dalje so še : Pl a vkasti gal eb (L. glaucus), sivi galeb (L . 

canus), čigra ali ribi č (Sterna hirundo) in o tirna č (Lestris) . 

Izmed ‘ i ha t~nie (Procellariae) omenjamo : severnega str akoša 

(Procellaria glacialis), ki je na lslandu tako navaden, da si 

ga prebivalci nasoljenega spravljajo za zimo. Mladiči pljujejo ribj o 

mast iz želodca, ako jih kdo hoče prijeti. Mala vihar n i c a , tudi 

sv. Petra ptica imenovana (Procellaria pelagica) pod . 142. je 

154

155 

316 Zoologija. 

Pod. 142. 

Viharniea ; Thalassidroma pelagica . 15 cm . dolga . 

velika kakor škrjanec, črnikasto rjava, na trtici bela . Pogosto se 

nahaja na morji, kjer z na pol razprtimi perutnicami teka p o 

valovih in pobira po njih majhne živalce . Pri viharnem vremenu 

se večkrat vsede na ladijo, a mornarji se je strahoma ogibljejo , 

nikclo se je ne upa ubiti, kakor tudi pri nas lastavici nikclo ni č 

žalega ne stori. Mornarji pravijo, ladija bi se potopila , ako bi n a 

njej tega ptiča ubili. Viharrdce znesó v skalno luknjo eno velik o 

belo jaj ce, katero samica in samec vrstoma valita . Da ptica pri 

valitvi jajce bolje greje, oskubi si perje na trebuhu in pod to gol o 

mesto potisne jajce. Tudi drugi sorodni_ ptiči tako delajo . Mal o 

viharnico zanese vihar časih daleč od morja vsred kopna . Albatros 

(Diomedea) je 4 črevlje dolg ptič južnega oceana . 

Mnogi zgoraj imenovani ptiči s svojim gnojem pomagaj o 

stvarjati tako imenovar .i gvano (glej v botaniki §. 114), ki se 

je nakopičil na več krajih peruvanskih brezdeževnih bregov , 

na Lobos- in Chincha-otocih . 

Pleme rac (Anatidae) je zadrtje v tem razredu . Tu najdem o 

stare znance, na pr. domačo gos (Anser cinereus), ki nij samo 

v zgodovini slavno znana kot rešiteljica kapitola, temveč je tudi 

Čislana zarad okusne pečenke . Izvira od divje ali sive gosi . 

Veličastni labud (Cygnus olor) drži se za gizdo na ribnjakih , 

divji se nahaja v vzhodni in severni Evropi, pogostoma, na ruski h 

jezerih. Njegov kosmat meh dá gorko kožuhovino. Mnogoštevilen 

je rod r á c (Anas), a od divje race (A. Boschas) izvira požrešna 

domača raca . 

Gaga (A. molissima), pod . 113., gnjezdi visoko na severji in 

sama si oskubi najmeèji puh, da si z njim obloži gnjezdo . A t a 

puh se jej odvzame dvakrat . Samec je zgoraj bel, na vratu zelen-

Ptiči, Mavci . 317 

Pod . 143 . 

Gaga ; Anas molissima. Dolga 65 em o 

kast, na temenu in po trebuhu črn ; samica je rjava in valovito 

črno progasta. Ob času valitve shajajo se v vencem številu n a 

Islandu, na skandinavskih bregovih in frizijskih otocih, kjer je ne 

proganjajo. Na tacih krajih postane popolnoma zaupna in domača , 

gnjezdi tik človeških stanovanj in samica se dá prijeti, z gnjezda 

vzeti in zopet nazaj posaditi . Toda za to gostoljubnost mora človeku 

davek plačati. Gnjezdo samo ob sebi je priprosto, ali čim se 

ptica na-nje vsede , jame puh s sebe skubiti in okolo gnjezda pokladati, 

da sedi v toplem. Ko mladiči zapusté gnjezdo, pober o 

ljudje puh ; to isto se zgodi z drugim gnjezcloni pri drugi valitvi. 

Stopram tretje gnjezdo se prepusti ptici, ki je pa zdaj vže tak o 

gola, (la jej mora samec s svojim puhom pomagati . Ta puh je ne - 

izrečeno lahek in prožen, rjave barve z belim strženom . 

Tudi pota pljavec (Mer-ms) je raci podoben ptič z nazobčanim 

kljunom . 

r e tj i re : Krkoni ali dvoivke Amph'ibia. 

DvoŽivke imenujejo se te živali zaradi tega, ker večina 15 6 

njih živi zdaj v vodi zdaj na kopnem . Tudi p l a z a v c i ali r e ptil 

i j e jim pravijo, in sicer zato, ker se plazijo po tleh . Pa tudi 

to ime ne prilega se vsem . * ) 

Živali tega reda so ali goli, ali pa so luskami in ploščicam i 

pokrite. Nos se od zadaj odpira v žrelo, zato tudi lehko skozi nos 

Naravniše se ta red razdeli v dva, nnmreè - plaz a v e e in krkon e, 1 . . E,

318 


dihajo. Nekatere imajo za mladosti vnanje škrge , ki pa poznej e 

odpadejo, pri nekih pa tudi ostanejo, Njihovo uho, da-si je lazvito , 

nema uhlja in je zunaj zaprto . 

Kri teh živali nema veče toplote, nego jo ima njihova okolica , 

njihove mišice so rudeèe, kožicami v zvezke razdeljene in ,sosebn o 

krepko razvite, zato so te Živali razmerno jako močne . Cudovita, 

je pri nekaterih nadoraslost, to je zmožnost , stanovite ude , 

ki so jim bili odrezani, zopet nadomestiti . Takisto so tudi neverjetno 

trdoživi, kajti pri največih ozledah ostanejo več ali manj 

časa še pri Življenji. želve brez možganov lazijo še mesece okoli ; 

Žabe, katerim so izrezali srce, še skačejo . Nič manj čudovito je 

pri teh Živalih tudi to, da morejo jako dolgo prebiti brez vse hrane . 

Kače in želve živé v su~nosti po štiri do osem mesecev, ne da b i 

kaj jele, in vendar se, na videz vsaj, dobro počutijo. 

V naših krajih otrpnejo na zimo in spé , v tropičnih krajih 

se pa to zgodi o največi vročini. V mrzlem pasu dvoživke ne Živé , 

največ jih je v toplih in ob enem mokrotnih krajih. Glasé se slabo ; 

razen kač, ki sikajo, in razen kvakajočih žab, so vse druge neme . 

Kar se tiče vnanje oblike, nahajajo se pri njih velike raz - 

ličnosti , ene so podobne črvom, brez vseh nog, druge imajo p o 

dve, nekatere zopet po štiri noge . Razmnožavajo se večidel jajci . 

Vendar se nikdar ne plodé v tako neizmernem številu kakor ribe . 

Ta red nij bogat na vrstah, vsega skupaj štejemo kacih 1500 vrst . 

Večina njih se večkrat levi, to je, sleče staro kožo , in pri tem 

tudi spremeni obliko in barvo , 

Na človeka, delujejo dvoživke večidel neugodno , skoro vs e 

so mu ostudne in mrzke. Krivo temu je nekoliko tudi to , da t e 

živali živé samotno in da imado v sebi nekaj prežečega in skrivnega, 

kar se človeku ne (Iopada . Tudi je to edini red , v katerem 

se nahaja več strupenih živali, ki so tudi človeku nevarne . Ne - 

katere so mu zoperne zaradi tega, da so sicer podobne kaki viš i 

živali, ali so gole . Kraj vsega tega so še nedružne, ne pokazujej o 

nikakoršnega umetnega nagona, do svojih mladičev ne kažej o 

nikakoršne ljubezni in tudi sploh malo koriste .

Plazavel. Želvo . 319 

Razredb a . 

Ako dvoživke anatomièno preiskavamo , kmalu opa~'amo , da 15 7 

smo do njih storili dobršno stopinjo navzdol v vrsti živalskega raz - 

vitka. Tekoj nam padajo v oči pomanjkljivosti , nekatere so bre z 

zob, druge nemajo reber, udov , ali pluè . Po tem se lahko razdel é 

v sledeče razrede : 

A. Plazavci, Reptilia . 

Srce z dvema pridvoroma ; srčna prekata nepopoln o 

razdeljena ; koža pokrita luskami ali ploščicami , 

dihajo s pluèi ; ne preohrazujejo se . 

Zelve . 

Testudinata . 

2. 

Krok o d i 

Croeodilina . 

3 . 

K a č 

Ophidia . 

4. 5 - 

Kušèariee . Zabe . 

Sauria . Eeaudata. 

B. Krkoni, Amphibia . 

Srce z t prekatom. in nepopolno 

razdeljenima pridvoroma 

; koža, gola ; dihajo škrgami 

in preobrazujejo se . 

6 . 

Pupki . 

Caudata. 

Štiri noge ; truplo Štiri noge, Brez nog ; truplo Štiri noge, ali Štiri noge ; Štiri noge, al i 

vtakneno v rože- s plavno mreno pokrito z rože- brez nog ; telo brez repa, škrge dve ali pa tud i 

rxo črepino : brez med prsti ; truplo nimi ščiti in h-t- luskavo ali po- samo v mladosti . brez nog ; neka- 

zob, pokrito z roženimi 

ploéieami ; 

zobje so vsajeni 

v čeljusti . 

skalni ; zobje pri - 

rasteni ; vej i 

spodnje čeljusti 

razdeljeni , hru - 

stanem spojeni. 

ščitano ; zobj e 

prirasteni ; vej i 

spodnje čeljusti h 

zrasteni . 

terim škrge od - 

padejo , drugim 

ostanejo . 

Prvi razred : Želve Testudiaala . 15 8 

Pri teh živalih nahajamo to posebnost, da njihova koža oko - 

steni ali oroženi in da se s to utrjeno kožo zrastó razširjeni trnasti 

in povprečni podaljški njihovih prsnih vretencev, ter je tako živa l 

vtaknena v oklop , ki je več ali manj zaprt in po vrhu še pokrit 

bodi si roženimi ploéicami ali usnjasto kožo . Njihove brezzob e 

čeljusti vtaknene so v ostre rožene toke, baš tako kakor ptičji kljun . 

Med vsemi dvoživkami so želve najkoristniše , in sicer koristijo z 

okusnim in tečnim mesom, pa tudi z jajci, ki imajo pergamenasto , 

apneno lupino . Ondi , kjer jih nič ne vznemiruje , nahajajo se v 

neizmernih množicah. Rožene pločice nekaterih želv, tako zvara 

Želvovina, izdelujejo se v glavnike , tobačnice in druge stvari . 

Spomina vredne živali tega razreda so : Navadna evropsk a 

k or n j a č a (Testudo graeca), živi v južni Evropi v deželah, ležečih 

ob srednjem morji. Tu in tam jo clržé po vrtih , da jih čisti mrèesov. 

Meso ljudjó jedo. Geometrična kornjaèa (T. geometrica) 

iz vzhodne Indije in južne Afrike je dobila imé zarad pravilno 

razpeljanih rumenih črt. Evropska m o èvirna želv a 

(Emys europaea), blizu en èrevelj dolga, je edina pri nas sem ter tj e 

se nahajajoča vrsta, bolj razširjena je pa drugod po južni in vzhodn i 

Evropi, tudi na Nemškem . A m e rik a n s k a m o virna želv a

159 

320 


(K Arrau) prihaja v brezštevilnih mnoŽicah na tako zvani želvini 

otok v Orenoku, da ondi jajca nese . Dolgorepa želva ali h l a - 

stavka (Chelydra) odlikuje se dolgim, krokodilastim repom , a 

m e h k or o ga Želva (Trionyx) hna mehak , usnjast oklom . Obe 

živite v vodah južnih dežel severne Amerike . 

Največe so pa ipak morske Želve ali érepahe, čegar prsti 

so negibki in s kožo obrasteni, noge so dolge, veslaste. Med njimi 

Pod. 144 . 

Prava kareta ; Chelollia imrieata . Dolga, 1 meter . 

je velikanska čr ep ah a (Chelonia myGlas) šest do sedem črevljev 

dolga in do osem centov težka. Meso je jako okusno, rabi s e 

za glasovito Želvino juho . Prava k ar e t a (CII. imbricata) , po - 

doba 144., Živi v indijskem oceanu ter se lovi sosebno v molj i 

okoli sundajskih otokov. Njene rožene ploščice dajo najlepšo in najdraŽo 

Želvovino , ona od navadne k a r e t e (Ch. caretta) nem a 

tolikošne cene . 

Okamenjene Želve in tudi njihova jajca nahajajo se pogostom a 

sosebno v tercijarni dobi. Največe čudo med njhni je pa velikansk a 

žival, čegar ostanki so se našli na Himalaji . Dolga je bila osemnajst, 

visoka pa sedem črevljev . 

Drugi razred : Krokodili Croeodllina . 

Krokodili so velikanske kuščarice, od kojih se pa razlikujej o 

v tem, da so njihovi zobje vsajeni v čeljustne jamice in da je njihovo 

telo pokrito roženimi ščiti , ki po hrbtu okostené. Kratk e 

noge so slabe in trupla ne morejo popolnoma nositi, zato so te 

Živali na kopnem nespretne in trebuh se jim plazi po tléh . Prav 

dobro pa plavajo in se potapljajo ter so v vodi opasne človeku in

Plazavei. Krokodil 321 

najveèim živalim, katere pod vodo potegnejo in onde udušé. V 

Indiji éasté še dandenes krokodile kakor bogove, baš kakor nekdaj 

v Egiptu, kjer se v starih grobovih nahaja na tisoče mumiziranih 

krokodilov. Najbolj znan je dvajset do trideset črevljev dolgi nilski 

krokodil (C. vulgaris), pod. 145, od kojega se vzhodn o 

indijski krokodil ali g a v i a l (C . gangeticus) razlikuje z ozkim 

Pod. 145 . 

Nilski krokodil ; Croeodilus vulgaris . 8 do 9 metrov dolg . 

in dolgim gobcem . Amerikanski krokodil imenuje se alig at 

o r ali k a j m a n (C. lucius) in ima širok gobec kakor riba ščuka . 

Dolg je samo deset do štirnajst črevljev , a vendar je kopajočim 

se ljudem, kakor tudi na vodo dohajajočim živalim nevaren. Večkrat 

jih je videti v družbi z odprtimi gobci prežati na peščenem 

produ ali na bregu. Ob največi vročini zarijejo se v blato, ki se 

potem posuši. Ko zopet nastane deževno vreme, probudé se iz 

spanja in rinejo na dan iz blatne rakve raztepavši zemljo okol i 

sebe v veliko grozo ravno ondi počivajočega slučajnega potnika . 

Krokodilom podobne živali s plavutastimi nogami nahajaj o 

se okamenjene. Nekatere med njimi, kakor na pr . Iehthyosau - 

r u s in Plesiosa u.r u s z 90 vretenci so bile trideset do petdese t 

črevljev dolge. (Glej v mineralogiji stran 125) . 

Tretji razred : Kače ; Ophida . 

Vse kače se gledé vnanje oblike strinjajo . Njihova mnogobrojna 

vretenca, kakor tudi ob njih viseča rebra so gibka . Kača 

se torej giblje s pomočjo reber . Telo je pokrito luskami in ščiti , 

trebuh pa pokrivajo največ poluobročasti ščiti. Na očesih nemajo 

vej. Njihova glava je drobna, ali usta se navadno lepko jako raz - 

širijo, kajti čeljustne kosti nijso zraščene , temveč so z močno i n 

raztezno vezjo zvezane, ravno tako spodnja, čeljust zadaj nij vklenena 

v gornjo, ampak je na njo tako navezana , da se lehko o d 

nje odmakne. Zato kače lehko pogoltnejo živali , ki so širše neg o 

one same. K čeljusti priraščeni zobje so špičasti in ne služijo za 

žvekanje, ker vse kače vplenjeno žival celo pogoltnejo . 

Zoologija, 21 

160

322 


Mnoge imajo ode strupene zobe, pod 146 , va-nje priteka i z 

posebne Žleze strup, ki se pri vgrizu skozi mičkeno luknjico konci 

Pod. 146. 

zoba pocedi v rano. Jezik je dolg, razcepljen 

ter služi samo za opip, ker pri goltanj i 

ga kača povleče nazaj in skrije v neki tok . 

Kače se večkrat levé, ležejo jajca z mehko , 

usnjasto lupino, samo nekatere radjajo živ e 

mlade, hranijo se samo živimi 

pijó redkokedaj, rade se pa kopajo, ljubij o 

toploto in največ jih živi v vročem pod- 

Glava klopotače ; v gornji če- nebji . 

ljusti strupena zoba ; od spod- Kače ločimo na dvoje, namreč v t e s n o - 

nje čeljusti je samo leva veja ust e in i r o u s t e. 

vpodobljena . V prvi oddelek spada jako malo črvastih , 

pod zemljo od mravelj in termitov živečih kač, omenjamo samo 

južnoamerikansko k o t a č k o (Ilysia scytale) , ki je krasno rudeèa 

kakor koral in črno pasasta ; nadalje b r l j a v k o (Typhlops) in p a 

val j a č o (Cylindrophis) . 

Pod . 147 . 

Navadna belouška Tropidonotus natrix . Dolga 1 do 1,5 metra .

Plazavci. Kače . 323 

Veliki oddelek široustih kač delimo v dve skupini, in sicer 

v nestrupene in strupene . 

K nesti mpenisu (Innoxua) spadajo udavi (Boa), jako močne 16 1 

kače, ki se ovijejo okoli svojega plena in tako celó veèe žival i 

z o'nečijo. Narastejo dvajset do trideset črevljev v dolgost . V Braziliji 

in Gvijani Živi navadni udav ali velikanska kača (Boa 

constrictor) in pa povodni udav ali anakonda (Eunectesmarinus). 

Po menažerijah pa bolj pogostoma videvamo pisaneg a 

k r a v o s es a iz vzhodne Indije (Phyton tigris) , ki ima na tilnik u 

Y podobni obris. Koža teh kač je jako lepo pisana, zlasti živahn e 

so barve po lovljenji. Vse te kače se enako vedó, živé ali na suhem, 

na drevji, ali pa v vodi ter žri manjše in tudi srednje veli - 

kosti živali, okoli katerih se ovijo in jih tako zadavijo, potem jih 

počasi cele pogoltnejo. Požrši kakov veči obrok, posté se pote m 

lehko dolgo časa . Mehko jih je ukrotiti, a Indi,jani jedo njihovo meso . 

Neškodljivi so pri nas navadni goži (Columbrini), med koj e 

spada znana belouška (TropMonotus natrix), pod . 147, štiri črevlj e 

dolga, plavkasto siva, po trebuhu črno in belo lisasta kača, ki im a 

na tilniku dve belo rumenkasti lisi . Hrani se večidel žabami . Nadalje 

nahajajo se pri nas še : k o b r a n k a (Trop. tessellatus) , 

smukulja ali rjava kača (Coronella laevis), belica ali go ž 

(Callopeltis Aesculapii) in črnica (Zamertis viridiflavus, var, carbonarius) 

. Nadalje navajamo eno najkrasnejših kač iz južne Amerike , 

a to je zeleni drvolaz (Dryophis) . 

Med strupenimi (Venenosa) omenjamo najpred morske kače 16 2 

ali veslariee (Pelainis in Hydropis) iz indijskega oceana, ki 

Po d. 148 . imajo stisnen plošn.at rep za veslanje. Zatem je kakor 

cinober rudeča, črno, zeleno in belo pasasta k or 

a l ni c a (Elaps corallinus) iz Brazilije. Ena najnevarniših 

kač je klobučarka ali naočarka (Naja 

tripudians), ki je pri praznovernih Indih, nekaj v malikovalstvu, 

nekaj v rokah sleparskih glumcev sosebn o 

imenitna. Razdražena se vzdigne od tal in razširi 

vratna rebra tik glave, da je napihnen vrat podobe n 

krožcu ali klobuku . Drugo ime dobila je odtod, ker 

ima na tilniku neke rjavkaste maroge, ki so v obris u 

naočnikom podobne . Dolga je blizu pet črevljev. Glumec 

stori kačo neškodljivo s tem, da jej iztrga strupena 

zoba ali pa jej dá večkrat ugrizniti v kos sukna , 

da si kača s tem izprazni strupene Žleze . E g i pt o vsk 

a š č i t a r k a (Naja Haje), katero Arabi imenujej o 

nešer, je dva do šest črevljev dolga. To je vže v 

starem veku imenitna a spis, katero pogostoma nahajamo 

na egipetskih spominkih kakor podobo vzvišenosti. 

Pod. 148. Tudi njo glumci lové in tomljaj o 

ter jo znado tako za tilnik pritisniti, da odrveni in se 

Podoba egipt. 

strdi kakor palica . Kraljica Kleopatra, Želeča smrti , 

ščitarke, dala se je od te kače vjesti . 

21 *

&24 

. Zoologija. 

Tudi pri nas imamo nekaj strupenic . Naj imenujemo najpred 

gada (Pelias berus) pod. 149 in 150. Zadnja podoba nam kaž e 

njegovo glavo in odprto Žrelo s strupenima zoboma . Dolg je blizu dv a 

Pod. 149 . 

Gad ; Pelias berus . Dolg 60—90 cm . 

Pod. 150. črevlja, samec je sivkasto bel s 

Črnim rogljastim trakom vzdol ž 

hrbta samica je pa rjava , 

Časih eeló črna, toda rogljas t 

trak po hrbtu ima tudi ona . 

Gadov strup majhne Živalc e 

hitro umori, toda časih je tudi 

loveku smrtonosen. Najbolj 

se priporoča rano izsesati, iz - 

rezati ali izzgati . *) Gad prebiva 

najrajši v skalovji in gr- 

Gadova glava . 

movji, ondi kjer borovnice ali 

*) Najboljše zdravilo proti kačjemu strupu je pa vinski cvet ali alkohol 

v kakoršni koli opojni pijači, bodi si žganje, rum ali močno vino . Od gada 

vgrizen človek naj torej pije kolikor more. Novejše izkušnje to zdravilo od dn e 

do dne bolj potrjujejo . 

Fr. E .

Plazavcl. Kušéariec. 325 

črnice rastejo, na prisojnih krčevinah, vendar pri nas rajši rt a 

hribih in planinah, kakor v nižavah. Največ menda pojé miši, katere 

po noči zalazova, v suŽnosti se pa navadno ne dotakne nobene 

hrane. Jež, dihur, kuna, jazbec, ptice ujede in štorklja g a 

jedó. Bolj pogostoma nego pravi gad, nahaja se vže pri nas, in 

tudi dalje po Dalmaciji in na Ogerskem modras (V. ammodytes) , 

ki je sicer gadu podoben, ali na nosu ima mehek rožiček . Na južnem 

Svicarskem , na Laškem in tudi okoli Gorice na, Primorske m 

nahaja se laški ali R e d i j e v gad (V. Redil). Najnavadniši i n 

najnevarniše strupenice na Antilih in v Braziliji so suličark e 

(Trigonocephalus) , ki so posebno sužnim črncem., obdelavajoči m 

cukrov trs, jako pogubne . Dolge so do šest črevljev , glavo imaj o 

trivoglato, a na jasnem dnu so temno pegaste in pasaste . Ravn o 

tako strašne so klopotače (Crotalus horridus v južni in C. durisus 

v severni Ameriki) . Tem kačam pri levljenji ostanejo osehli 

repni kolobarci in nacejajo neko škrabljico, ki pri gibanji vzrokuje 

neko škrabetanje ali svrčanje. Nij pa resnično, da klopotača sam o 

svojim srepim pogledom male živali tako omami, da ne morej o 

bežati . 

Četrti razred : Kušarice ; Sauria . 

Kuščarice imajo večidel štiri noge, nekatere pa tudi samo dv e 

prednje, ali pa samo dve zadnje noge, nekatere so celó brez no g 

ter so zategadelj podobne kačam . Toda od kač se razlikujejo v tem , 

da so čeljusti pri vseh kuščaricah čvrsto zvezane, torej se žrel o 

ne dá raztegniti. Zobje so priraščeni na čeljustnice. Pokrite s o 

kuščarice luskami in ploščicami . Večidel prebivajo na kopnem . 

Med vsemi dvoživkami štejejo kuščarice največ vrst, ki s e 

največ po obliki jezika med sobo razlikujejo . Kuščarice, o kojih tu 

v prvi vrsti govorimo, imajo dolg, tenak, razcepljen jezik, s koji m 

jezljajo . 

V Egiptu je jako navaden 1,5 do 2 metra dolgi varan. (Monitor 

niloticus), ki med drugim žré tudi krokodilova jajca in njegove 

mladiče. O njem se tudi pripoveduje, da človeka z brlizganjem 

svari pred krokodilom, kar je pa izmišljeno. Takisto dolge kuščarice 

nahajajo se tudi v južni Ameriki, tako na pr . d r a g o n e c 

(Thorictis) in T e j u (Podinema) . Živahne nedolžne živalice so naš e 

domače kuščarice. Rade se solnčijo, polové mnogo žuželk, preganjan e 

se pa strahoma poskrijejo v podzemeljske luknje in enaka varn a 

skrivišča, kjer tudi prespé zimo . Najnavadniša je siva kuščarica 

ali gašèarica (Lacerta muralis) , najlepša pa h o s t n a 

kuščarica (L . stirpium) , pod. 151, ki je blizu sedem palcev 

dolga. Pri nas se še nahaja dve pedi dolgi zeleni kuščar al i 

zelenec (L. viridis). Čudovita prikazen je k a m é l e o n (Chamaele o 

africanus) , čegar koža hitro barve spreminja. Zarad tega je priše l 

v pregovor. Živi v Afriki in tudi v južni paniji, kjer počasi plez a 

po drevji oprijemljoč se z repom . Z dolgim, na konci betičastim, 

163

326 


lepljivim in kakor strela hitrim jezikom lovi žužke . Dolg je p o 

priliki en Črevelj . 

Kuščarice s kratkim debelim jezikom so : leteči zmaj (Drac o 

volans) majhna kuščarica z Jave ima letavno mreno . V južni Ameriki 

živi bazilisk (Basiliscus mitratus) , kuščarica čudovite po - 

stave, in pa štiri do pet črevljev dolgi legvan (I cruana). Plavkasto 

Pog, 151 , 

Hostija košarica ; Lacerta stirphnn . Nar. vel. 

zelen je, na grlu ima visečo vrečico, po hrbtu pa zobčast greben . 

Zivi po drevji, lové ga zarad okusnega mesa. Našim kuščaricam 

podobni so zali, živahno pisani a n o l i s i (Anolis) na antilskih otocih. 

V zapadni Aziji in v Egiptu nahaja se pogosto pegasti trnja š 

ali h a r d u n (Steljo) . Po vročih krajih v več vrstah prebivajo g ek 

oni (Gecko), ponoéne, počasne živali močeradove podobe . Prsti 

rta nogah so plošnati, krpasti , iz drobnih listkov sestavljeni, zat o 

lehko lazijo po gladkih stenah in celó po stropu, kjer iščejo žužk e 

za hrano. Glasé se skoro kakor žabe gék , gék od tod so tud i 

dobili imé. V ju~ni Evropi živi ena sama vrsta (Platy(lactylus) .

Krkoni. Žabo. 327 

Sledeče kuščarice imajo kratek, na konci navadno zareza n 

jezik, in ker so udje krnasti ali se celó ne razvija , podobne s o 

več ali manj kačam . Tako na pr. ž o It o pl a z (Pseudopus) brez 

prednjih nog, a zadnje so krnaste ; Živf v Istri, Dalmaciji in dalje p o 

južno vzhodni Evropi . Kr h lj i c a (Ophiosaurtis) v severni Amerik i 

se rada lomi. Skink (Scincus) Živi v južni Evropi in v Egiptu. , 

popreje so ga rabili v lekarnicah. Naposled omenimo še našega 

slepiča (Anguis fragilis), ki rodi žive mlade . Na prvi pogled bi 

ga človek prišteval kačam, toda po vsej notranji opravi ga moram o 

brez pomisleka uvrstiti med kuščarice . Zlasti prsnica in medenica , 

katerih nobena kača nema, izdaja ga za kuščarico. Ta brhka in ne - 

dolžna živalca naraste do poldrugi črevelj v dolgost, rep se jej p a 

rad odlomi, toda kmalu zopet zraste . 

Kolutnjaki (Annulati) nemajo lusk, njihovo telo je poprečnimi 

brazdami razdeljeno na kolute. Semkaj spada d v o pl a z 

(Amphisbaena) in še nekatere druge kačam ali glistam podobn e 

kuščarice. Kolutnjaki so zadnja najmanjša razstavka tega razreda . 

Večidel živé v južni Ameriki . 

Peti razred : Žabe ; Batrabia, Eeaudata . 

Žabe so gole kože, a reber nemajo . V gornji čeljusti in na 164 

nebci moreš opaziti mičkine zobke . Nerazvite, ribicam podobne , 

izvalé se iz jajca, dihajo z vnanjimi visečimi škrgami in dobod o 

a 

Pod, 152 . 

svojo popolno podobo stopram vsled več preobrazevanj, kakor na m 

jih kaže pod. 152 , a do f v postopnem razvitku . Podobe pod a , 

b in c so povečane, a kaže žabje jajce, b ravnokar izleglega se 

mladiča in c mladiča s škrgami . Dalnje podobe d, e, f so naravn e 

velikosti in kanejo , kako živalca počasi dobiva noge in kako s e 

škrge krčijo in naposled izginejo . 

Prave Žabe imajo dolge zadnje noge za skakanje, ter so 16 5 

po svoji vnanji postavi in po svojem vedenji človeku nekam ugodne .

328 


Posebno velja to o brhki zeleni reg ali božji žabici (y1a 

arborea) , katero tu in tam držé v sklenie'ah , ker samec, ki s e 

pozna na črnem grlu, pred dežjem reglja. Vendar rega kakor 

vremenski prorok nij dosti zanesljiva . Navadne žabe pri nas s o 

rjava r o sni c a (Rana temporaria) in zelena vodna žaba (R . 

eseulenta), pod. 153, ki svoja črna , v zdriz zavita jajca v kepah 

Pod. 15'3 . 

Vodna 'z"aba ; Rana eseulenta. Dolga 10 do 12 cm . 

poklada v vodo, tako imenovani žabji krc k. Izlegle se repate i n 

breznožne žabice imenujemo paglave e, ti se v nekoliko tednih 

spremené ter dobé najpredi zadnje, po tem tudi prednje noge. Naposled 

izgine rep , škrge in majhen kljunast rožiček na gobčeku . 

Pri ugodnih okolnostih prikažejo se mlade žabice časih v brezštevilnih 

množicah tako iznenada, kakor bi bile pile izpod neba , i n 

v resnici so bile vže povod neumnim bajkam o žabjem dežji . Vodn a 

žaba soleči se rada na bregu, a ko se jej kdo približa, skoči predrznim 

skokom v vodo. O lepih poletnih večerih napravljajo samci v

Krkoni. Žabe . 329 

veliki družbi glasne koncerte, a med petjem napihneta jim se n a 

obeh stranéh glave bela mehurja . 

Rosnica, pod. 154, gré tekoj po dovršeni preobrazbi iz vode , 

kamor se stopram o prihodnji mrestnji povrne . Sicer prebiva v 

travi na pašnikih, njivah in v gozdih , časih prav daleč od vode . 

Od obéh jedó se zadnja bedra. Po zimi zarijete se obe družno v 

blato in otrpnete . 

Prelaz med žabami in krastačami posreduje p u b i è ali u r h 

(Bombinator igneus), ki je zgoraj rjavkasto siv, na trebuhu pa pomarančast 

in modro lisast. Zvečer se iz mlak in kalov oglaša s 

svojin] otožnim glasom . Porodničar (Alytes obstetricans) nosi 

nekoliko časa jajca ovita okoli zadnjih nog . 

Krastače ležejo jajca nabrana v dokih vrvicah in prebi- 16 6 

vajo večidel na kopnelii . Neukretne ponočne živali so in imaj o 

Pod, 154 , 

Rosniea, Rana temporaria . Dolga 8 do 10 cm . 

skoro enako dolge noge in ostudno bradavičasto telo , toda lepe , 

zlatom obrobljene oči . Lazijo počasi ali skakljajo v kratkih skokih . 

Skoro vse krastače dišé po češnji in iz bradavic jim se cedi oster 

sok, ali strupena vendar nij nobena . Najnavadniše so : vodn a 

krastača ali češnjarka (Pelobates fuscus) , navadna siv a 

ali rjava krastača (Bufo cinereus) in gobavka (B. calamite s 

ki je siva, zeleno lisasta in rudeèe bradavičasta, vzdolž hrbta im a 

žolto progo .

330 


Znamenita je satovnica (Pipa dorsigera) iz Surinama v 

južni Ameriki. Samec gré namreč , jajca na hrbtu noseč, v vodo , 

koža na hrbtu mu nabrekne, v njej se naredé jamice in v teh jamicah 

preobrazujejo se mladiči . 

Šesti razred : Pupki ; Caudata . 

167 Pupki so ravno tako ustvarjeni in se popolnoma tako preobrazujejo 

kakor rabe, samo ka so repati . Nekaterim po preobraženji 

odpadejo škrge , kakor na pr . močeradu (Salamandra 

maculata), ki je črn in rumenolisast ; mnogi ga imajo za strupenega , 

kar pa nij res. Ravno tako izgubi škrge tudi vodni p u p e k 

(Triton cristatus) . Samec, pod. 155 , ima kožnat nazobčan grebe n 

Pod. 155 , 

Vodni pupek ; Trito&,,:,cristatus. Samec. Nar. vel. 

Pod. 156. 

Vodni pupek ; Triton cristatus . Samica. Nar. vel . 

po hrbtu, samica, pod. 156, nema grebena. Velika je pri teh živalih 

nadoraslost . Druzim zopet ostanejo škrge za vse življenje , 

kakor na pr . p a o g o r u (Amphiuma), čegar Škrgonosni mladiči s o 

preje pod imenom aksolotl veljali za posebno vrsto. Nadalje 

spada semkaj m o č e r i l ee ali človeška ribica (Proteus anguineus) 

Živeča v podzemeljskih vodah na Kranjskem in tudi severoamerikanski 

s i r en. (Siren) . Semkaj je tudi prištevati 1 meter dolzega 

s ala m an dr a velikana (Megalobatrachus maximus) i z 

Japana. Jedó ga . 

KoneČno omenimo še en oddelek tega razreda, ki ima v seb i 

breznožne, črvom podobne živalce, katere imenujemo slep oyi l e e 

(Caecilia), ker so njihove oči popolnoma skrite pod kožo . Zivé v 

Ameriki in na otoku Javi .

Ribe . 33 1 

Četrti red : Ribe ; Piees , 

Ribe Živé samo v vodi, največ v morji , namreč tri četrtine . 168 

Ribe ne dihajo skozi nos, ki tudi nij v nobeni zvezi z žrelom, temveč 

škrgami . Škrge so kožnati češljasti listi polni krvnih žil , 

ti listi leže ob glavi na obeh stranéh in so s škržnim poklopce m 

pokriti. Pri dihanji obliva voda, katero je riba z usti požrla, škrg e 

in se med njimi zopet odceja skozi škržno poklino . Na tem potu 

dotika se v vodi razproščeni zrak krvnih žil, in ta zrak zadostuj e 

ribi za dihanje , da jej nij treba zategadelj plavati na vrh vode . 

Ribje srce ima en sam prekat in en pridvor. Kri je sicer rudeča , 

toda njena toplota nij veča , nego je toplota vode, v kateri živi . 

Neki posebni organ je mehur, katerega imajo skoro vse ribe . 

Posebne mišice morejo ta mehur ali stisniti ali ga zopet razširiti, 

v prvem slučaji se riba v vodi pogrezne, v drugem se vzdiguje . 

Ribje mišice so bele in niso mrenicami v posamezne zvezčič e 

razdeljene. 

Ribji skelet je nepopolno razvit . Zlasti nema pravih razločnih 

udov, mesto njih so pl a v u t e . Za razlikovanje in razdelenj e 

rib so plavate jako važne, sosebno se ima pri tem paziti , kakšne 

so in kje stojé. Plavate so ali posamezne ali so parne, to je po 

dve. Posamezne so : hrbtne plavute, repna in predrepn a 

plavuti ; parne so pa : prsne in trebušne plavute, ki so 

ribam to, kar so drugim Živalim prednji in zadnji udje. Prsne plavute 

stojé tekoj za škržnimi poklopci, nikdar ne manjkajo *) in s o 

pri letečih ribah posebno velike . Trebušne plavute morale bi, primerno 

zadnjim udom, stati pod trebuhom, take ribe zato tudi imen-ujemo 

t r b o phit e (ščuka, pocl . 162). Pri nekaterih ribah so pa 

trebušne plavute naprej pomaknene in stojé tikoma pocl prsnimi 

ali celó pred prsnimi plavutarni, prvina pravimo zategadelj p r s o - 

plut e (moj, pod . 159), drugim pa grlop late (menjek, pod . 167) . 

Ribe brez trebušnih plavut imajo gol trebuh in se zatorej zovej o 

g ol o t r b e. Nadalje razlikujemo še ostre plavute s trdimi špièastimi 

šibicami, mehke plavute z mehkimi poprek člankovitirni 

šibicami in tolste pl a v u t e brez šibic . 

Iz podobe 157 se učimo , da je slaboten ribji skelet rahlo 

zvezan. Na njem nam sosebno v oči padajo dolgi trnasti in povprečni 

podaljški na vretencih in pa majhna lobanja, in dosledno tudi mal i 

možgani, ki nam razjasnujejo slabe duševne zmožnosti teh živali . 

Vratú nem* . Rebra so večidel tenka, in razen teh nahajajo s e 

med mišicami še druge iglaste koščice. So pa tudi ribe , katerim 

skelet, razen zob, ne okosteni , temveč ostane samo trdo hrustančast. 

Zobje so zmerom, priraščeni, in sicer čeljustim, ali nebcu, ali 

pa tudi jeziku ter so potem gibki . Zobje so časih tudi ščetinasti 

in dostikrat je riba tudi brez vseh zob . 

*) Nekaterim ribam pač , na pr . g r u j u (Muraena helena obloustkam , 

Fr. E.

332 


Ribja koža je ali gola, ali pa je pokrita luskami ali roženim i 

ploščicami, a te ploščice nosijo dostikrat na sebi še grbe, trne i n 

Pod . 157 . 

8 

Skelet rečnega ostriža. a Prva hrbna (ostra), b druga hrbtna (mehka) plavuta , 

c repna', (1 predrepna, e trebušna, f prsna plavuta, g lobanja, h škržni lok . 

bodice. Luske so dober znak za razznavanje rib, pri nekateri h 

so namreč okrogle, celoróbe ali nazobčane, pri druzih zopet so 

kupaste (), koščene in s steklevino prevlečene . Bočim so naš e 

sladkovodne in ribe iz mrzlih morij navadno jako enostavno barvane, 

večidel se namreč svetijo kakor biser ali srebro, odlikujej o 

se ribe iz toplih morij raznovrstnimi, časih prekrasnimi barvami . 

Razmnožavajo se z jajci, katerih samica znese neizrečen o 

število , na pr. sledova 40.000, krapova 200.000 , trskina 400 .000, 

jesetrova več milijonov. Ribja jajca imermjemo ikre in ribe samice 

i k e r n i c e. Samci imajo v sebi tako znano mleko, zato ji m 

tudi pravimo mleènjak i. O ribah, kedar ikre polagajo, govorimo , 

da se drsté ali tarejo . 

Ribe so za človeka od neprecenljive koristi, ker so vse skor o 

brez izjeme užitne, a razen mesa rabimo od njih tudi kosti, luske , 

kožo, mehur in tolščo . Opazuje se vendar, da je po naših sladki h 

vodah zmerom manj rib . Vzroki te prikazni so različni. Nekaj j e 

krivo temu, ker se ljudstvo zmerom pomnožava , potreba hrane j e 

vedno veča, torej se tudi riba lovi brez obzira. Še bolj pa oviraj o 

razplod rib parobrodi in razne stavbe ob vodi, ki niso ugodil e 

razvitku ribjih iker , in naposled nekoliko tudi škokljive tekočin e 

ki se odcejajo iz raznih tvornic. To je napotilo ljudi, da so jeli 

ribe ploditi umetnim načinom, kar je pa vŽe prej znan o 

bilo. V ta namen se vjemo pripravne ribe, kedar se drsté, ter s e 

s primernim ravnanjem napravijo, da ikre odloLé v posode z vodo , 

kjer se potem lehko na miru razvijajo . Mlade ribice se potem, k o 

malo odrasto, spusté v reke ali ribnjake . 

Kedor se želi o ribštvu bolj natanjko podučiti, naj si , ak o 

razume nemški, kupi z lepimi podobami ozaljšano knjigo od Wilhelm 

Bischof-a (Miinchen bei Braun & Schneider) .

hibe . Pluè'ariee . 333 

Pregled in razredba rib . 

Stanovite anatomične posebnosti nahajajo se samo pri osam- 16 9 

ljenih živalih tega reda in ker smo prisiljeni uvrstiti jih v posebne 

razrede, zato so ti razredi, gledeč na majhno število rodov in vrst , 

v velicem nasprotji z drugimi razredi . Vsega skupaj imamo v tem 

redu šest razredov, kar je razvidno iz sledečega pregleda, v koje m 

so razredi na kratko označeni, a pozneje bodemo pri posameznih 

razredih te znakove obširniše tolmačili in dopolnili. 

A . B. S ;krgami . 

S g4krgami 

in 

Skelet ko - 

šeen . 

a . S srcem . 

Luske skle - Skelet hru - 

naste . stančast . 

Usta obla . 

b . 

Brez srca . 

1. razred . 2. razred . 3. razred . 4. razred . 5. razred. 6. razred. 

Plučarice . Kostnice . Sklenoluske . Hrustnice . Oblouste . Brezsrčnice . 

Dipnoi . Teleostei . Ganoidel . Selaehli . Cyelostomi . Leptoeardi . 

Prvi razred : Plučariee ; Dipnoi . 

Te živali stojé v sredi med ribami in dvoživkami, po luskah, 17 0 

škrgah in drobovji so podobne ribam, s pluči in nosnicami, ki s e 

odpirajo v usta, pa spominjajo na dvoživke . Samo dva roda sta 

znana , namreč južnoamerikanski Lep i d o sir e n in afrikan .ski 

P r o t o p t e r u s. Oba sta ogoru ali jegulji podobna, 1/2 do 1 meter 

dolga in živita v močvirji in blatu . 

Drugi razred : Kostnice ; Teleoste*i. 

Večina rib spada semkaj , zato jih moramo zarad lagljega M 

pregleda po plitvah, škrgah in čeljustih razdeliti v štiri podrazrede, 

namreč v ostroplute, mehkoplute, so čeljustnice in resul 

je . 

Ostroplute ; Acanthopterigii. Pri ribah tega razreda so šibit e 17 2 

v plavutah ostri trni. Ta razred je tudi najbogateji, kajti tri četrtine 

kostnic spada semkaj. Prebivajo večidel v toplih morjih, koristnih 

je pa med njimi malo. Nekatere so vendar jako zanimive , 

bodi si zarad čudne postave , bodi sF gledé načina življenja. Tu 

naštevamo nekatere brez obzira na plemena . 

Morski volk (Anarrhichas lupus) je požrešna, šest do sedem 

èrevljev dolga, Islandcem koristna riba . Znamenit je v lagunah 

jadranskega morja navadni morski k a p i č (Gobius), ki si iz morsk e 

trave naredi gnjezdo, v kojem skrbno čuva jajca . Tudi naš kapelj 

(Cottus ,Yobio), pod. 158, čuva jajca, katera položi v jamico, tak()

334 


Pod. 158. 

Kapelj ; Cottus gobic. Dolg 10-12 cm. 

dolgo, da se izležejo mladiči . Kapelj je navadna riba naših potokov . 

Z nenavadno čudno postavo se odlikujejo : pajek riba (Callionyinus) , 

grda morska Žaba (Lophius), mor s k i. š i š m i š (Malthe) in rib a 

krastača (Chironectes), ki so vse skupaj neužitne ribe. Na drug i 

strani pomorska p a p i g a (Scarus) in z l a t o b rov (Chrysophris) 

ne samo da udarjata v oči zarad krasnih barv, temveč sta tudi n a 

glasu kakor posebno okusni ribi . 

Med našimi sladkovodnimi ribami ceni se zarad okusnega 

mesa ostriž (Perca fluviatilis) z rudeČimi prsnimi , trebušnim i 

in repno plavuto, a Črez zeleni hrbet ima črne pase. Med okusn e 

sladkovodne ribe spadajo tudi č e p (Aspro) , smoj (Lucioperc a 

pod. 159, in okun (Acerina cernua) . 

Pod. 159 . 

Smoj ; Lucioperea, Sandra . Dolg 1 meter. 

Sladkosnedi v starem Rimu čislali so zarad krasne rudeé e 

barve in zarad okusnega mesa sosebno t ril j o ali brada Čic o 

(Mullus surmuletus), in plačali so za njo dostikrat neverjetne cen e 

(500 goldinarjev) . Zvezdogled (Uranoscopus) dobil je ime o d 

svojih na temenu stoječih oči. Tudi leteče ribe nahajamo v tein 

razredu, namreč morsko la stavie o ali k r u l c a (Trigla hi - 

rundo) , zato tako imenovanega , ker v roko vzet nekako zakruli , 

in pa morskega petelina (Dactylopterus volitans). Mali z e t 

(Gasterosteus) ima pred hrbtno plavuto tri hodce in streže za ribjimi 

ikrami in je zatorej škodljiv. Kakor kapelj čuva tudi on svojo za - 

lego. Imenitniše so nekatere užitne ribe , na pr . b u č o g l a v (Coryphaena) 

lepo plava in rumeno pisan ropar ; morski lipan ali

Ribe . Kostnžee. 335 

c i p a l (Mugil), od katerega se dobiva laški kavijar ; v r e t enlc a ali 

lokarda (Scomber) je poldrugi do tri črevlje dolga srebrnasta 

riba plavega hrbta s črnimi pasovi, navadna je v atlantskem i n 

srednem morji. 

Tuna (Thynnus) naraste črez petnajst črevljev v dolgost i n 

tehta več centov, sploh je največa užitna morska riba ; vsako let o 

potuje iz črnega v srednje morje in na tem potu jo primorci i n 

otočani neizrečeno mnogo polové . Drugim morskim prebivalcem 

nevaren je' s ab l j ak (X2iphias), kateremu je gornja čeljust podaljšana. 

P r i v o d n ik (Naucrates ductor) navadno spremlja morsk e 

some. K i r u r g (Acanthnrus) ima ob vsaki strani. rezen trn . 

Razen mnozih krasno pisanih vrst iz tropičnih morij, od trojih 

spominjamo samo jahača (Ephippus) , nahajamo v tem razred u 

še Š t r č n i c o (Chelmon rostratus) in strelca (Toxotes juculator ) 

iz Kine in Jave. Obe te ribi brizgate jako spretno vodo na žužk e 

sedeče po vodnih rastlinah, jih zbijete v vodo in pojeste . Japanci 

drŽé jih zarad zabave v majhnih ribnjakih po vrtite . 

Posebno imeniten je 'še v z p e n j a è (Anabas scandens) v 

vzhodni ln.diji, ki more dalj časa Živeti zunaj vode, preje se je 

mislilo, da se more s pomočjo trnov na škržnem poklopci in v 

plavutah celó na drevesa spenjati . 

Mehkoplute ; Malacopterigii. Najimenitniša plemena morskih 

in tudi sladkovodnih rib spadajo v ta razred . Lov in trgovina s 

temi ribami dá tisoč in tisoč ljudem kruha. Gledé na mesto, kjer 

stojé plavute, delimo jih na tri podrazrede, namreč trbopl u t e , 

grloplute in golotrbe . 

T r b o p lute (Abdominales) . 

Tu se soznanimo najpred z lososi (Salmones) , ki imajo dve 17 4 

razmakneni hrbtni plavuti, druga stoji nad predrepno, nema Šibic , 

je torej kožnata ali tolsta. Usta so široka in polna kaveljnasti h 

zob. Vsi lososi so roparji, ki lehko precej visoko iz vode poskakujejo. 

Morske ribe tega plemena potujejo ob drstnji v reke i n 

Pod. 160 . 

Potočna postrv ; Salmo fario. Dolga 30—60 cin . 

potoke . Navadni losos (Salmo &dar), ki iz severnih morij plava 

v reke, sosebno v Ren, je na glasu zarad okusnega rudečega mesa, 

173

336 


Dolg je do šest črevljev in dvanajst do dvajset funtov težek . V 

naših rekah lososa nemamo, nadomestuje nam ga sulec ali sola è 

(S. huho), ki se nahaja v vsem donavskem porečji . Velik je kako r 

losos, časih še teži, in je po vsem truplu in po plavutah rjav o 

pegast. Po alpinskih jezerih Živi glavatiea (S. trutta), po mrzlih 

bistrih gorskih potocih pa p ostrv (S . fario), pod. 160. Postrv im a 

po truplu rudeče in črne okrogle pike in slovi kakor ena najokusniših 

naših rib. Po bistrih vodah in gorskih potocih živi pr i 

nas tudi lipan (Thyinallus vexillifer) , pod . 161, kojega je lehk o 

poznati po visoki hrbtni plavuti. Po truplu nema peg , ampak p o 

dolgem je progast. Spada med naše najboljše ribe . Samo pet palce v 

dolgi s rt e t e c (Osmerus eperlanus) Živi prav pogosto po severnonemških 

rekah in jezerih . 

Sledi, (Clupeacei) imajo oster, kakor nazobčan trebušni ro b 

in spodnja čeljust str& nekoliko Črez gornjo . Sosebno imeniten j e 

navadni sled ali slanik (Clupea harengus) , ki prebiva v severnih 

morjih , a meseca junija ob času drstenja zapusti morsk e 

globočine in plava v strašanskih množinah proti bregovom norveškim, 

angleškim in severnonemškim , kjer jih lové na posebnih , 

za to lov pripravnih ladijah . Najdalje in z najboljšim vspehom Holandeži 

lové sledove, sosebno odkar je B e u k e l (1397) znatn o 

zboljšal način, kako se sledi morajo soliti in sušiti. Povprek se 

Pod. 161 . 

Lipan ; Thymallus vexiffifer . Dolg 50—60 cm . 

računa, da se vsako leto polovi črez 1000 milijonov sledov, a č e 

ne več, toliko vsaj jih požró ujede vsake vrste . Presen sled je jak o 

dobra riba, še več se jih pa nasoli ali pa posuši . Sprat (C . 

(sprattus) je samo štiri do pet palcev dolg, sicer pa ves sledu podoben. 

Največ se jih polovi okoli Angleškega. V srednjem morj i 

Živi manjša sardina (C. sardina) in pa sardela (Engrauli s 

encrasicholus) . Kar je sled za severno morje, to je sardela in sardina 

za srednje. Jedó se presne, še več se jih pa nasoli ali pa v 

olje vloži. Čepa (C . Alosa) je tri érevlje dolga in potuje mesec a 

maja iz severnega morja v reke (v len) . Njeno meso je rudečkast o 

in sosebno okusno . 

Iz plemena ščuk (Esocini) so večidel malo vredne morsk e 

ribe. V sladkih vodah pa Živi ščuka (Esox lucius), pod . 162, ena

Ribe. Kotnice . 337 

Pod. 162 . 

Navadna ščuka ; Esox lucius. Dolga 6O—100 cm . 

najboljših rib iz sladke vode. Glavo ima široko , plošnato, plavat e 

so Črno pikaste, spodnja čeljust je oborožena z velicimi špičastim i 

zobmi, manjši zobovi pa stojé tudi v gornji čeljusti , na nebu i n 

celó na jeziku. Ščuka je jako požrešna riba, ki učaka veliko starost, 

ter je potem štiri do pet èrevljev dolga in dvanajst do tri - 

deset funtov težka. Kosti iz ščukine glave imajo različno ,podobo 

, primerjali so jih orodju, s katerim so Krista mučili . Sčukam 

soroden je p o l et a š (Exocoetus volitans), ki se nahaja v tropičnih 

in evropskih morjih . Z dolzimi in širocimi prsnimi plavutalni 

se more vzdigniti iz vode in nekoliko časa leteti po zraku . 

V pleme krapov (Cyprinoidei) spadajo mnoge znane in koristne 

ribe sladkih vodá . Na hrbtu imajo samo eno plavuto, ust a 

so večidel brez zoba, hranijo se pa z majhnimi živalcami in vodnimi 

rastlinami . 'a v a dni krap (Cyprinus crapio) , pod. 163, j e 

Pod 163 , 

Navadni krap ; Cyprinus carpio . Dolg 60—90 cm . 

domá iz Azije , ali vže v starem veku so ga zaplodili pri nas i n 

zdaj je razširjen po vsej Evropi in tudi v severni Ameriki so ga 

udomačili. V njegovi hrbtni plavuti je prva šibica koščena in na - 

zobčana , okoli ust ima štiri majhne brke . Krap je najkoristniš a 

sladkovodna riba in ker se jako plodi in hitro raste , držé ga po - 

gostoma v ribnjakih ; jako je požrešen in vsaka hrana mu je všeč . 

Učaka veliko starost in star krap je časih štiri èrevlje dolg i n 

trideset funtov težek. Takemu starcu večkrat vodni krak pokrij e 

Zoologija, 22 

175


glavo , da je videti kakor bi bil z mahom poraščen . K a r a s (C . 

carassius) je kratek in visok, spodaj rudečkast in en èrevelj dolg . 

Zlatica (C. auratus) je domá iz Kine, a zarad zabave jo čest o 

držé v steklenih posodah in majhnih ribnjakih , kjer se tudi rad a 

plodi. Drugim ribam tega plemena skoro v vsacem kraji drug a 

imena nadevajo, Najznamenitiše so : mrena (Barbus) strčečega 

gobca s štirimi dolzimi brki ; linj (Tinta chrysitis) , pod. 164 , z 

drobnimi sluzastimi luskami se najbolj počuti v tihih, zaniuljeni h 

Pod. 164. 

Linj ; Tinca chysitis. Dolg 30—40 cm 

vodah ; globoèek (Gobi() vulgaris) ima dva brka , oblo telo i n 

rjavopegast hrbet ; k a čel a (Cobitis barbatula), pod. 165, je tri 

palce dolga, jeguljasta, na gobci ima šest brkov, Živi v čistih po - 

Pod. 165 . 

Kaècla ; Cobitis barbatula . Dolga 10 cm . 

tocih ; è i k (C. fossilis) temnorjav in rumenkasto progast, na trebuh u 

pomarančast, pred nevihtami je n.emiren in. rije po blatu ; platnic a 

(Abramis) je jako navadna po naših vodah in ima dobro meso . 

V to pleme spadajo tudi belice (Leuciscus) , tako imenovan e 

zarad srebrnasto belega trebuha. Okoli ust nema] brkov in prva 

šibita v hrbtni plavuti nij trnasta. Belice so najslabše ribe, plehk o 

meso je polno koščic, rabijo se za vado, pokladajo se postrvém i n 

od nekaterih rabijo se zmlete luske za ponarejene steklene bisere.

Ribe . Kostnice . 33 9 

Omenjamo : navadno belico (C . argenteus) črnavko (L . rutilus) ; 

š e v n i c o (L. alburnus) p o d l e s t (C. nasus) in klena (L . dobula) . 

Iz plemena somov (Silurini) imenujemo navadnega som a 

(Silurus glanis), pod. 166, največo, časih do tri cente težko sladko - 

vodno ribo. Koža je gola, okoli ust ima dva dolga in štiri kratk e 

Pod. 166 . 

Som ; Silurus glanis . Dolg 1-1 .5 metrov . 

brke. Nahaja se tu in tam po naših rekah in jezerih . Som dr htavee 

(Malapterus Electricus) živi v Nilu in daje od sebe električn e 

udarce, ako se ga čl )vek dotakne . 

b. Gr l o p l u t e, Jugulares. 

Poleg sledov so Iupaèi (Gadini) najimenitniše ribje pleme. 176 

Truplo je bolj valjasto imajoče dve ali tri hrbtne plavute , drobn e 

luske in velike oči. Navadni lupa č (Gadus aeglefinus) je pol - 

drugi érevelj dolg, lové ga v severnem morji na odice , ki so na - 

brane na pol ure dolgi vrvi , a na odicah so za, vado natakneni 

črvi in malovredne ribe, zlasti ogor pesečnik . Trska (G. morrhu a 

je dva do štiri črevlje dolga , dvanajst do štirdeset funtov težka 

in je najimenitniša riba , ki se na veliko lovi v severnem morji , 

največ pa okoli Novega Fundlanda . Za vado služi majhna morska 

riba kapeli n imenovana, in pa sipa . Iz jeter se dobiva glasovito 

j e t e r n o olje, a riba se pojé nekoliko presna, nekoliko se pa po - 

suši in pride z imenom trska ali bakalar v trgovino. Nasoljena 

se imenuje laberdan, osoljena in posušena pa k li p k a . Manjše 

ribe, trski jako podobne in ravno tako rabljene, so : kalar ali 

t o r s k *) (G. callarias) in oslič (G- . merlueius). Edina riba tega 

plemena , ki živi v sladkih vodah tudi pri nas , je m e ni e k (G . 

lota), pod. 167. Zgoraj je temno rjava in rumeno marogasta, spoda j 

pa rumenkasto bela. Jako je okusna. 

*) Kalar skoro gotovo nij druzega nego mlada trska . Fr. E , 

22

17 

7 

340 

Zoologija,. 

Sosebno znamenite so ploèe (Pleuronectae) zarad nepraviln e 

telesne oblike. Pomislite si, da jako plošnati ribi glavo tako za - 

krenem, da ima riba obe očesi na isti plati. To plat imenujem o 

očesno plat, drugo pa trebušno . Očesna plat je zmerom rjava , 

Pod. 167 . 

Menjek ; Gadus lota. Dolg 50—60 cm . 

druga pa bela. Ploča plava tako , da je očesna plat gori obrneva , 

torej pri tej ribi hrbet in trebuh nista zgoraj in zdolaj, kakor pri 

druzih ribah, temveč desno in levo. Ploče so sosebno okusne morske 

ribe. Imenujemo samo sledeče vrste : navadni jezik (Platessa 

solem), robec (P. maximus) in navadno pl o o (P . vulgaris) 

pod. 168 . 

Pod . 168 . 

Navadna ploča, Platessa vulgaris . Dolga 50—60 cm . 

Neka posebnost med ribami je u s ta vl j a è ali prilep (Echenis) 

in sicer zarad krožca, na plošnati glavi, s katerim se mora na 

ladije ali velike morske živali prisesati. Ta krožec je s poprečnim i 

hrustančastimi pločicami na preclalce razdeljen. Pravijo, da ga upotrebljavajo 

za lov na ribe in želve.* ) 

c . Golotrb e ; Apodes . 

Pleme jegulj ali ogorov (1\1uraenoidei) odlikuje se s kačastim 

telesom, prav drobne luske vdrte so v kožo, ki je sluzava in jak o 

opolzla. Plavute so jako majhne in nikdar v popolnem številu . 

Reč n a jegulja ali o gor (Anguilla fluviatilis), pod . 169 , je tri 

do Štiri črevlje dolga , ima jako tesno škržno poč , in zategadelj 

*) Je neslana pravljica . Fr. E .

Ribe. Kostnice. 341 

more menda tudi dalj časa biti zunaj vode in celó pohajati p o 

polji in travnikih. Čudno je pri ogonu to, da ob drstenji potuj e 

v morje , kjer se iznebi svojih iker , ki so tako drobne, da jih v 

živali nij mogoče opaziti drugače nego s povekšalnim steklom . 

Pod . 169 . 

Rečni ogor ali jegulja, Anguina fluviatilis . Dolg 1-1 .25 metra 

Mlade jegulje potujejo potem nazaj v reke, Pri nas se nahaja v 

Soči in v njenih pritocih, namreč v Vipavi in Idrici. Meso nema 

skoro nič košO'.c in je okusno, toda tolsto in zato težko prebavno . 

Ogor je jako trdoživ, na kosce razrezan se še giblje v ponvi na d 

ognjem. V srednjem morji živi g r u j (Muraena helerta), katerega so vž e 

Pod. 170 . 

stari Rimljani visoko čislali . 

V južni Ameriki po rekah 'Živeči 

ogor drhtavec (Gymnotus 

electricus), pod. 170, daj e 

med vsemi živalimi najmočnejše 

električne udarce, ki s o 

manjšhn živalim smrtonosni . 

Večim živalim, na pr. konjem 

Ogor drhtavec ; Gymnotus electrieus . Dolg plava pod trebuh in jih bij e 

1.5-2 metra . 

s tako močjo, da, se omam - 

ljeni potope in utonejo . Ogor peseénik (Ammodytes tobianus ) 

živi v severnem in vzhodnem morji ter se zariva v pesek . 

Soèeljustnlee ; Plectognathi. Pri teh ribah zraste se srednj a 17 8 

čeljust z ostalimi kostmi gornje čeljusti , zato se ne more za s e 

gibati. Ozka škržna poklina nahaja se pred prsnimi plavutami , 

reber nema] o . V tem razredu videvamo ribe čudne oblike, nekater e 

so krogljaste, druge zopet cmokaste . Njihova koža je rada trnjeva 

ali bodičasta. Nekatere se morejo napihniti in plavajo vrh vod e 

kakor kaka lopta , druge zopet se glasé s krulečim glasom . Prebivajo 

samo v toplih, večidel v tropičnih moljih ; njihovo mes o 

nij za rabo. Semkaj spada j ež a r ic a (1iodon) g u š a vka (Tetraodon) 

; glav o sek ali morski mesec (Orthagoriscus mola) ; 

z oglatimi ploéicami oklopljeni e t v e r o r o g (Ostracion) in star a 

baba (Balistes), èegar meso velja, za strupeno . 

Itesljije ; Lophobranchii. Glavna razlika pri teh ribah je v 179 

škrgah. Skrge namreč niso éešljaste, temuč škržni mehurci stoj é 

v resah nabrani na škržnih obokih . Vse Živé v morji, imajo dolg o 

kljunasto glavo, ozka brezzoba usta , robato telo obstoječe iz zgo l

342 


kosti in kože. O kaki koristi se pri njih ne more govoriti, kakor prejšnj e 

zanimajo tudi te zaradi čudne oblike. Za primer navajamo : m o rsko 

i gl o (Syngnathus acus) eden do dva èrevlja dolgo in komaj 

za prst debelo ribo sedmerorobatega trupla morskega konjič a 

(Hippocampus brevirostris), majhno, v srednjem morji jako navadno 

živalco, ki se po smrti skrivi v podobi črke S. Nadalje je 

še morski z maj (Pegasus), samo tri do štiri palce dolg . Ime j e 

dobil zarad krilastih prsnih plavut čibuk (Fistularia) in m o r s k a 

sl j u k a (Centriscus) z dolzim kljunom iz srednjega morja . Mes o 

je užitno . 

Tretji razred : Skienohlske ; Ganoidel. 

180 Ribe tega razreda oploèene so kupastimi ali okroglastimi luskami, 

ki so s sklenino prevlečene. Nekatere so pa tudi koščenim i 

ščiti oklopljen, ali pa so celó gole. Dočim so ribe sklenoluske v 

stariših zemeljskih tvorbah bile jako mnogobrojne in edine ribe , 

spadle so dandenes na nekaj malo vrst. 

V vodah amerikanskih južnih držav nahaja se šč ukee (Lepidosteus) 

s kupastimi in sklenastimi luskami. 

Važniše so ribe iz roda j e s e o v (Accipenser) . Oblega s o 

telesa in imajo proste škrge, nitkaste brke blizu brezzobih ust , 

koščene ščite na glavi in tudi vzdolž trupla v več vrstah . Jesetri 

spadajo med najkoristniše ribe, navadno živé v morji , ob drstenji 

pa gredó v reke. Omenjamo navadnega jesetra (A. sturio) , 

ki naraste èrez dvanajst črevljev v dolgost in je več centov težek . 

Časih prihaja v Ren in v Donavo. *) Še veča je bel j u g a ali viz a 

(A. huso). Obe ribi imate sosebno okusno meso poleg tega s e 

dobiva od njih tudi ribji kl ej, to je namreč velik mehur teh dveh 

rib, in pa kavijar, to so nasoljene ikre. Z ribjim klejem in kavijarom 

trguje se na veliko . Beljuga potuje iz črnega in hvalinskega 

(kaspiškega) morja v reke ~ji se izlivajoče. Z ribštvom 

ukvarjajo se sosebno donski kozaci . Iz Donave pride časih po Sav i 

in Dravi k nam k e č a ali keèiga (A. ruthenus), ki je pa redkokedaj 

črez pet funtov težka . 

četvrti razred : Hustniee ; Selaehli . 

181 Skelet pri teh ribah je hrustančast, samo zobje so iz trde 

kosti. Usta so na spodnji strani glave nekoliko pod strčečim gobcem 

in so podobna veliki poprečni razpoki, zato se tudi preč nouste 

imenujejo. Na vratu je ob vsaki strani pet škržnih zarez . 

Koža nij luskava, ali dostikrat je hrapava in raskava, ali z grbami , 

bodci in koščenimi ščiti posuta . 

Semkaj spadajo morski somi (Squalus) ali hal, najpožrešniš e 

morske pošasti, med njimi je posebno nevaren dvajset do tridese t 

*) V Donavo gotovo nikdar ne, ker ga, v vsem črnem morji ulj . Nahaj a 

se pa v našem jadranskem morji . Fr.

Ribe. Hrustnke . 343 

črevljev dolgi morski som ali p o ž e r u rt (S. carcharias) , zlasti 

ker se pogostoma nahaja in ker preplava vsa morja . Še ven, nam - 

reč štirdeset črevljev dolg, toda manj nevaren je velikansk i 

morski som (S. maximus). Žrelo morskih somov je nasajeno z 

ostrimi, v več vrstah stoječimi zobmi, celó jezik je oborožen. Morski 

somi nahajajo se pogostoma v vseh morjih in plavajo za ladijami 

po več dni in samogoltno požirajo vse odpadke, ki se mečejo z 

ladij . Zatorej jih nij težko ujeti, toda korist je jako mala od njih . 

Pod. 171 . Prav pogostoma se zgodi, da pograbi morski 

som kopajočega se človeka ter ga požré 

ali pa tako poškoduje, da vsled teg a 

navadno umrje. Po nekaterih krajih nahajajo 

se v veliki množini zobje predpotopnih 

morskih somov, katere pa neuki ljudj e 

po krivem držé za kačje jezike glej (v mi - 

eralogiji str. 131). Rudečkasti in lisast i 

k u č ek (S. canicula) je samo dva črevlj a 

dolg. G a g a r (S. pristis) odlikuje se z dolgim, 

žagi podobnim gobcem, kladvenic a 

(Zigaena malleus) pa udarja v oči zarad čudn e 

oblike. Raskava koža morskih somov rab i 

se kakor „chagrin”, iz tolstih jeter do - 

biva se olje, meso pa nij za rabo . 

Skati (Raja) poznajo se zlasti po plošn.atem 

, krožčastem truplu, katero obdajaj o 

velike, perutnicam podobne plavute, navzad 

se pa konča v dolg, tenek rep. Na 

zgornji strani so oči, na spodnji pa ust a 

in blizu njih pet škržnih zarez . Skati nes ó 

usnjasta četverorogljasta jajca. Nekateri 

imajo nevarna bodala. Okusna je gladk a 

kamenica (R. batis), trnjeva kame - 

Elektrièni skat . Torpedo . niCa (R. clavata) je pa za jed malo čislana . 

Najzanimiviši je pa električni skat (Torpedo), pod. 171, čegar 

električni organ je sestavljen iz samih predalčastih stebričkov. 

V naši podobi je z ene strani koža odvzeta , da se vidijo ti stebrički. 

Največ teh skatov je v srednjem morji. Velikanski skat i 

nahajajo se v srednjem morji, v velikem oceanu in v mesikanske m 

zalivu . 

Peti razred : Oblouste ; Cyelostomi . 

Obloustke so nepopolne ribe . Njihove škrge nemajo poklopca, 18 2 

temveč voda odteka skozi vrsto luknjic . Z okroglimi livkastim i 

usti se prisesajo na druge ribe. Okroglo truplo je golo, brez lusk 

in brez prsnih in trebušnih plavut, skelet je hrustančast, brez reber . 

Semkaj spada 1 a m p r e d a (Petromyzon marinus) in p i š k o r (P . 

fluviatilis), pod. 172, oba imata na vsaki strani sedem škržnih lukenj .

344 


Nahajate se v evropskih morjih in rekah, zadnja sem ter tja tudi 

pri nas. Obe ste jako dobri okusni ribi, Mlad, še nerazvit piško r 

Pod. 172 . 

a, 

Pi :43kor ; Petromyzon fluviatilis, 40 eni . dolg. a skržne luknje . 

je podoben kacemu črvu in je slep, preje so ga pod imenom s v e lčica 

imeli za posebno vrsto. Podobna jej je ribja glista (Myxine), 

ki izsesava druge ribe in pušča iz sebe za čudo mnogo glena . 

Šesti razred : Brezsrčnice ; Leplocardli . 

183 Semkaj spada ena sama vrsta, namreč pet centimetrov dolg i 

Ara p h i o x u s lan c e ol a t u s hrustančastega skeleta, brez možganov. 

Srca nema , krv je brez rudečih krvnih telesce in utriplje v 

večih žilah. Ta živalca ima organe vretenčarjev v najenostavniši 

obliki naértane in je tedaj tako rekoč temeljna oblika vretenčarjev . 

živi na peščenih obalah severnega in srednjega morja . 

184 

B. Členarji ; Arthrozoa . 

Členarji so živali brez vretence in sploh nem* nikakoršn e 

notranje apnene okostnice ; možgane in hrbtenjačo, srce in pluča 

imajo sicer večidel , toda so nepopolno in jako različno razvita ; 

njihova kri je brez barve in tudi nema samolastne topline . 

Kakor poseben znak členarjev nam pada v oči, da je njihovo 

telo sestavljeno iz obročkov, ki so drug poleg druzega nanizani. 

Pri nekaterih so si vsi obročki več ali manj podobni , 

pri druzih so pa več ali manj različni in pri tacih je prav lehk o 

razločiti glavo, prsi in trebuh . Število obročkov je jako različno, 

navadno je pa njihovo vkupno število, ali pa število na posamezni h 

udih , kakor na prsih in trebuhu, razdelno s številkama 3 ali 5 . 

Obročki so večidel iz neke posebne rožene tvarine, ki s e 

c hiti D. imenuje , in ki živalce kakor z nekim oklopom obdaja , 

zategadelj tudi pravimo : členarji imajo v nasprotji z vreteničarj i 

vnanji skelet. Na to trdo odejo pritrjene so od znotraj mišic e 

in drugi mehki organi. Tako na pr. nahajamo na trebušni plati 

vrsto živčnih ozlov, ki so med sebo zvezani živčnimi 'litimi, pod 173 ,

Členarji . Žuželke, 345 

Pod. 173 . 

na hrbtu pa utripajočo glavno žilo , ki nado 

mestuje srce. Dihajo večidel z dušnieam i 

ali tr ah e j a mi, to so po vsem telesu razpeljane 

tenke zračne cevčice, ki se ob trupl u 

na obéh stranéh navzen odpirajo luknjicami. 

Samo nekaterim pajkom služijo za dihanj e 

plača, v vodi 'živeči členarji pa dihajo škrgami. 

členarje imenujemo te živali, ker nahajamo 

na različnih obročkih mnogobrojne, 

raznovrstne in popolne člene . Ako začnem o 

pri glavi, vidimo : tipalnice, pipalke, čeljusti, 

sisalca, potem krila, noge , plavute in raznovrstna 

bodala. In vsi ti deli kažejo tolik o 

spremembo in čudovito primernost, kakor j e 

namreč žival in njéno življenje, da so neizcrpljiv vir zanimivi m 

studijam . 

Med čutili je o k o najporolniše razvito . Oko je pri členarjih 

enostavno, to je, ima eno samo lečo in je videti kakor svitl a 

črna pika, zato se tudi imenuje pikčasto oko, ali pa je sestavljeno 

ali mrežast o. Sestavljena očesa so velika, poluokrogla 

in strèé iz glave na obéh stranéh . Pod mikroskopom se 

dobro razloči, da je tako oko zloženo iz neizmerno mnogih , nam - 

reč do 60.000 pravilnih šestoglatih ploskvic, zato je tako ok o 

podobno bčelnemu satovju . Te ploskvice so spodnji konci kegljasti h 

prizmic stoječih na mrežnici, a na vsaki nastane podoba dotih .ega 

predmeta. (Primeri v fiziki § . 176). Za vonj, okus in sluh večidel 

nij moči najti posebnih organov. Po novejših preiskavanjih je ven - 

dar verjetno, da so t i p a Irti ce ob enem tudi organi za vonj . 

Grizala obstojé iz gibkih čeljusti, ki se pa ne gibljejo navzgor 

in navzdol, temveč se sklepajo od strani kakor klešče . R a z m n ožavajo 

se z jajci. Iz jajcc se izlegli mladiči pa svojim roditeljem 

večidel niso nič podobni, temveč še le počasi lobodo velikost i n 

podobo starih, a prej se morajo večkrat leviti ali se celó popolnoma 

preobraziti . 

Členarji so razdeljeni v sledeče tri rede : žuželk e, pajkovce, 

k o š a r j e in njim pridruž'hno še črve, ki imajo pa drug 

značaj in delajo v živalstvu posebno krdelo za se . 

Peti r e d ; uzelke ; Insecta . 

Govoreč o žuželkah dospeli smo do najmnogobrojnišega red a 

vsega živalstva, ker 150,000 vrst je baje v rže znanih do zdaj, in 

to število bode po daljnih izpitivanjih še znatno naraslo . A zraven 

so žuželke drobnega trupla in slabotnih moči, nekoliko palcev dolg a 

žuželka se smatra vže za veffii-ano . Posamezna žival tukaj nikol i 

nema te važnosti, kakor je to pogostoma v viših razredih. Ali njihova 

raznovrstnost in njihovo število to nadomestuje, Človek bi 

185

346 Zoologija , 

rekel, da je til priroda v brezštevilnih in vedno novih oblikah htel a 

pokazati, kako zna iste namene doseči z druzimi sredstvi, kako r 

bi nas htela podučiti, koliko veljavnost imajo majhne moči, ak o 

so primerno ujedinjene. 

In v resnici nahajamo pri žuželkah za čudo mnogo umetnijskih 

nagonov , ki se najbolj izrazujejo v stavbah za stanovanje i n 

v skrbi za zarod. V tem obziru delajo žuželke vprav čudesa in 

prekosé vse više živali. zivljenje celih redov, na pit . rib in krkono v 

je enolično in dolgočasno v primeri z dejanjem in nehanjem najnavadnišega 

žužka . 

Ali to dejanje pokazuje se za človeka večkrat škodljivo neg o 

koristno. Milijarde teh živalec so zmerom pripravne pokvariti in 

uničiti nam živež, obleko , stanovanje , celó našemu telesu so ne - 

varne, in mnoge naše navade in naprave so tako rekoč nezaveden 

boj proti nevidnim, vedno na nas navaljujoèim žuželkam . Marsikd o 

bi se rad odrekel medu in svili, vosku in šelaku , tem njihovim 

važnim proizvodom, ako bi se s tem mogel odkupiti od nadležnih 

in škodljivih gosenic, moljev, grinj in zaplivkov, komarjev in vs e 

vojske sitnih mrčesov. 

In vendar ukupnost škodo trpela , ko bi te male živalc e 

hteli izbrisati iz prirode . Potrebne so za uzdržavanje viših živali , 

in iz verige organskih bitij ne dá se noben člen iztrgati, da ne b i 

bilo celoti na, kvar. Tako na pr. hranijo se nekatere Žuželke, sosebno 

bèele, cvetnim prahom . Iščoč ta prah po cvetji prenašaj o 

ga na brazde istega cveta , ali pa na brazdo druge rastline ist e 

vrste in na ta način pospešujejo oplodbo , ki se brez njihove 

pomoči morebiti ne bi bila vršila. 

Po svojem številu in splošni razširjenosti oživljajo žužki prav 

za prav svet v malem, kajti razen morja nij kmalu prostorčeka 

na zemeljski površini, na katerem ne bi, časih vsaj, mudil se kakov 

žužek. Akoravno so njihove ličinke skrite po razpokah v zemlj i 

in skalovji, ali se poganjajo po vodi ali na skrivnem glodajo v 

lesu, rojé pa krilate žuželke po zraku ali tekajo v samopridn .ih 

namenih sem ter tja . 

Kdor hoče opazovati živahno življenje teh Žival«, vleže naj 

se kraj vode v zeleno travo, in videl se bo vsred odra, na katere m 

obilna množica, zastopana tako rekoč po raznih stanovih počenš i 

od priproste delavne mravlje tja do brezposlenga krasno oblečenega 

metulja, odigrava vedno se menjajoče vesele' in žalostne igre svojega 

kratkega 'Življenja . Tu svrči in brni hrošč, bere in zaje bčela , 

gosenica gloje list, metulj se spreletava od cveta do cveta, treso č 

se ziblje kačji pastir nad vodo, a po vodi drsi hitro kakor strel a 

drsavec, mušice in komarji pa plešó in rojé po zraku . 

Takisto čuden kakor imeniten posel imajo žuželke v gospodarstvu 

prirode . Pri mnozih rastlinah namreč posredujejo razplod 

prenašajoč cvetni prah na ženski cvet . Ta posel opravljajo sosebn o 

žuželke, ki gredoč za medom od cveta do cveta na svojem dlako - 

vem telesu prah prenašajo in oddajajo .

Členarji . Žuželke. 34 7 

Žuželke se najbolje poznajo po tem, da jim je telo globokimi 

zarezami razdeljeno na tri kose, zato jim nekateri tudi pravij o 

zarezniki . Glava, prsi in trebuh zloženi so iz obročkov, in sice r 

prsi zmerom iz treh obročkov, a vsaki prsni obroček nosi na spodnj i 

strani en par nog, zato jih nobena žuželka nema več kakor šest. 

Vzdolž trupla so na obéh stranéh dušnice. 

Perutnice ali krila so priraščene na gornji strani prsni h 

obročkov, samo nekatere vrste so brez njih . Jako raznovrstna in 

popolna so grizala, sesalca, tipalnice in trojno členkovite noge , 

ki se končajo v tako imenovana stopala (tarsus) . 

Posebno popolna je pri žuželkah preobrazb a. Iz jajca izvali 

se najpred l i č i n k a I a r v a. Ličinko imenujemo z a p li vek , 

ako je brez nog, o g e r c, ako ima tri pare nog blizu glave, in 

gosenico, ako ima več kakor tri ali ne črez deset parov nog . 

Ličinka je jako požrešna, raste hitro , večkrat se levi in po zadnjem 

levljenji se premeni v breznožno bubo, ki leži mirno v roženem 

ovojku dalj časa brez hrane, dokler naposled razpokne tud i 

ta ovojek ter se iz njega izmota popolnoma razvita žival . Žuželka 

v svoji zadnji popolni podobi ne raste več, jé prav malo ali cel ó 

nič in živi večidel malo časa . 

Ako se preobrazba vrši, kakor je bilo ravnokar opisano, imenujemo 

jo popolno ; ako je pa iz jajca se izlegla živalca v po - 

stavi roditelju podobna ter se od njega razlikuje samo v velikost i 

ali pa v tem, da nema kril, potem je preobrazba nepopolna, ke r 

mirujoča buba tu izostane . 

Pregled razredov. 

A . S popolno preobrazbo . 

B . Z nepopolno pre - 

obrazbo . 

Grizala. Sesalca . Krila mrežasta ali nobena . 

Rožene po - 

krovke. 

Krila 

kožnata . 

Kril a 

luskava . 

Dve krili . Grizala . Sesalca. 

2. 3 . 4 . 5 . 6 . 

Rogokrilci . Kožokrilci. Ltiskokrilei . Dvokrilci . Mrežokrilei . Polukrilci . 

Hrošči . Medičarji . Metulji . Muhe . T enèiè a- Stenice . 

r i e e. 

Caleoptera . Hymenoptera Lepi'doptera . Diptera . Neuroptera . Hemiptera. 

Prvi razred : Rogokrilei, hrošči ; Coleoptera . 

H rašči se odlikujejo z roženo kožo in roženimi gornjimi 18 6 

krili (pokrovkami), pod katere podvijo kožnata spodnja krila. Njihovi 

udje in grizala, in še posebno tipalnice , so popolnoma raz - 

vite ; redkokedaj imajo pikčaste oči, nikdar pa žela . Pač pa služi

187 

348 


nekaterim za obrambo kak oster ali smrdeč sok, katerega izločujejo. 

Največi in najsvetlejši hrošči nahajajo se v vzhodnji Indiji 

in v Braziliji , ravno tako kakor so tudi največi in najkrasnejš i 

metulji domá iz vročih krajev. Njihove ličinke rimajo nikdar ve č 

kakor šest nog, pogostoma celó nobenih, hranijo se pa redkokedaj 

z zelenim listjem. Ličinke, kakor tudi hrošči delajo časih na rastlinah 

in nekaterih živalskih tvarinah znatno škodo . 

Po številu členov na stopalih delé se hrošči na pet podrazredov, 

namreč : 

a. P e t o č l e n i (Pentamera) na vseh nogah po pet členov . 

b. Raznoèle rti (Heteromera) , na prednjih nogah po pet , 

na zadnjih po štiri člene. 

c. Č e t v e r o č l e n i (Tetramera) s štirimi členi na vsaki nogi . 

d. T r o čle D. i (Trimera) s tremi členi . 

Izjemno imado časih sorodni hrošči različno število členov . 

Nadalje so hrošči razvrščeni v 17 velicih plemen , ki se po enakošni 

vnanji postavi in istem načinu življenja, dobro razlikujejo . 

Njihova velikost meri se po milimetrih (mm .) . 

a . Peto členi ; Pentamera . 

l . Pleme brzeev (Carabina). Brzci imajo nitkaste ali ščetinaste 

tipalnice, dolge noge in so roparji, ki vedno tekajo sem te r 

tja. Med njimi je zlati k r eši (Carabus auratus) 23 mm . dolg , 

svetel in zlatozelenkast ; človek ga večkrat sreča na potih, ko mi - 

kasti kacega črva ali gosenico . U s n j a k (C. coriaceus) je 27.mm . 

dolg in ima črne, zrnaste pokrovke. Moškatnik, tudi o t i m a č imenovan, 

pod. 174, je krasen èrnoplavkast hrošč z zlatozelenimi po- 

Pod. 174 . 

Pod. 175 . 

Pod. 174. Moškatnik ; Calosoina sycophanta. — Pod. 175. Poljski brzec : 

Cicindela eampestris . 

krovkami ; njegova ličinka živi med škodljivimi gosenicami spre - 

vodnega prelca ter jih žré. Semkaj spada še poljski brzee , 

pod. 175, (Cicindela eampestris) in puškar (Brachiuus crepitans) .

Členarji. Hrošči . 349 

2. Pleme pllašev (Serricornia) ima pilaste (kakor Žaga nazobčane) 

tipalnice, ličinke živé v rastlinah in so škodljive . P o k alica 

(Elater murinus) požene se kvišku, ako jo položiš na hrbet . 

P oljskega poskoka (E. segetis) ličinka živi na Žitnih koreninah , 

katere izpodjeda . Veliki k r a s n i k (Bupretis) v Surinamu je 5 cm . 

dolg in se sveti kovinsko . Trdoglav (Anobium pertinax) živi kakor 

ličinka v lesenem pohištvu , tako imenovani kukec, ki razjeda 

les in prevrtava na vse strani. Hrošček je samo 5 mm. 

dolg, temnorjav in samec trka z glavo ob les in od tega nastane 

v lesu neko pokanje, ki je nekoliko podobno pikanju žepne ure , 

zato ga tudi imenujejo mrtvaško u r o. Ako se ga dotakneš, del a 

se mrtvega in trpi največe bolečine, ne da bi se ganil . T a t (Plinus 

fur) razjeda kakor ličinka rastlinske zbirke in korenstvo . 

K r e s n i c a (Lampyris splendidula) sveti se lepo na zadku in let a 

v toplih poletnih nočéh kakor tleča iskra okoli , samica pa , tak o 

imenovana i v a rt ščica, nema kril in se sveti v travi . Še krasniš i 

je mudeče se žareča svetloba m e k s i k a n s k e kresnice ali k ukuja 

(Pyrophorus), katerega v tenko tkanino zašitega nose gosp é 

na glavi. Hranijo ga z rezi cukrovega trsa in ga večkrat tud i 

okopljejo . 

3. Pleme plojk■ Išev (Lamellicornia) . Zadnji členi na tipalnica h 

so pri teh hroščih zbrani v listast pahljač . Semkaj spada : g o v n ob 

r b ee (Geotrupes) ; s v alkar (Oopris) položi svoja jajca v okrogle 

svalke, katere dela iz goveja blata . S v e t e g a s v a l k a r j a (Ateuchus 

sacer), pod. 176, častili so stari Egipčani , zato ga tudi po - 

gosto vidimo namalanega na njihovih spominkih . Navadni hr o š č 

ali k e b e r (Melolontha vulgaris) dela škodo obgrizavajoč listje i n 

cvetje, še bolj škodljiva je pa njegova ličinka, o g e r c imenovana , 

ki podgriza poljske in vrtne sadeže , celó drevesne korenine. D o 

svojega popolnega razvitka Živi ličinka tri leta pod zemljo , stopram 

v četrtem letu se izvali hrošč . Spola razločita se po velikosti 

Pod. 176. 

Sveti svalkar; Atenchns sam' . 

Pod. 177 . 

a b 

a tipalnica saMice ; b tipalnic a 

samca navadnega hrošča . 

tipalnic, pod . 177 . Mlinar (M. fullo) je podoben hrošču , sam o 

ka je veči in ima rjave pokrovke belo poprskane ; Živi v jelovji .

350 


Pod. 178 . 

Rogač ; Lueanus eervus . Nar. vel. 

Zlata mini c a (Cetonia aurata) je navadna po rožah. Roga č 

(Lucanus eervus), pod . 178, je največi domači hrošč , 8 cm. dolg , 

rudečkasto rjav, ima viličaste gornje čeljusti, podobne rogovom . 

4. Pleme kijašev (Clavicornia.) Hrošči tega plemena nore 8 

do 11 Člene tipalnice, ki so na konci debelejši ali kijaste. Špeha r 

(Dermestes lardarius) je črn s sivim prečnim pasom in kožuha r 

(Attagenus pellio) , črn z dvema belima pikicama, oba sta sam o 

Pod. 179. 7 mm., dolga a vendar spadata med najškodljiviše 

hrošče, ker njijne ličinke lotevajo s e 

suhega mesa, kož, kožuhovine in natlačeni h 

živali po prirodopisnih zbirkah. Ravno ondi 

dela nepriliko tudi muzej nik (Anthrenu s 

museorum). Repič a r (Nitidula aenea) j e 

samo 2 mm. dolg , plavkasto zelen in svete l 

nahaja se časih v strašanski množini na., repici, 

kateri podgrizava cvetje . G-r obar (Necrophorus 

vespillo) je 20 mm.. dolg. Črn hrošč 

z dvema pomarančastima pasoma na pokrov - 

Navadni grobar ; Neoro .. kah. Zadnje noge ima močne in široke , slu- 

phorus vespillo . 

žijo mu kakor lopate pri zagrebanji majhni h 

živalce , a za tak posel zedini se zmerom več grobarjev . Samice 

potem v zakopano žival polože svoja jajca . 

5. Kratkokrilci ([icroptera) imajo kratke, komaj polovic o 

zadka pokrivajoče pokrovke . Grabil ee (Staphylinus) je črn , 

20 mm. dolg hrošč, ki z privzdignenim zadkom pogostoma tek a 

po potih loveč gosenice in žuželke . 

6. Kozaki (Hydrocantharida) imajo ščetinaste tipalnice, široke , 

trepavičaste noge za plavanje. Po noči letajo . Rumeno obrobljeni 

plošč a k (Dytieus marginalis) je 30 mm. dolg, širok, po -

'éleB.arii . Hrošči . 351 

krovke ima rjavo zelenkaste in rumeno obrobljéne . Jé ribje ikre . 

Kolo vrt (Gyrinus natator) je 7 mm. dolg, svetlo črn in se na 

vodi vrti v kolobar. 

Pod. 180 . 

7. Pleme povodnjakov (Hyclrophilina) 

ima kijaste tipalnice i n 

plavne noge . Veliki potapni k 

(Rydrophilus piceus), pod. 180, j e 

5 cm. dolg, črno rjavkast, a na 

prsih ima oster trn. Ribštvu j e 

škodljiv. 

b. R a z n o čl eni Heteromera . 

8. Pleme betlèaijev (Taxicornia) 

. Ličinke živé največ v gobah . 

G- Ijivar (Diaperis) in gomolji - 

č a r (Anisotoma) . 

9. Pleme ozkokrileev (Stenoptera). 

B o dl j a r (Mordella fasciata ) 

Veliki potapnik, Hydrophiluspieeus . ima na konci trupla oster trn. R u- 

Nar. velikosti . m e n i Žeplar (Cistela sulphurea) . 

10. Pleme črnuhov (Melanosomata) . Smrtni sel (Blaps mortisaga) 

je ves črn . 20 nun. dolg, pokaže se časih tudi v hišah v 

strah praznovernim ljudém, ki so ga nekdaj imeli za oznanjevalca 

smrti. M o k a r (Tenebrio molitor) je 15 mm. dolg, zgoraj črn, spodaj 

rjavo rudečkat hrošč, njegova, v prahu in moki Živeča ličink a 

je tako imenovani močni črv, katerega prijatelji tičev redé kakor 

najboljšo hrano pticam pevkam . 

11 . Pleme priščijakov (Vesicantia) . P r i š č n j a k (Lytta vesicatoria) 

tudi š p a nj s k a muha imenovana > , je 15 do 20 mm . 

Pod. 181. 

dolg, zlato zelen in strupen, vendar se od njega 

delajo prišèila (vesikatorije) . Diši neugodno i n 

Živi na jesenu, lipovki (španjskem bezgu) in kalinovini. 

Travni ca (Meloe proscarabaeus), po - 

doba 181, ima jako kratke pokrovke in pod njimi 

nikakoršnih bril, Plavkasto črna je in 5 do 1 5 

črt dolga. Kakor ga primeš v roko, cedi se i z 

njega neka oljnata tekočina. Ličinka živi pri 

bčelah v panjovih . 

188 

c. ~etvcročleni, Tetramera . 

Travniea (samica) , 

lilelo proscarabaeus . 12. Pleme rilèkarjev (Rhynchophora) , je 189 

Nar• vel. eno izmed največih, glava je rilèkasta, ličinke 

večidel škodljive . G-r a h a r (Bruchus pisi). T r t i n (Rynchites betuleti) 

je 5 mm. dolg, plav ali zlatozelenkast in svetel ; škoduj e 

vinski trti, ker vrta v rozgve in liste, katere potem zvije skupaj

352 


Pod. 182. kakor smotke in potem leže va-nje p o 

dve jajci. V o čar (Rh. bacchus) je rode č 

kakor skrlat. Urni žužek (Calandr a 

granaria), pod. 182, je 2 mm . dolg, črni - 

kasto rjav in ozek, njegova bela ličink a 

je v žitnih zalogah jako škodljiva . P a lm 

o v i zavrtač (C . palmarum) se na - 

haja v južni Ameriki ; njegova 3 cm . 

Črni žužek ; Calandra granaria. dolga ličinka živi v palmah. Ondi j o 

ljudje jedó. Lešnikar (Balaninus nucum) 8 mm . dolg z ravn o 

tako dolgim rilčkom kvari lešnike , jabelč -tr (Anthonomus pomorum) 

pa jabelka in hruške , borovi rilčkar (Hylobius pini) 

dela veliko škodo v borovih gozdih . Briljantar (Entymus imperialis), 

je 2 cm. dolg, krasen hrošč , zelen je in ima po seb i 

proge sestavljene iz jamic, ki se svetijo kakor demanti . Doma j e 

v Braziliji . 

13. Pleme lubadarjev (Xylophagi). Hrošči in njihove ličinke 

živé pod lubom in v lesu . Semkaj spadajo najhujši gozclni škod - 

II . 

Pod. 183 . 

I. Smrekov lubadar ; Bostryehus 

typographus v 

nar. velikosti in povečan . 

II. -Njegova zalega in po - 

leg zalega druzega,, manj - 

šega lubadarja. Nar. vel . 

Ijivci, kakor je na pr. : 

smrekovi lubada r 

ali pisar (Bostrychu s 

typographus), pod .183 , 

je samo 5 mm. dolg , 

breznoge ličinke s o 

bele in rjavoglave. Pod 

hibam vrtajo dolge zvite rove, ki so na prvi pogled nekoliko črka m 

podobni . Borovi lubu dar (Hylesinus piniperda) obgrizava borove 

veje, da je drevo potem videti, kakor bi bilo umetno obrezano .

Žuželke. Irrošéi . 863 

14. Pleme roginov (Capricornia) ima večidel velike hrošče , 

z clolzimi, kozjim rogovom podobnimi tipalnicami . Veliki s t r i g o š 

(Cerambyx heros) je skoro 4 cm . dolg , tipalnice so pa še enkrat 

tako dolge, ličinka živi v hrastovem lesu . Moškatni kozliče k 

(C. raosehatus) je 2 cm . dolg, zelen, diši po mošku. Tesar (Lamia 

aedilis) je siv, 15 rnm. dolg, tipalnice so pa štirikrat tako dolge . 

Jarec (Clytus arietis) meri 7 Črt, črn je in ima tri rumene prečn e 

proge. 15. Pleme sijajnikov (Chrysorneliva) šteje večidel majhne , 

okroglaste zbočene hrošče živahne barve in velike sijajnosti . Rudeča 

t o p o l o v k a (Chrysomela populi) ima črn, plavo ali zelen o 

se bliščeè vratni ščit in rumeno 'sadeče pokrovke. Prstna bolh a 

(Ilaltica oleracea) je jako škodljiva zelenjavi . J e l š o v a r (Galeruca 

alni) je vijolčasto plan in se nahaja pogosto na jelšah . L erovka 

(Lema merdigera) je rudeča kakor cinober, ako jo vzameš 

v roko, zacvili. ščitarka (Cassida viridis) je zelena in ima široke, 

črez telo pomaknene pokrovke . 

Pod. 184 . 

d. Tr o čl eni, Trimera. 

Božja kravica . 

Coccinella . 

Drugi. 

16. Pleme krogijašev (Coccinellina) K r v n i- 190 

è a r (Lycoperdina cruciata) je 7 mm. dolg, rucle è 

s črnim križem . Polonica ali božja kravic a 

(Coccinella septempunctata), pod . 184, je rudeč a 

kot cinober in ima sedem črnih pik na pokrovkah . 

Njena ličinka žré ušice in je zategadelj koristna . 

razred : Kožokrilci ; Medičarji ; Ilymenoptera . 

Kož o kril ei odlikujejo se štirimi kožnatimi , neenakimi, 19 1 

z malo žilami premreženimi krili, nekateri so pa tudi brez kril . 

Razen velicih mrežastih oči imajo rta čelu še tri pikčaste oči . 

Ličinke so ali brez glave in nog, ali pa imajo glavo in več no g 

nego gosenice metuljev. Gornje čeljusti so močna grizala, spodnje 

čeljusti so pa navadno spremenjene v tok , v katerem tiči dol g 

sesajoč jezik. Samice imajo konec zadka ali očiten sveder, s 

kojim vrtajo luknje v rastline ali živali , da va-nje polagajo svoj a 

jajca ali pa nosijo v zadku skrito ž el o za obrambo , katero j e 

v zvezi z mehurčičem polnim strupenega soka. Tako želo zbode 

prav občutljivo. Kožokrilci se delé v več podrazredov in ose m 

do deset plemen. 

l. Kožokrilci s svedrom . 

Pleme lesnih os (Thendredonidae) . Z e l e rt a g r i z l i c a (Then- 19 2 

dredo viridis) . Velika lesna osa (Sirex gigas) je 3 cm . dolga, 

črna, zadek rudeè, na konci pa črn. Ličinka živi več let v lesu 

in večkrat se stopram v pohištvu razvije in pride na dan . 

Zoologija.

354 

Pod. 185 . 

Borova gosenica pokrita bubami neceg a 

brakonida, Microgaster nemorum . 


Pleme najezdnikov (Ichneumonidae). 

Njihove ličinke zajedajo 

druge žuželke , zlasti gosenice 

in s tem so uprav koristne. 

Nekateri so tako majhni , 

da njihove ličinke živé v metuljih 

jajcih. Velikanski najezdnik 

(Pimpla manifestato r 

je črn, 3 cm. dolg, sveder je p a 

še daljši. Nadalje so pravi n aj 

e z d n i k i (Ichneumon) kojih j e 

300 vrst, in pa brakovi (Bracon), 

ki so posebno škodljivi 

borovi gosenici pogubni, kar nam 

pod. 185 razjasnuje. Ta vrsta , 

Mi cr o g a st er imenovana, položi 

svoja jajca v borovo go - 

senico, a njene ličin.ke, požrši gosenico od znotraj , prerijejo s e 

skozi kožo in se zabubijo v belem zapredku in. tako mrtvo go - 

senico skoro vso pokrijejo . 

193 Šiškarice (Gallicolae) zabadajo v zelene rastlinske dele , ki 

se vsled tega spačijo in spremené v čudne izrastke , tako imenovane 

šiške, v katerih živé njihove ličinke . Hrastova šišk ar 

i c a (Cynips quercus) dela na hrastovem listji znane šiške, ki 

pa niso za nobeno rabo . Prava šiškarica (C. tinctoria) v Mali 

Aziji nareja prave šiške, ki se rabijo za stroj, tudi se dela iz nji h 

tinta in črna barva. Rožna šiškarica (Rhodites rosae) nareja 

na divjih rožah (na, šipku) izrastke, ki so videti, kakor bi bili po - 

raščeni z mahom, tako imenovane rožne šiške ali bedeguare . 

2. Kožokrilci z želom. 

194 Živé radi v družbah , v umetno stavljenih stanovih, kamo r 

vose hrano za svoje ličinke . Pri mnozih rodovih nahajajo se raze n 

samcev in samic še tako imenovani delavci, kateri opravljajo naj - 

veča dela, tako na pr. stavijo stan, nabirajo in znašajo živež i n 

goje zalego. Ti delavci so spolno nerazvite samice . 

Ose roparice (Rapientia) prehranijo svoje ličinke večidel z 

žuželkami. Črna mravlja (Formica nigra) in rjava mravlj a 

Formica rufa). Mravlje živé zadružno, ližejo najrajše sladke sokove, 

pa tudi živalske tvarine . Največ na številu je brezkrilih delavcev. 

Krilati samci in samice ob svojem času zapusté mravljišče 

in rojé po zraku, samice se pa potem , ko so jim odpala krila , 

vrnejo zopet v mravljišče . Mravljinske ličinke so bele , brezglave 

in breznoge ; ko se zabubijo , služijo pticam pevkam za hrano , 

ljudje jih po krivem imenujejo m r a v l j i n s k a jajc a . Za obramb a 

brizgajo mravlje neki grizek sok, namera m. r av s k o kislino .

Žuželke. Medičarji. 355 

Na Orenoku v južni Ameriki živeče , jako velike mravlje ondotn i 

prebivalci jedó . Navadna osa (Vespa vulgaris) ima črno in rumeno 

kolobarčast zadek ; podoben jej je sršen (V. crabro), samo 

ka je ve(U. Ose delajo iz lesenih drobtinic in sline neko tvarino , 

ki je še najbolj podobna grobemu sušilnemu papirju, in iz te tvarin e 

si napravijo gnjezdo bodi si na prostem v kacem zatišji ali pa 

tudi pod zemljo. Jeseni poginejo vsi samci in delavci, le samice 

prezime in začno s pomladi vsaka za se novo naselbino . Ose glojejo 

plemenito sadje (noče) . Osini piki so jako boleči . 

Ose cvetnice (Anthophila) so najimenitniše žuželke v tem raz - 

redu, večidel stave lončke od voska in je polné z medom . Živé 

ali paroma, ali pa v družbah, manjših ali večih . Bč el a (Apis 

Pod. 186 . 

matica . Trot . Delavka . 

Bčela ; Apis mellific . Nar. velikost . 

mellifica), pod . 186, živi v velikih družbah (rojih), kacih 16 do 2 0 

tisoč živali, od kojih je največ delavk, oboroženih Želom. Sam - 

cev ali trotov, ki so veči in nem* žela , je v vsacem roju ne - 

koliko sto , za čudo pa ena sama samica, kraljica imenovana . 

Trotje so bolj zajetni , kraljica je pa daljša od delavke. Delavke 

imajo dolg, dlakav jezik in na zadnji nogi pod golenico plitk o 

globelco, tako imenovani košek in zraven dlakavo šč et. S tein 

orodjem nabirajo cvetni prah, ga zvaljajo v grudice in nosé v 

koških domov. S prva divjo bčelo je zdaj pri nas povsod človek 

vzel pod pazko in v skrb. Bčele najpred njim namenjeno hišico , 

naj vže bode panj ali košnica, od znotraj dobro zamašé , da niti 

zrak niti svetloba ne more va-njo. Za ta posel nabirajo smolo s 

smolastih brstov. Potem od stropa doli stavijo satje, sestoječe i z 

pravilnih, šestooglatih lončkov. Za to potrebni vosek si dela bčel a 

sproti iz prebavljene medice, katero srka iz cvetov, a vosek jej 

potem v luskah leze izmed zadkovih obročkov . V nekaterih lončkih 

odgaja se zalega, katero delavke pitajo s cvetnim prahom v med u 

namočenem. Lončki, kateri so namenjeni za odgojo trotov in kraljic , 

odlikujejo se od ostalih po velikosti in obliki . Predno je mlad a 

zalega godna , bèele roj é, to je : stara kraljica prepusti gospodarstvo 

eni mladi kraljici izselivši se z necim delom živali . V druge 

lončke spravljajo méd v zalogo za zimo . Bčelarstvo se je v novejšem 

času znatno povzdignilo, sosebno odkar je Župnik Dj erz o n 

priobčil svoje opazke in izkušnje. V Ameriko so bčelo stopram 

23*

195 

196 


Evropejci zanesli, zato je bila inrzka Indijanom kakor predhodnic a 

njihovih vedno napredujočih neprijateljev . 

Čmrlji (Bombus) so debeli, jako kosmati in živé po kaci h 

sto skupaj v zemlji pod mahom. Paroma živeče Mele so : B č e l a 

g r ob a éic a (Andrena) nahaja se v podzemeljski luknjah na utrti h 

stezah. BČela z idaric a (Antophorc parietina) zida na poslopjih 

ob južni strani jako trdne lončke od peska. B č e l a k r a j a č i c a 

(Megachile) dela pod zemljo ali v duplih naprstku podobne lončk e 

iz koščekov, katere reže iz šipkovih (rožinih) listov . 

Tretji razred : Luskokrllei ; Metulji ; Lephloptera . 

M e t ulji so najbolj znane in najlepše žuželke . Imajo štir i 

krila različne velikosti, prav malo jih je brez kril . Krila so pokrit a 

s predrobnimi luskami, ki se dadó kakor prah obrisati. Na glavi 

sedé velike mrežaste oči , zatem tipalnice različne podobe in ne - 

nepolna grizala, vsi ustni deli namreč ostanejo krnjavi, samo spodnj a 

ustna razvije se v dolgo zvito sesalo, s kojim pije medico iz cvetov . 

Toda dovršeni metulji jako malo, nekateri celó nič ne jedó in splo h 

živé le malo časa. Njihove ličinke imenujemo gosenic e, ki imaj o 

k veèemu 9 parov nog, a zabubijo se večidel v predeni ovojek . 

Na glavi imajo gosenice na obéh stranéh več pikčastih oči, močne 

nazobčane čeljusti, hranijo se skoro samimi rastlinskimi tvarinam i 

in so jako požrešne, zato so enako hroščevim ličinkam dostikra t 

jako škodljive. Kar se tiče barve in postave, ne razlikujejo se gosenice 

nič manj kakor metulji. Nekatere živé zmerom v družbi , 

večina njih pa samo nekoliko časa . 

Metulje razvršèujemo nekaj po načinu življenja, nekaj pa p o 

tipalnicah in krilih v štiri podrazrede in v dvanajst plemen . 

1 . Dnevniki, D i u r n a. Letajo samo ob dnevi, tipalnice s o 

nitkaste, na konci betičaste ; velika, široka in lepo pisana krila drž é 

v miru sedeč po konci in nad hrbtom zganena . 

Lepili (Papilionida). Njihove gosenice so trnjave , ne zapre - 

Pod. 187 . dajo se, temveč se kakor 

bube na prostem obešajo. 

Semkaj spadajo : 

Bis er nik ( Argynnis ; 

g o s p i c a (A. Paphia) ; 

o s a t n i k (Vanessa car - 

-drli} , admiral (V. Atalanta) 

; dnevni pavlinček 

(V. lo), pod . 187 ; 

pogrebec (V. Antiopa) ; 

veliki koprivar (V . 

polychloros) ; spreminjave 

k (Apatura Iris) ; 

s a r (Hipparchia Gala - 

Dnevni pm'liné' ek ; Vanessa Zo . ar. Velikosti . tea) ; Iastavié a r (Pa-

Žuelke . Metulji . 35 7 

pilio Machaon) ; j a d r a v e c (P. Podalirius ; rumenjak (Colias 

Ehamni) ; kapusov belin (Pontia brassicae) in glogov beli n 

(P. crataegi) , zadnja dva sta n a j D. a v a d n i š a in ob enem najškodljiviša 

metulja , prvi na kapusu in drugi zelenjavi , drugi p a 

na sadnem drevji. Nadalje sta še : p l a v č e k ali okaè (Polyommatus 

Argus) in zl a tokril e c (P . Phlaeas) . 

2. Somračniki (Crepuscularia) letajo o somraku , nekater i 

pa tudi po belem dnevi. Njihove tipalnice so skoro skozi enak o 

debele, časih trorobe, truplo veliko, debelo, zadaj prišpičeno . Prednja 

krila znatno veh od zadnjih , v miru jih držé razgrnjena al i 

pa pokrivajo truplo kakor streha . 

Veščeci (Sphingida) letajo samo o somraku ; gosenice so gole 

in imajo neki rožiček na predzadnjem obročku , zabubijo se v 

zemlji, ne da bi se zapredali. — Veliki vinski veščec (Sphinx 

Elpenor) ; mlečkov veščec (Sph . euphorbiae) ; kalinov veščec 

(Sph. ligustri) ; slakov veščec (Sph. convolvuli) ; b o r o v 

Pod. 188 . 

Borov veščec ; Sphinx pinastri . Nar . velikosti . 

veščec (Sph. pinastri), pod. 188 , èegar gosenica škoduje po je - 

lovih in borovih gozdih ; smrtoglavec (Acherontia Atropos) ; 

večerni pavlinček (Smerinthus ocelatus ; velerilec (Macroglosa 

stellatarum) ; krasni oleandrov veščec (Sph. nerii) prihaja 

v vročih letih od juga . Na Primorskem , na pr . okoli Gorice 

nahaja se skoro vsako leto . 

Ov niči (Zygaenida) letajo po dnevi . Njihove tipalnice so n a 

konci češljaste ali narezane. Kratkodlakave gosenice zapredaj o 

se v rahel mešiček . Navadni ovnič ali ivanjska ptičic a 

(Zygaena trifolii) bila prednja krila črna z rodečimi lisami, zadnj a 

krila pa rodeča. Pogosto se nahaja po travnikih . 

Sk[enokrilel (Sesiada) imajo samo sem ter tja luskava in zato 

prozorna krila. Podobni so nekaterim bèelam , a letajo samo o 

solčnem svitu, zlasti o poldne, ko solnce najbolj pripeka . B č e l a r 

(Sesia apiformis) . 

197

198 

358 


3. P o n o č nj a ki (Nocturna) se po dnevi skrivajo in letajo 

samo po noči. Trupla so debelega, njihova krila so široka in skor o 

enako velika, tipalnice so večidel dvojno češljaste . 

Prelci (Bombycida). Gosenice teh ponočnjakov so ali gole ali 

pa kosmate , živé po drevji in grmovji in so dostikrat neizrečen o 

škodljive ; zapredajo se v mešičke, ki so časih jako umetno izdelani . 

Semkaj spada eden največih metuljev , velikanski a t l a s (Saturnia 

Atlas) v Indiji. Zatem je tu najkoristniša žuželka, namre č 

s vil ni prelec (Bombyx mori), pod. 189 , katerega je v šestem 

Pod. 189 . 

Metulj . 

Gosenica. Jajce in buba. 

Svilni prelec ; Bombix mori . Nar. velikosti . 

stoletji cesar Justnijan iz njegove prvotne domovine, iz Kine, vve l 

na Grško, od koder se je svilarstvo leta 1130 v Sicilijo in odto d 

po Laškem razširilo. Na Francoskem se je svilarstvo pričelo stopram 

leta 1470 , a razcvelo se je sosebno za Henrika IV. okoli 1600 . 

Tudi na Nemškem se je poskušalo gojiti to gosenico , in sicer ne 

brez uspeha. Ali pri vsem tem Nemška ne izdeluje tako reko č 

nikakoršne svile , temveč mora vso to dragoceno tkanino dobivati 

od drugod . 

Gosenica svilnega prelca hrani se listjem bele murve, lev i 

se štirikrat , v 4 do 5 tednih je dorasla in potem se zaprede z 

400 do 500 vatlov dolgo nitjo. Ta zapredek zovemo kokon, 200 

do 400 jih gre na 1 funt. Svilna nit iz zapredka je pretenka, zato 

se jih navadno 8 do 12 sprede skup, a še taka nit je tenka kako r 

las. Iz 10 funtov zapredkov dobi se l funt predene svile . Vsle d 

neke bolezni na svilnih gosenicah svilarstvo v zadnjih letih nazaduje. 

K prelcem spadajo še nadalje : n o Č n i pavlinček (Saturnia 

earpini) ; borov prelec (Gastropacha pini) , pod. 190, je 

borom najškodljiviša žuželka . Sprevodnega prelca (G. processionea) 

gosenice žive družno v spredenem gnjezdu, katero v lepem 

redu ena za drugo gredoč zapuščajo in nažrši se povračajo se v

Žuželke . Metulji . 359 

istem redu zopet v gnjezdo nazaj . Dlake teh gosenic so krhke in 

od njih se človeku lehko koža uname in oteče . V hrastovih gozdih 

Po 190 

naredé časih veliko škodo . 

Prsteničar (G. neustria) 

znese svoja jajc a 

na sadno drevje v po - 

dobi obročka ali prstena 

okoli tencih vejic ; nje - 

gova gosenica je sad - 

nemu drevju jako škod - 

ljiva.Hrastov prele c 

(G. quercifolia) ; r o g u - 

l j a (Harpyia vinula) tak o 

zvana po gosenici, ki ima 

Samica borovega P relca ; Gastr.Pacha Pini. Samec rogljast zadek. Vrbo v 

jej je podoben, samo ka je manjši . 

zavrtač (Cossus ligniperda), 

njegova gosenica živi v lesu. Smrekam in jelam jako škodljiv 

smrekov prelec (Liparis monacha) . Sadnemu drevj u 

sosebno škodliva sta še gob o v e c in zlat o rit k a (Liparis dispa r 

in L. chrysorrhoea) , bela metulja, ki svoja jajca zavijeta v volno , 

svetlo kakor zlato . K o s m atinee (Euprepia caja) je jako le p 

metulj, ime je pa dobil od kosmate gosenice. Spomina vredni s o 

vrečonosci (Psyche) , njihove gosenice spredó si iz peska in 

Pod. 191 . bilk vrečice, v trojih tičé in se tudi zab 

bube. Tudi črvièasta samica stanuje vs e 

svoje življenje v vreči . 

Sovke (Noctuada) so metulji tencih tipalnic, 

kosmate, rta sove spominjajoče glav e 

in koželastega zadka. Narisi na krilih s o 

navadno izprani . Gosenice sledečih so škod - 

ljive : kapusova sovka (Noctua brassicae) 

na zelenjavi ; borova sovka (Trachea 

piniperda) v borovji, ozimna sovk a 

(Agrotis segetum) na žitu. Krasno pisani 

metulji so : rumeni, plavi in rudeè i 

tr ak ar (Catocala pronuba , C. fraxini in 

C. nupta . ) 

Pediei (Geometrida) so metulji tenceg a 

trupla in letajo zvečer . Njihove , dostikrat 

škodljive gosenice se gibljejo, kakor bi pe d 

merile. Samice mnozih pedicev nemajo kril . 

Tukaj omenjamo samo škodljivega zimskega 

pedi c a (Acidalia bromata} , pod . 

191 , čegar mala gosenica dela n.ajveè o 

škodo na sadnih drevesih. Metulj stapra m 

Zimski pedic ; Acidalia novembra ali decembra meseca 'zleze . 12 

mata. a samec, b samica, c bub e , ki J e pod *zemljo , in kratkokril a 

gosenica nekoliko povečana . samica lazi na drevje, da bi ondi na popke

199 

360 


znesla svoja jajca. To jej lehko ubraniš , ako okoli debel ovije š 

slame, s kolomazom namazane . Semkaj spada tudi šarec (terene 

grossulariata) . 

4. Metuljčki, Microlepidoptera so mnogobrojni, jako 

mičkeni metulji, ki letajo po dnevi in po noči . Njihove gole gosenice 

živé zmerom sredi tvarine , ki jim služi za živež , in z a 

bubijo se v rahel zapredek. Mnoge med njimi so veleškodljive . 

Vesce (Pyralida) . Slani n. s k a vešča (Pyralis pinguinalis ) 

živi kakor gosenica v slanini (Špehu) in maslu, kapusova vešč a 

(Dotis forficalis) na kapusu , močnata vešča (Asopia farinalis ) 

v moki . 

ZavUaei (Tortricida) , zato tako imenovani , ker se njihov e 

gosenice rade zavijajo v listje . Hrastov z a, v i j a č (Tortrix viri - 

dana) ; grozdni z a v i jaè (T. uvava) Živi kakor gosenica v cvetj i 

in potem v nezrelih zelenih jagodah vinske trte in dela velik o 

škodo . Jabelèni z a vij a č (Carpocapsa pomonana) znese jajc a 

na mlada jabelka in hruške, katere potem izjeda bledorudeèkast a 

gosenica . 

Molji (Tinejada). Gosenica žitnega molja (Tinea granella ) 

izjeda žitna zrna. Krznarski molj (T. pellionella) kvari krznino , 

s u k n j a r s k i mol j (T. sarcitella) pa volneno obleko . Njihov e 

gosenice tičé v majhnih cevkah (tokih) , katere si napravijo iz 

zgrizene robe. Voščeni molj (Galleria cerella) živi kakor gosenica 

pri bčelah v satovji . 

Pen:0M (Alucidata) imajo pernato razcepkana krila . P e rn 

j a k (Pterophorus pentadactylus) je bel kakor sneg in ima krila 

v pet cepov razrezana . 

Četrt' razred : Dvokrilci ; Muhe ; Diptera . 

200 Te žuželke imajo samo dve kožnati, redkožilnati krili, a na - 

mesto zadnjih sta dva nasajena betiča , tako zvana u t r i p a č a . 

Usta so spremenjena v sloko sesalce , v katerem so pri nekaterih 

skrite ostre bodoče ščetine ; žela nema nobeden dvokrilec . Ličinke 

so brez glave in brez nog , pravimo jim z a p l i v k i . Moramo p a 

priznati, da od večine so nam jajca , zaplivki in bube in njihovo 

življenje neznane. Dvokrilcev je črez 10000 vrst, vendar niso tak 

imenitni, kakor žuželke prejšnjih razredov . Delimo je v štiri plemena . 

l . Komarji (Tipularia) so tencega in nežnega trupla , jajc a 

nesó večidel na stoječo vodó , kjer živé njihove ličinke . Zato s e 

sosebno v močvirnih krajih in v mokrih letih nahajajo v obilji . 

Samice vbadajo jako občutljivo in sesajo kri ter so ljudem in živalim 

velika nadlega , in sicer ne samo v vročih pokrajinah, tem - 

več tudi v severnih polarnih deželah, kjer trapijo sosebno severn e 

jelene. Navadni komar (Culex pipiens) je 6 mm . dolg , o topli h 

večerih pleše v visocih vrtincih , a po noči ga čujemo zujiti, ak o 

nam leta okoli glave . Velikanski komar (Tipula gigantea) j e

Žuželke. Muhe 361 

25 do 35 mm. dolg. P e r u š n i k (Chironomus phnosus) ima velike 

pernaste tipalnice . 

Ličinke nekaterih mušic živé na rastlinah in vzrokuje o n a 

njih šiškaste izrastke , h r g e imenovane , zato tudi te muhe imenujemo 

hržice (Cecidomia), a med njimi je tako imenovana n e mš 

k a mušica (C . destructor) , ki v Ameriki na žitu dela velik o 

škodo. Ličinke tako zvane Tomaževe m u š i c e (Sciara Thomae) 

združe se časih na tisoče v dolgi, kači podoben izprevod . Ta pri - 

kazen imenuje se tudi živa v r v. S k r ó p n i c e (Simulia) so jako 

majhne, samo 2 do 3 mm . dolge mušice, ki so neznansko silne i n 

nadležne. Posebno napadajo živino, jej silijo v gobec, nos in ušes a 

in jo s svojimi jako bolečimi vbodi strahovito trape. Semkaj spadajo 

tako imenovani m o s k i t o s v vročih pokrajinah in pa g o l ubaški 

k omar (Simulia columbaschensis) , ki se časih v gosti h 

rojili pokaže v Banatu in v Srbiji ter je čredam poguben . 

2. 31uhe (IVIuscida) , ki so več ali manj podobne naši znani 

hišni muhi, so po številu najveèe pleme dvokrilcev . Goveji oba d 

(Tabanus bovinus) , pod. 192 , zbada jako občutno in nadleguj e 

Pod . 1 92 . sosebno goveda in konje . Grabežniea 

(Asilus) pograbi leteče žuželke 

vsake vrste ter jih izsesa. Muha č rni 

ca (Anthrax) odlikuje se črnimi krili. 

Kalni c a (Eristalis) živi na cvetji, a 

njena repata ličinka nahaja se v gnojnici 

. Zlobna muha ali bodulj a 

(Stomoxys calcitrans) je vsa podobn a 

naši navadni hišni muhi , prikaže s e 

stopram konec poletja in zbada in 

nadleguje ljudi . Hišna muha (Musca 

Goveji obad, Tabanus bovinus . domestica) je jako silna , vse obliže 

Nar . velikosti . 

in onečisti , največ jih je po vaséh , 

ker ličinka živi v gnoji . Na raznem živeži delajo škodo : Z a p l j u nkariea 

(Sacropha carnaria), ki na meso ne leže jajec, temve č 

žive ličinke ; znana mesarska muha (Musca vomitoria) , pred 

katero po leti skoro nij mogoče skriti mesa ; muha sirovk a 

(Piophila casei) živi kakor ličinka v siru ; muha č r e š n o v k a 

(Tripeta cerasi) pa v črešnjah, Nadalje si je še zapomniti : m r t v a- 

'ko muho (Sarcophaga mortuorum) okoli mrtvecev , mrho j e d o 

muho (Musca cadaverina) na mrhovini ; zola (Scatophaga stercoraria) 

na govnu. Konec delajo o b a d a r j i (Oestrus), ki svoja jajc a 

pokladaja govedom , konjem , ovcam in jelenom na kolena , prsi , 

vrat in hrbet. Ličinke živé ali na hrbtu pod kožo , ali zlezejo v 

nos, ali pa jih žival poliže in požre ter se potem v njenem želodci 

dalje razvijajo . 

3. Ušenei (Pupipara) so večidel nekrilate majhne žuželke, k i 

druge živali zajedajo in žive ličinke rodevajo. Pod perutnicami 

naših lastavic in naše brizge nahaja se pogostoma la stavièini

20 1 

202 

362 


uše nec (Stenopterix hirundinis), 4,5 mm . dolg zajedavec. Druge 

vrste živé na konji, jelenu, ovci, netopirji in bčeli . 

4. Bolhe (Pulicida) so nekrilasti zajedavci. Semkaj spada 

sploh znana bolha (Pulex irritans) čegar ličinka živi v smetji , 

na podu med pokami. Druge vrste nahajajo se na druzih toplo - 

krvnih živalih . Južnoamerikanske bolhe pešèe rt c e (Sarcopsylia 

penetrans) samica vvrta se ljudem in živalim v noge in dela ondi 

strašno hude in nevarne vrede (ulésa) . 

Peti r a z r e d : Mreiokrllel Tenèiéariee ; Ne li~optera . 

Te žuželke odlikujejo se s štirimi velicimi , mrežastimi krili. 

Pri nekaterih so vsa krila enaka v velikosti in podobi, pri druzi h 

so pa zadnja krila manjša, ali pa so vzdolž nabrana . Navadno s e 

ne zabubijo, temveč se samo levé, in leveč se počasi spreminjajo . 

Ličinke in bube imajo časih vže noge in celó krila , in niso nič 

manj živahne in gibčne, nego popolna Žuželka, kateri so tudi vž e 

jako podobne. Z obzirom na te razmere med žuželkami in njenimi 

mladiči delimo ne baš mnogobrojne vrste tega razreda na dvoje . 

1 . Ličinke popolnim žuželkam niso podobne, bub e 

ne jedo . 

N a v a d n a ten čiè a r iea (Chrysopa perla) obeša na dolzih , 

kakor las tencih pecljih viseča jajca po listji, njena ličinka po - 

končuje ušice . M r a vl j i n è j i volkec (Myrmecoleon formicarius ) 

dela kot ličinka livku podobne jamice v peščeni zemlji in lovi 

va-nje mravlje in druge majhne žuželke. T r m i t i (Termes) nahajaj o 

se v več vrstah v Indiji , Afriki in južni Ameriki , imenujejo ji h 

tudi bele mr avl j e. Kakor bčele in mravlje živé tudi trmiti v 

velikih zadrugah, kjer se nahajajo dvojne belkaste brezkrile ličinke , 

namreč d elave i, ki zidajo, in vojaki, ki branijo velikanske, z a 

moža visoke, iz zemlje zidane stanove . Stene teh kapičastih stano v 

so tako trde in čvrste , da jih tudi najhujši dež ne more poškodovati. 

Ko so se Angleži vojskovali v deželi Kafrov, rabili so več - 

krat take stanove za krušne peči . Samci in samice imajo nekaj 

časa krila in so 15 do 20 mm . dolgi, toda samica postane za čud o 

dolga in debela, predno začne jajca nesti , blizu 2000krat je obsežniša. 

Termitje časih potujejo in na tacem potu so velika preglavica 

ljudem, ker razdenó in uniče vse, kar pij od kamena ali 

kovi . Mladoletnice (Phryganea) in vodno cvetje ali eno - 

dnevnice (Ephemera) živé kakor ličinke v vodi ali v glenu . 

Ličinke mladoletnic si napravijo iz rastlinskega drobiža , mali h 

polževih lupin in peska tulec, katerega vedno sebo pose. Ličink e 

živé navadilo dve ali tri leta , razvite muhe pa vže pocepajo za 

par dni, nekatere celó konec prvega dne. O vročih poletnih dnevih 

prikažejo se časih v neizmernih rojih, ali ravno tako hitro pa tudi 

izginejo.

Žuželke . MreZokri.lei . 363 

2. Ličinke so popolnim žuželkam enake ali vsaj jak o 

podobne, bube jedó . 

Kačji pastirji (Libellula), pod. 193, so ali plavi, ali zeleni, 203 

ali pa rumeni ter švigajo okoli vodnih rastlin . Razen navadneg a 

kačjega pastirja (L. vulgata) omenjamo še velikega kač- 

Pod. 193 . 

jega pastirja (Aeschna 

grandis) , ki je '7 

cm. dolg in sploh največi 

tega rodu. Vsi kačji pastirji 

so požrešni roparji , 

ki polové in ugonob é 

mnogo žuželk ; to isto 

delajo tudi ličinke, ki 

blizu vode na listji sedeč 

vrebajo na plen. Neka 

posebnost pri teh živalcah 

je njihova spodnja 

ustna, ki je jak o 

Kačji pastir. Libellula. Nar. velikost . dolga in spredaj z necimi 

kleščicami oborožena. 

To ustno prav spretno rabe pri lovu, a kedar mirujejo, zavihnejo 

si jo prek lica, kakor kakovo masko . 

Pri kobilicah ste prednji dve krili pergamenasti, zadnj i 

pa vzdolž nabrani. Kobilice se ne preobrazujejo , temveč se samo 

večkrat prelevé , in ličinke in bube razlikujejo se od dovršene zuželke 

samo v tem, ka so manjše nemajo kril. S tem, da teró 

pokrovko ob pokrovko ali pa ob stegno, cvrčé , ako sedé mirno , 

leteč pa glasno hreščé. Samice imajo bodalcu podoben sveder, s 

kojim jajca v zemljo zabadajo. Med temi živalcami so znane pri 

nas : zelena kobilica (Locusta viridissima), kobilica selica, 

(Acridium migratorium) je 5 cm. dolga in se posamezna nahaj a 

skoro po vsej Evropi, časih se pa od vzhoda sem priklati v 

strašanskih množicah v južno Evropo in požre vse zelenje . Š k r ebetaljk 

a (A. coerulescens) je manjša od prejšnje, ima rudeča 

ali plava zadnja krila in se pogostoma nahaja po solnč - 

Pod. 194. vatih travnikih. C vrčki 

ali murni (Gryllus) 

prebivajo po luknjah, 

bodi si na polji , 

ali pa tudi po hišah , 

kjer so časih prav 

nadležni zarad glasnega 

in neprestanga 

cvrčanja, katero izva - 

Podjed ali bramor, Gryllotalpa. Nar . velikost . jajo teroč krilo o krilo. 

Podjed ali b r a m o r (Gryllotalpa) , pod . 194 , ima sprednje nog e 

lopataste, spretne za kopanje . Ta grda Žival je po njivah in vdih

364 


jako škodljiva . Hinavka ali bogom o l k a (Mantis) vreba s pavzdignenimi 

nogami, kakor bi molila, na Žuželke, jih pograbi i n 

požré. Pri nas se nahaja po nizkem grrnovji . Nekako čudni prikazni 

ste suhi strah (Phasma gigas) , ki je skoro 20 cm . dolg 

in je videti kakor bi bil iz suhih protov zložen, in pa ž,i v i lis t 

(Phyllium siccifolium), ki je pa v nasprotji s prejšnjim plošna t 

in uvelemu listu podoben. Oba živita na Javi . Kuhinjski šèur 

e k ali ž'ohar (Blatta orientalis) je 21 min . dolg, temno rjav in im a 

rožene pokrovke ; po dnevi je skrit, po noči se pa pokaže po kuhinjah 

in pekarijah in ogloje vse, kar je užitnega, posebno del a 

škodo na usnji . Strigalica (Forficula auricularia) ima pod kratkimi, 

usnjatimi pokrovkami zganena krila, s katerimi leta po noč i 

okoli ; živalca išče sladčice po cvetji in na sadji , nikakor pa jej 

nij na misli laziti v ušesa spečih ljudi . 

Brez kril so : S k o čir epi, samo nekoliko milimetrov dolge 

živalce, ki časih na tisoče živé v mlakah in na mokrem listji , a 

snežni skoéirep (Podura nivalis) na snegu in ledu. Kedar 

sko&rep miruje, ima rep podvit pod truplo , a kedar ga sproži , 

požene se naprej . Ribica (Lepisma) je 10 mm . dolga, bela in 

svetla, ter se pogostoma nahaja v shrambah in omarah za jedi in 

v prodaj alnicah . 

Šest' razred : Polnkrilel ; Stenice ; Hemiptera . 

204 Te žuželke označuje sesalce, podobno togemu kljuncu, t o 

je namreč členovit tok , a v njem so skrite štiri ščetine, kater e 

I»Iukrilci zabadajo v rastline ali živali in pijó njihove sokove. Pr i 

nekaterih imajo samo samci krila , a nekatere so brez vseh kril . 

Preobrazujejo se nepopolno . 

Znameniti polukrilci so : črvei (Coccus), med trojimi je na 

nesem kaktu živeča koše n i l k a (C. rasti), ki daje krasno rudeč o 

barvo, karmi n. Prava domovina košeniljke je Mehika , od koder 

so jo pa zaplodili tudi v druge tople kraje, celó na Spanjsko . 

Gojé jo v posebnih kaktovih sadiščih. Samci so krilati , pobiraj o 

in sušé se pa zgolj samice , ki se pa usušene tako skrée, da ji h 

skoro nij poznati., zato so jih s prva imeli za kakovo seme . Na 

1 funt računa se karih 80.000 živalec. Manj krasen je škrlat, k i 

se dobiva od k e r m e s o v e g a č r v c a (C . ilicis) Živečega v južn i 

Evropi, zlasti na Grškem, na kermesovem hrastu . L a k o v e c (C . 

lacca) zabada v vzhodni Indiji mladike necih smokev, a iz ran e 

solzeči sok osehne na zraku in daje tako imenovani šelak, ki se 

rabi za pokoste, pečatni vosek itd . 

Na lubu in na listji raznih rastlin videvajo se pogostom a 

majhne, čisto z belo volno pokrite luske, -a če bolje pogledaš, vidiš , 

da je samica kacega črvca, ki nepremično sedeč jajca leže in od - 

morje. Zaléga sesa potem sok in s tem škoduje rastlinam , kako r 

na pr. oleandrov Črvec (Aspidiotus Nerii) , 1 mm. dolg , ki

Žuželke. Stenice . 365 

često na tisoče sedi na oleandrovih listih in je videti , kakor bi 

bilo listje posuto sivo rumenimi pikicami . 

U š i c e (Aphis) so znani mrčes naših dreves in grmov . Njihove 

olevljene . kože ležé kakor bel prah po listji, tako imenovan a 

medena slana . Iz ubodene rastline se ob vročem vremenu ced i 

neki sladek sok, medena rosa zvan. Plodé se neizrečeno hitro 

in na neki posebni način , samica namreč koti skozi vse poletj e 

same mlade samičke , ki kmalu potem , ne da bi se parile , rod é 

zopet mlade samice in stopram konec poletja prikažejo se tud i 

samci. Na listji, pecljih in plodovih proizvajajo ušive raznovrstn e 

izrastke in okrnjake . Izmed kacih 120 vrst je zelena rožn a 

u š i c a (Aphis rosae) in črna u š i c a (A . fabae) na bobu najnavadniša. 

Samica trtne u š i c e (Phylloxera vastatrix) živi na listji 

.umske trte, mlada zalega pa sedi na koreninah in sesa sok iz njih . 

Ker se tudi ta ušiva neznansko hitro plodi., dela na trsih neizmern o 

škodo in zadnja leta pokončala je mnogo vinogradov, zlasti v 

Burgundu na Francoskem . 

S k r ž a d j e (Cicada) imajo spodaj na prvem zadkovem obročku 

neko posebno pripravo, namreč dve globeli, prek njih pa napet o 

mrenico, kakor dva bobniča, in tresoči se mrenici proizvajate glas . 

Veliki s k rŽ a d (C. orni) Živi v južni Evropi (pri nas v Vipavi 

in na Primorskem) na jesenu in zabada kljun v njegove mladike , 

iz kojih se potem cedi mana . Slinarica (C. spumaria) zbada 

vrbe in zelišča po travnikih in se zavije v belo peno, kater o 

polževo, pa tudi modrasovo slino imenujejo. Svetile c 

(Fulgora laternaria) nahaja se v Kini in Ameriki, preje so mislili , 

da mu se glava po noči sveti, kar pa novejši potniki oporekajo. 

U š z glave (Pediculus capitis) in posteljna stenic a 

(Acanthia lectularia) ste negnjusen, nekrilat mrčes, katerega j e 

pa z neumorno èistoto moči povsod zatreti. Najtežje je stenici 

priti do Živega , ker more več mesecev Živeti brez vse hrane . Z 

največim pridom se pokončava s pomladi od meseca marca d o 

Pod. 195 . 

maja, predno samice jajca znesó. Najgotoviši 

pripomoček proti stenicam je petrolej, 

s katerim se namažejo vse poke , 

spahe in luknje . 

Rastlinske stenice (Pentatoma) 

imajo usnjaste, barvane pokrovke in pod- - 

vita kožnata spodnja krila. Podobne s o 

hroščem, imajo pa isti zoperni duh, kakor 

posteljna stenica, in tega duha navzame s e 

Drevesna stenica. tudi plodovi, na pr. jagode, preko koji h 

je stenica lezla . Vodni drsavei (Hydrometra) poganjajo se p o 

vodi . Vodni šèipavec (Kepa cinerea) ima krepke prednje nog e 

za ropanje, na zadku pa dve ščetini . 

Stonoge (Myriopoda) so podobne Žuželkam, ker dihajo dušnicami 

in je njihovo telo razdeljeno v obročke , na kojih so vraščene 

členaste noge. Razlikujejo se pa po vencem številu — d o 

205


160 — telesnih obročkov, kakor tudi po tem, da njihovo telo ni j 

razdeljeno na tri dele. Preobrazujejo se nepopolno, samo večkratnim 

levljenjem. Jedó majhne žuželke in gnjile rastlinske in živalske 

snovi. Nahajajo se pod kamenjem , listjem in v mahu . 

G o s t o n o g ali o s k o r š, tudi železna kača (Jtilus terrestris) 

imenovana stonoga je okroglega trupla, 25 mm . dolga, črno-siva 

in po hrbtu dvojno rumeno progasta ter ima 90 parov nog . 

Striga ali kačja teta (Scolopendra electrica) je plošnata , ima 

69 parov nog in se v temi sveti . Po vročih pokrajinah nahajaj o 

se velikanske, do 25 cm . dolge strige, ki so strupene . 

Šesti r e d : Pajkovci Arachnida . 

206 Te živali imajo večidel okroglast zadek , ki je mnogo ve n 

nego z glavo zraščene prsi . Na prsih so vraščeni štirje pari nog , 

kril pa nikdar nem* . Veèi pajkovci dihajo s pluèi, ki so podobna 

dvema kožnatima vrečicama, drugi imajo pa , kakor žuželke , dušnice, 

po kojih dospeva zrak v truplo ter se ondi dotika krvnih 

Žilic. Na gornji plati glavoprsja so enostavne, pikčaste oči, navadno 

jih je po osem, a pri vsacem rodu so različno razstavljene. 

Razmnožavajo se z jajci, ne preobrazujejo se, pač se pa leve 

nekoliko kratov. Roparji so in se hrane manjšimi živalcami , 

207 

ali pa izsesajo veče , samo nekatere 

Jedó gnjijoče in preperele stvari. Na 

drugi strani pa tudi mnogo živali 

zobljejo pajke. Sploh se more reči, 

da te živali niso niti koristne, niti 

znatno škodljive. Nekatere so oboro - 

zete strupom, ki je pa, vsaj pri evropskih 

vrstah, samo manjšim živalim , 

nikdar pa človeku škodljiv. Delim o 

jih v nasladnih pet razredov. 

Prvi razred : èipavei ; Scorpionlda s 

šéipavci razlikujejo se od pajko v 

s podaljšanim truplom, ki je členovitemu 

repu podobno. Na konci zadka 

ima otlo, zakrivljeno želo, ki je v dotiki 

s strupnim mehurcem . Evropski 

ščipavec ali škorpijon (Scorpio 

europaeus), pod. 196 , ki se nahaja 

povsod pri nas in dalje po južni 

Evropi, je samo manjšim živalcam ne - 

varen, pri večih vbodeno mesto k večero.0 

oteče. Pik velikega indijskega 

škorpij ona, kije do 15 cm . 

dolg, pa velja sploh za smrtonosnega . 

Pod. 196. 

Evropski šèipavee ; Scorpio euro - 

paeus. Od spodaj .

Pajkovci. Šč'ipavei . 367 

Na glavi imajo ščipavci dve dolgi, škarjasti pipalki, ki se pa n e 

smejo nogam prištevati. Oblečeni so v roženo kožo , skoro kakor 

hrošči. Rodevajo Žive mlade . 

Po zidovih in ogradah videva se pogostoma m a t i j a ali suh a 

juMna (Phalangium Opilio) z jako dolzimi in tencimi nogami , 

ki mu lehko odpadejo in odpale še nekoliko časa gibljejo . Matij a 

dela prelaz k pajkom, ravno tako tudi dve črti dolgi knjižn i 

š č i p a v e c (Chelifer cancroides) , ki se nahaja po starih knjigah 

in rastlinskih zbirkah, kjer vreba na majhne škodljive Žuželke . 

D r u g i razred : Pravi pajki Araneae . 

Njihov debel , okroglast zadek je mehak , gol ali pa dlakav , 

brez obročkov in z glavoprsjem staknjen samo po tenkem reclji . 

Vsi pajki so roparji , ki vrebajo na žuželke, jih pograbé , umor é 

in izsesajo. V pod. 197 vidimo pajkova usta jako povečana . Da 

je lov vspešniši, pletó skoro vsi mreže iz tencih niti , ki jim prihajajo 

iz štirih ali šestih bradavic na zadku. Vsaka bradavica im a 

100 do 400 luknjic, skozi katere se cedi vlečen sok , ki se tekaj 

strdi v ravno toliko tericih vitek . Te nitke po potrebi lehko strne 

in napravi debelejše, pri tem mu sosebno dobro služijo češlji n a 

nogah. Pajkova preja pa pij za nikakoršno rabo . Znamenito je to , 

da nekateri pajki puščajo iz zadka na stran ali navzgor po ve č 

črevljev dolge nitke , katere potem veter s pajkom vred po zrak u 

odnese . 

Pod. 197 . 

Pajkova, usta od zgo - 

raj . Gibke čeljusti s o 

v zvezi s strupenim i 

žlezami. Vide se tud i 

nekoliko vzvišeno se - 

deče oči, katerih j e 

osem. Povečano . 

Pod. 198. 

Pajk križ'avee ; Epeira diadema. Nar. velikost 

. Od spodaj . 

Najbolj znani in najnavadniši pajki tkalci so : Hišni paje k 

(Aranea domestica) križ a v e c (Epeira diadema) , podoba 198 ; 

208

368 


s n o v a č (Tetragnatha extensa) prede čre,z polja in travnike on e 

milijone letečih niti, katere potem veter zbere in dalje nosi, tak o 

imenovano babje leto. Vendar vse te niti niso od ene, temve č 

od več vrst tacih pajkov, ki na svoji pajčevini potujejo po zraku , 

Kakor največega pajka omenjamo ptič j e g a pajka (Mygale avicularia) 

, Živi v Surinamu in je tolik, da ga človek komaj z rok o 

pokrije . 

Pajki S k it al ci ne predejo mreže , temveč klatijo se zmerom 

okoli in pograbijo svoj plen . Taki so na pr . : Pajk skaka č 

(Salticus), ki se kakor tiger zažene na plen, ter se zategadelj tud i 

imenuje p a j k t ig e r. Pajk volk (Dolomedes) nosi večkrat neb o 

volnen mešiček, kjer so spravljena jajca . Tara n t o l a (Lycos a 

tarentula), od koje se je prej mislilo, da je strašno strupena in d a 

od nje vjeden človek kakor besen pleše , kar je pa, se vé da , iz - 

mišljeno. Dolga je poldrugi. palec in prebiva v juLni Evropi, zlast i 

okoli Tarenta. P odkop (Cteniza caementaria) na Španjskem i n 

južnem Francoskem Ledi pod zemljo v luknji, katero si je sa m 

izkopal. Povodni pajek (Argyroneta) si naredi pod vodo i z 

srebrnobele preje neko tkanino, veliko kakor naprstnik, in od ono d 

napada povodne Žuželke . 

209 Tretji razred : Grin,je ali pršica ; Aearina. 

V ta razred spadajo majhne, z dušnicaini dihajoče živalce , 

katerim so glava, prsi in zadek tako zrasli , da jih nij moči ve č 

razločiti. Nekatere imajo škarjaste čeljusti grizejo, druge p a 

Pod. 199 . sesajo sesalcem. Med njimi nekatere zajedajo 

človeka in druge Živali, nekater e 

pa zopet kvare razni Živež in druge stvari . 

Hrošč j a g r i n j a (Gamasus coleopteratorum) 

Živi na hroščih, sosebne pogost o 

na govnobrbcih. Ptičja g r i n j a (pt. uš) 

(Dermanyssus avium) je navadna na kurah , 

golobih in drugih pticah. Srbee (Sarcoptes 

seabiei), podoba 199, je s prostim očeso m 

komaj viden, vvrta se človeku pod kož o 

in dela na kozi gnjusne garje ali s r a b . 

Sirska pršica (Acarus siro), močn a 

pršica (A. farinae) in slivova pršic a 

(A. prunorum) razjedajo imenovane ziveže . 

Slivove pršice je na suhem sadji časih to- 

Srbee ; Sarcoptes scabiei . Od 

spodaj . 100krat povečan . 

liko, da je videti, kakor bi bilo z moko 

potreseno . 

Četrti razred : Kleči, Ixodea . 

210 Kleši či imajo usnjato, raztezno kožo , Živé po gozdih in s e 

obešajo na ljudi iu toplokrvne Živali. Ko so se napili krvi, s e

Členarji. Košarji . 865 

napno, da jih je komaj poznati . Najbolj znan je navadni klop , 

tudi klešč in l a š č e c imenovan (Ixodes ricinus), dolg je 7 mm . , 

napit je debel kakor lešnjak . 

V peti in zadnji razred pajkovcev spadajo tako zvani b r e zpluèniki 

(Apneusta), to so malo znane , nič posebno znamenite 

Živalce, od kojih nekatere zivé v morji, druge so pa mikroskopičn o 

majhne . 

Sedmi r od : Ko§arji ; Crustaeea. 

Koža pri teh živalih je rožena, ako se pa va-njo vleže ogljen- 21 1 

čevokislo apno, postane trda, skorjasta. Glava in prsi zrastó navadno 

skupaj v en kos , ki je pokrit z lupino, tako imenovanim 

košem , od koder je vsemu redu nadeto ime : koša rj i. V ostalem 

vlada v tem redu za čudo velika raznovrstnost , in zato g a 

je težko veljavno označiti . Naj zadostuje, ako rečemo, da semkaj 

spadajoči členarji obstojé iz mnozih neenacih obročkov , a vsak 

obroček ima kakave členovite ude , naj si vže bodo grizala , al i 

noge ali pa plavute. Na glavi videvamo nasajene , sestavljene in 

enostavne pikčaste oči, dve ali štiri tipalnice, ki so časih jak o 

dolge, bičaste. Prve noge so rade spremenjene v škarje . Z malimi 

izjemami Živé košarji v vodi, dihajo pa ali resastimi škrgami al i 

pa škržnimi vrečicami. Nekateri so zmožni izgubljene posamezn e 

ude zopet nadomestiti . Pomnozavajo se z jajci , pri nekih so mladiči 

starim podobni in se samo večkrat levé, pri druzih zopet s o 

mladiči vsi drugačni in se morajo preobraževati . 

Ta red nij ravno prebogat gledé vrst, kajti v vsem jih j e 

znanih kacih 1500*), ali vendar se vže le pko po njihovi raznovrstnosti 

sodi, da morajo razpadati v mnoge razrede in plemena . 

Pri razvrstitvi košarjev gleda se največ na noge, namreč koliko 

jih je, kakave so in kje so vraščene, pri nobenem živalskem red u 

torej pisci niso gledé števila in nazivja razredov tako navskriž - 

nega mnenja, kakor baš pri košarjih . 

Prvi razred : Oklopnjakl ; Thoraeostraea . 

Semkaj spadajo pravi raki, ki niso samo največi, temveč 21 2 

tudi najkoristniši košarji, kajti so ravno tako okusna, kakor tečn a 

in redilna jed. Nog imajo pet parov, zatorej jim tudi deseto rt o ž c i 

(Decapoda) pravimo ; glava in prsi so pokrite velicim ščitom 

(košem) ; nekateri imajo dolg obročkast rep , drugi so brezrepi . 

Izmed prvih omenjamo : navadnega potočnega raka (Astacus 

fluviatilis), ki časih sleče staro lupino in dobi novo. Živ rak 

je zeleno rjavkast, kuhan pa Žarko rudeč . Na spodnji strani glavoprsja 

so usta, okoli njih je nameščenih šest parov žvekalnih pri - 

prav, zadnji trije pari so nožicam podobni ter se zategadelj ustn e 

*) Istini smo bliže, ako rečemo 3000. Fr. 


370 


nožice imenujejo. Škrge so češljaste rese in so priraščene v prinožji. 

V rakovem želodci nahajamo polu .kro ;tasta apnena zrna , 

tako zvare račje oè i . Hrani se živalskimi tvarinami., sosebn o 

mrhovino. Lové ga maja do septembra. Vsi drugi raki prebivaj o 

v morji , namreč jastog (A. rnarinus) 45 cm. dolg rak iz vseh 

evropskih morij, največ jih je pa v severnem morji . Kobilièa r 

(Palinurus vulgaris), ravno tako velik kakor jastog živi v srednje m 

morji. Ker je velik in jako okusen, lové ga posebno pridno . R ač 

i č (Palaemon spina) v srednjem morji je samo dva palca dolg , 

silno mnogo ga polové in pojedó. Puščavnik (Pagurus) ima 

mehak zadek, zato ga potisne v prazno polževo lupino in jo zmerom 

vlači za sebo . 

Brezrepi *) raki , tako imenovane rakovice so tudi užitne . 

Škarje lehko izgubé , toda jim kmalu zopet ponarastejo . Rakovi c 

Pod. 200 . 

Morski pajek ; Maja squinado . Nar. velikost . 

je mnogo vrst, omenjamo pa samo nekatere . Navadna rak ovica 

(Carcinus maeuas) nahaja se na bregovih vseh evropskih 

morij . Kopna rakovica ali t u r l u r u (Gecarcinus ruricola) na 

Jamaiki potuje vsako leto v strašanskih množicah k morji, d a 

ondi znese jajca, in potem se z mladimi vred vrača zopet v deželo . 

Morski pajek (Maja squinado), pod. 200, je posut z bodicami 

in ščetinami in živi v srednem morji. P i n n o t h e r e s v e t e r u m 

je prav majhna, rakovica grahove debelosti in ker je mehka, skriv a 

se rada v Žive školjke, posebno v morsko g rtj a t (Pinna) . 

213 I) r u g i razred : Obroékarji Arthrostraea . 

Te Živali n.emajo glave in prsi pokritih z hrbtno lupino, tem - 

več prsi in zadek so prav razločno obročkasti . Večina njih Živi . 

*) Prav za prav se ne more reči, da so brezrepni, kajti imajo zadek, sam o 

ka je kratek in pod oprsje podvit. Fr. E .

lenarji. Kdarjl . B7 1 

v vodi , a mnoge med njimi zajedajo ribe , druge zopet prebivaj o 

rade na vlažnih in temnih mestih . Semkaj spadajo : Povodn a 

bolha ( Gamarus) je navadna v sladkih vodah , morska bolh a 

(Talitrus) pa na vseh morskih bregovih. Obe ste dolgi blizu 10 mm. 

in skačeta- kakor bolhe . Kitova uš (Cyamus) ima ostre kremplje 

in jih zadere kitu v kožo . Vsi ti dosle imenovani imajo različn e 

noge , pri sledečih so pa vse noge enake . Mokrica (Asellus 

aquaticus), 12 min . dolga, navadna po stoječih vodah. N a v a d n i 

p r asi č e k (Oniscus murarius) prebiva na vlažnih krajih pod kamenjem 

in lesom. K otu r a š, (Armadillo) zvije se lehko v krogljico . 

Tretji razred : i iiojaki ; A spidostraea . 

Te Živali imajo mnogobrojne noge ; prsi in zadnje noge niso 21 4 

členovite, temveč mehke in pokrite hrbtnim ščitom ali dvoklopn o 

lupino. Dobršno velik je samo moluški ostvar (Limulus moluccanus), 

ki je skoro 50 cm. dolg in ima 12 cm. dolgo repno ostvo , 

katero divjaki rabijo za strelice (pušice). Drugi so majhni, navadn o 

samo nekoliko milimetrov dolgi in prebivajo časih v velikih množicah 

po sladkih in slanih vodah , kakor na pr. : škrgono že é 

(Branchipus) , d v o k l o p n i k (Cypris ), s am o ok (Cyclops) . V ta 

razred bi se morali tudi vvrstiti tako imenovani trilobiti, k i 

se pogostoma nahajajo okamenjeni . (Glej v mineralogiji § . 150 .) . 

Četrti razred : Zajedavci ; S yphonostomata . 

Glava pri njih nij razločna , usta so spremenjena v sesalce. 215 

Vsi so majhni , Živé v vodi in sicer na ribah , katerim so velik a 

preglavica. Imenujemo jih ribje -uš i. Omenjamo : krapovo u š 

(Argulus), j e s e t r o v a u š (Dichelestium) ; tunino u š (Penella) . 

Peti razred : koljkove'i ; Testacostraca. 

V tem razredu nahajamo samo morske Živali, ki nemajo nit i 

glave, niti oči, niti tipalnic. Njihovo telo je zaprto v apneno lupino , 

kakor na pr. školjka, ter se ne more prosto gibati , zato se Žival 

pritrdi za druge stvari v morji . Nog je šest parov , dolge so i n 

vitičaste , zato so te Živali poprej imenovali vitičnjake (Cirripedia) 

ter so jih prištevali školjkam . Čudovita je pri njih preobrazba, 

kajti njihovi mladiči , podobni so s a m o oku, imajo en o 

oko, tipalnice in plavutaste noge, plavajo prosti okoli in stopra m 

pozneje obsedé. Pri teh, in tudi pri nekaterih drugih živalih, opazuje 

se čudoviti slučaj , da je dovršena Žival manj popolna , neg o 

v mladostnih oblikah, Tako preobrazbo imenujemo D. a z a d u j o o . 

Nahajajo se prilepljeni na skalah, kolih, ladijah, školjkah, rakovica h 

in halugah. Najbolj znani so : Račji kiju D. ali lopar (Anatifera ) 

2 .5 cin . dolg ter ima ravno tako dolg mesnat recelj, s katerim s e 

prileQ„i na kako podlogo . Morski zvon& (Balanus), tudi m o r s k i 

tulipan zvan, nastani se pogosto na kitu . 

2,1* 

21 6

217 

372 


Osmi. red : Črvi ; Verme . 

Tudi pri črvih je raznovrstnost v oblikah velika. Nekateri m 

je koža poprečnimi gubami več ali manj jasno razdeljena v 

okrogle ali plošnate in štirioglate koloba,rce , pri druzih pa o kaki 

členovitosti vij nikacega sledú. Prvi so valjasti, drugi pa trakasti . 

Na črvih nij zarez , po katerih bi se dala razločiti glava , prsi al i 

trebuh. Dostikrat so kolobarci pravilno obraščeni kratkimi ščetinami 

ali pa dolzimi dlakami ali nitkami , ki pa nikdar nis o 

členovite, služijo jim kakor gibala za silo , v isti namen nahajaj o 

se pri nekaterih sesalca in bradavke . Nekateri imajo enostavne oči . 

Za dihanje nemajo črvi niti pluč, niti (hišnic . V vodi Živeč i 

dihajo škrgami , pri druzih se pa krvne pile razhajajo po gornj i 

kožici, in verjetno je, da more gornja kožica tudi posredovati potrebno 

delovanje zraka na kri . Čudovito je, da je kri pri mnozi h 

črvih rudeča, kar se sicer nikjer ne nahaja pri brezvretenčarjih . 

Srca nemajo, pri nekaterih vendar vtripljejo veče Žile . 

Samolastna je črvom neka sestava vodnih cevi , razpeljanih 

po truplu. Nekateri, ki so brez ust, vsrkavajo tekočno hrano skozi 

kožo. Razmnoževajo se večidel z jajci, nekateri v jako zanimivi h 

preobrazbah, pa tudi brstjem in delitvijo . 

Črvi prebivajo v vodi ali pa v vlažni zemlji in v glenu, več e 

vrste nahajajo se večidel v morji. Mnogi pa živé kakor zajedavc i 

v druzih zivalih . 

Črve razvrščujemo v štiri razrede, namreč v kotačnike , kolobarnike, 

oblotočnike in ploskavce . 

Prvi r azr e d : Kotačnlki ; Rotatoria . 

218 Kotačnikl (Rotatoria) . Tako imenujemo mnogobrojno razstavk o 

majhnih, nikdar èrez en milimeter dolgih Živalce, katere so prej e 

kakor poseben razdelek bile vpisane med močelke. Ali vendar je 

očitno, da so mnogo popolniše organizovani . Njihovo telo tiči v 

dobršno trdni koži, ali vendar so prozorni in mehki . Iznotraj opazujejo 

se poleg črevesa tudi neki organi , ki spominjajo na krvn e 

Žile in dušnice. Kotačniki so nadalje razločenega spola in se pomnožavajo 

z jajci. Na glavi opazujemo očesne pikice in pa neki 

čudoviti organ , ki je samovlasten tem Živalicam , to je tako imenovani 

kota č, namreč venec trepalnic stoječih okolo ust , ki z 

neprestanim gibanjem delajo v vodi neki vrtinec . Ta vrtinec jim 

donaša k ustim potrebno hrano, namreč močelke, a poleg te služ i 

jim tudi za gibanje. Na drugem konci telesa imajo pa neki rep , 

katerega pa lehko k sebi potegnejo in vtaknejo v poseben tok . 

Kotačnikov je opisanih kacih 180 vrst , a od vseh teh omenjam o 

samo D. a v a d n ega k ot a č nika (Rotifer vulgaris), 0 .8 mm. dolg o 

Živalco , ki se pogostoma nahaja na travnih bilkah v stoječi deževnici, 

pa tudi na mokrem mahu. Kakor močelke, množé se tudi 

kotačniki za čudo hitro .

Členarji. Črvi. 373 

Drugi razred : Kolobarniki ; Annulata. 

Telo je več ali manj kolobarčasto in valjasto, obraslo s šče- 219 

finalni ali druzimi, nožicam podobnimi organi, nekateri imajo tudi 

sesalca. Mnogo vrst Živi v morji, a te so dostikrat nitkami, 

luskami in dlakami prav zalo nakičene , sicer so pa majhne zna - 

Pod. 201 . menitosti. Za primere imenujemo : M o r - 

ske strige (Nereis pelagica) , 12 cm . 

, dolge, rjave in kovinsko svetle. P olst 

e D. k a (Aphrodite aculeata), 10 do 12 

cm. dolga, obraščena je na obéh stranéh 

s kovinsko svetlimi dlakami, ki mavričasto 

barve spreminjajo, velikansk i 

čeljust n i k (Eunice gigantea) l meter 

dolg Živi v zapadno indijskih morjih. 

Kakor posebno pleme štejejo se cevkarji 

(Tubicola), zato tako imenovani, 

ker stanujejo v cevkah, katere nekater i 

izločujejo iz svoje kože, drugi si jih p a 

naredé iz zlepljenih peščenih zrn in druzega 

drobiža . Cevkar (Serpula) nahaja 

se pogostoma po vseh morjih priraste n 

na kamenje, školjke, polže in druge stvari . 

Cevkar, Serpnla z razgrnjenimi Dolg je 3 do 5 cm. in debel kakor gosj e 

škrgami . pero, več ali manj zvit. Nadalje je tudi 

morski čopič (Sabella), šest plalcev dolg in zaprst debel ter ima 

rudeče in belo kolobarjaste škržne nitke . 

Na kopnem živi dobro znani podzemeljski deževnik (Lumibricus 

terrestris), čegar telo je zloženo iz več nego sto obročkov 

če pozorno gledamo , opazimo vzdolž telesa, štiri vrste majhnih 

bradavic, a na njih kaveljéaste ščetine . Živi v vlažni zemlji, kje r 

gnjijó rastlinske in živalske tvarine. To gnjilobo jé z zemljo vred , 

a neprebavno zemljo dá zopet v podobi majhnih klobasic od sebe . 

Loti se pa tudi nežnih koreninic mladih rastlin. Po zimi se zarije 

štiri èrevlje globoko pod zemljo . Rabijo ga za hrano ptičem in 

tudi na odice ga natikajo ribam za vado . Jako važen za ribji lo v 

ob morji je p e s k o Ž i l (Arenicola piscatorurn), ki Živi na milijone 

v pesku na morskih bregovih. Pri lovu na lupače natakne se n a 

eno samo , z odicami nanizano vrv po 3 do 4000 teh črvov. P o 

stoječih vodah nahaja se povodna kač a (Nais proboscidea) , 

ki se liki bela nitka previja po vodi . Znamenito pri njej je to, 

da se pomrtožava z delitbo . 

_ 

Pijavke (Hirudinei) so posebna skupina med kolobarniki . 220 

Kolobarci na telesu so jim jedva videti, na plošnati trebušni stran i 

imajo zadaj globelico za oprijemanje , spredaj pa globelico za sesanje. 

Na trdi podlagi se gibljejo kakor bi ped merile , v vodi p a 

plavajo zvijajoč se kakor kačice. Semkaj spada prava pijavk a 

(Hirudo medicinalis), pod. 202, med brezvretenčarji gotovo ena naj-

221 

874 


koristniših živalce, ki je vže marsikaeemu človeku rešila življenje . 

Pijavka je za prst dolga in za pol prsta debela , zgoraj je črni- 

Pod. 202 . 

kasto zelena in ima po dolgem 

šest rjastih, črno pikastih 

prog na trebuhu je 

črno lisasta in rumeno ob - 

robljena, Na glavi ima globelasto 

sesalce in sredi 

njega tri ostre, rožene čeljusti 

postavljene v podob i 

Pijavka, Hirudo medieinalis. Nar. velikost . Črke Y . Ta Živalca je bil a 

nekdaj po naših vodah prav navadna , ali ker so jo brez obzira v 

eno mer lovili , ne misleč na zarod, zatrli so jo malo ne povsod . 

Naši lekarji jo morajo zdaj naročevati od drugod iz Ogerskega , 

Laškega in Rumunskega . Tu in tam jo gojé v posebnih ribnjakih . 

Pijavke, ki se je vže rabila, rtij pametno proč metati, temveč vsak o 

tako pijavko deni v kakov vodnjak , katerega si poprej obložil i s 

šoto ali z drvom . Ako jih pustiš eno ali dve leti pri miru, dobi l 

boš od njih toliko mladih pijavk , da bodeš lehko tudi kac emu sromaku 

ž njimi ustregel . 

Pijavka zleže svoja jajca zavita v zdrizast ovojek Želodov e 

velikosti, iz kojega za nekaj časa izlezejo mlade, . pc )olnoma brezbarvene 

pijavke. Rabiti se pa morejo stopram -v drugem letu . 

K o n j s k a pijavka (Heluo vulgaris) nij progasta in se nahaj a 

povsod. Nij za rabo, zato je tudi nihče ne lovi . 

Tretji razred : Oblotoènlki ; Neivatheltfiia . 

Ti črvi so obli, podolgasti, mehasti ali nitkasti brez kolobarcev, 

a truplo je znotraj otlo . Razvijajo se iz jajee in živé večidel 

kakor zajedavci v druzih Živalih . Nekateri potujejo iz Živali v 

Žival . Iz tega razreda omertjamo : Podkož n jaka ali Živo strun o 

(Filaria medinensis) , 1 meter in še Črez dolgo , kakor struna na 

goslih debelo glisto, ki je ljudem po vročih krajih velika preglavica, 

ker se jim na nogah pod kožo zarije . V človeškem črevesu 

se nahaja dolgi lasoglav (Trichocephalus) , zatem posebno pri 

otrocih deževniku podobna rt a v a d n a glista (Ascaris lumbricoides) 

in naposled o tr o č j a glista (Oxyuris vermicularis) , k i 

je samo 6 mm. dolga in na tisoče Živi v otročjem črevesu i n 

vzrokuje silen srbež . Velikanska konjska glista (Strongilus) 

Živi v konjskih obistih, pa tudi v drugih živalih, redkokrat v človeku, 

dolg je 1 meter in za prst debel . V ovčjem sapniku živi 

ovčja glista (St. Maria) in je kriva, da ovce kašljajo . V tencem 

črevesu pitanih svinj nahaja se pogosto 30 do 40 cm . dolgi k l j ukiča 

r ali s v i rt j s k a glista (Echinorhynchus gigas). Živa n i t 

(Gordius aquaticus) je tenka kakor nit, 10 do 20 centimetrov dolga 

in se nahaja pogosto po vodah . V mladojsti živi kakor zajedavec

Členarji . Črvi.. 375 

na žuželkah, zlasti na kobilicah. Semkaj tudi prištevajo o c e t n o 

(kisovo) jeguljic o (Anguillula aceti) in lepo v o j e g u l j i c o (A . 

glutinis), prva se videva v motnem OCtll (kisu), druga pa v stare m 

Iépu. Popreje so ji vvrščevali med močelke (iufuzorije) . 

Pred vsemi zanimiva je pa lasica ali t r i h i na (Trichina 

spiralis) pod. 203, zarad čudovitega razvitka, še posebno pa zategadelj, 

ker je opasna človeškemu zdravju in še celó življenju . Samica 

Pod. 203 . 

Laska ali trihina, Trihina spiralis. I. Samec, A usta. II. Trihinavo meso s 

prorezanimi ovoji a. III. Meso z apnenastimi ovoji c. IV. Samica, iz katere le - 

zejo Jako povečano . 

je dolga 3 milimetre , samec jedva poldrugi mm . Živi v črevesu 

različnih živali in ondukaj rodi samica do 200 Živih mladičev , k i 

se prevrtajo skozi črevesno kožo ter se potem, nekoliko gotov o 

tudi po krvnem toku, razidejo po vsem telesu , zlasti pa se vdolbejo 

v meso. Tu se trihina zvije ter se zatvori v kožnati ovoj , 

v koji se pozneje vsede apno. V tem apnenem toku živi črvič 

leta in leta. Ako kdo , bodi si človek , ali kaka žival, tako mes o 

povžije, razprosti se apneni zavoj v Želodeènem soku in oproščen a 

trihina razvije se v črevesu popolnoma . Njeni mladiči pa pote m 

istim načinom zopet potujejo v meso . 

S prva trihina bržčas živi v miših in podganah ; ako prasec 

požre trihinavo miš ali podgano, dobi tudi on trihine, in po užit i 

trihinavi svinjini tudi človek. Milijoni v črevah se previjajoči in 

potem v truplo potujoči črvi vzrokujejo strahovite bolečine in do-

222 

223 

376 


stikrat tudi smrt. Ne jej tedaj nikdar surove svinjine, temveč sam o 

kuhano ali pečeno , kajti ako so tudi v mesu trihine, umori ji h 

vročina . 

In v istim se je dosle trihinska bolezen pokazala samo v 

tacih krajih, kjer imajo ljudje navado jesti surovo svinjino . Naj - 

Žalostniši slučaj se je dogodil leta 1865 v Haderslebenu na Nemškem 

, kjer je 500 ljudi na trihinah obolelo in od teh do 10 0 

umrlo . 

Četrti razred : Ploskavci Plalhehninthes . 

Telo je tem črvom ploščato, brez nog, čestokrat pa ima kljukice 

in sesalca. Notranje telesne otline nij , takisto niti čreves a 

niti žil. Tudi živcem in čutilom nij sledú ali pa so na rtajniži stopinji. 

Večina ploskavcev živi v druzih višite živalih, nekateri prebivajo 

pa tudi v vodi ali glenu. Plodé se navadno z jajci , redkokedaj 

delitvijo, a v svojem razvitku preobrazujejo se nekateri čudovito. 

Preje se je o mnozih dolgo mislilo , da se zaplodé same 

po sebi, da postanejo iz pokvarjenih sokov dotične živali . Novejša 

preiskavanja so to misel ovrgla ter so odkrila znamenite stvar i 

gledé razvitka teh zajedavcev . Ploskavci ležejo jajca, ali ta se n e 

razvijajo v maternem stanovanji , temveč vne kje , in Živé kako r 

črvaste ličinke v različnih podobah . Mnoge take ličinke veljale so 

dosle kakor posebne vrste in so se tudi kakor take opisovale . 

Take ličinke poganjajo iz sebe večkrat popke, iz kojih se zope t 

samostalne ličinke razvijajo , a te ličinke drugega reda stopram 

se spreminjajo v živali , ki so enake prvotnim živalim materam , 

in se od zunaj zopet vvrtajo v svojega gostnika . Take ličink e 

prvega reda imenujemo g o j k e . Biva pa tudi, da ličinka živi v 

stanoviti živali in stopram potem , ako se iz nje preseli v drug o 

stanovito žival, spremeni se v popolno obliko . 

Trakulje, C e s t o d e s. Tu se seznanimo z zajedavci, ki s o 

človeku poleg trihin rtajrtadlezniši. Dostikrat so cel() opasni, ke r 

se dadó težko odpraviti. Razvijajo se pa tako : 

Trakuljina glava, malo veča od makovega zrna, ima vene c 

ostrih kljukic ali pa sesalca, kojimi se učvrsti na črevo on e 

živali, v kateri stanuje trakulja. Iz glave začno poganjati členi , 

ki prihajajo vedno širši in širši 'lizajoč se v dolgo vrpco, na kateri 

je zadnji člen pognal najprvi, torej je najstariši. V tem, pa tudi 

v rtajbližnjih pred njim , dozrevajo jajca brez števila, in ker s e 

zdaj in zdaj tak člen z dozrelimi jajci od dolge vrpce odkirte (odtrga), 

pade z blatom vred iz živali in jajca se raztrose koderkoli . 

Ta jajca so jako trdoživa in to ali ono pride tako ali tako , naj - 

laže s hrano, v usta in potem v želodec in črevo kakovekoli drug e 

živali. Onde izlegli se jako mičkeni mladiči prevrtajo črevo i n 

plavajo potem po krvi, dokler pridejo na kako ugodno 4 mesto, kjer 

se premené v čudne ličinke , tako imenovane i k r e . Ta ikra j e 

podobna mehurcu, n.apolnjenemu s tekočino in je bila v stariših

Členarji. rvi . 377 

knjigah opisana kakor posebna živalska vrsta (glista) z imenom 

mehurnjak (Cysticercus) . Toda njena (ikrina) glava je vsa podobna 

glavi od trakulje, od koje izvira. V tej podobi ostane ikra 

vse svoje življenje , ako je slučajno , na pr . v ikričavem mesu n e 

pojé prvi gostnik, namreč žival od ravno iste vrste , kakor je 

bila vlastnica trakulje . Samo v taki živali se potem ikra zope t 

razvije v trakuljo. To pa se vrši tako, da se ikra prisesa na črevo , 

potem jej odpade mehur in od glave začno rasti trakuljini členi . 

Časih ima mehurnjak tudi več glav, in iz tacega mehurnjaka raz - 

vije se toliko trakulj, kolikor je bilo glav na ikri . 

Najbolj znana je ozka tr a k u l j a (Taenia s oHum) , pod. 204, 

živeča največ pri narodih zapadne Evrope . Na glavi ima venec 

ostrih kljukic in štiri sesalca . Njegova za grah debela ikra živi 

v svinjini. Čl o v e š k i mehurnjak (Echinococcus hominis) , nahajajoč 

se v človeku v raznih organih , zlasti v jetrih je ikra (li- 

Pod. 204. 

Navadna trakulja ; Taenia solim. a glava in nekoliko raznih členov b glava 

povečana ; c zreli zadnji členi v naravne velikosti, d mladič (embryo) s 6 ka - 

veljci, jako povečan ; e ikra s skrito, f s iztegneno glavo. 

èinka) neke trakulje , živeče v domačem psu (T . echinocoecus) . 

Ravno tako razvijajo se trakulje v lovskem psu, lisici in mački iz iker , 

ki se nahajajo v zajcih, kuncih, podganah in miših. V ovčjih možganih 

živi ikra neke trakulje iz ovčarskega psa , in ta ikra je kriva , d a 

ovca zboli na vrtoglavosti . Temu mehurnjaku zato tudi pravim o 

vrtoglavec (Coenurus eerebralis) .

2'24 

225 

378 


š i roka trakulja (Botriocephaltis latus) je 5 do 8 metro v 

dolga in sestavljena iz širocih členov. Nahaja se pri vzhodni h 

Evropcih. Njena ikra nij znana. 

Sesači (Trematoda) so jezičastega trupla in brez kolobarcev . 

Preobrazujejo se blizu enako kakor trakulje in tudi menjavaj o 

gostnike. Razvijajo se iz jajec, položenih v vodo . Mladiči izvolij o 

si za prvega gostnika navadno kacega polža, v njem se preobrazij o 

v živalco podobno žabjemu paglavcu, v tako imenovane cer karij e 

(Cercarien), ki potem ostavijo prvega gostnika ter si poiščejo druzega, 

v katerem se zapró v tok. Stopram potem, ako tega druzega 

gostnika pojé kak vretenčar , razvije se v njem ličinka v popoln o 

prvotno, svoji materi podobno žival. Nekatere cerkarije zapiraj o 

se tudi na rastlinah in prehajajo s temi vred v vretenčarje . P o 

tem potu prihaja v ovco metij a j (Distomurn hepaticum), ki j e 

25 cm. dolg in ima 2 sesalca. Živi v ovčjih jetrih , časih pa tudi 

v človeških, in je vzrok, da jetra začnó gnjiti . Po vseh vodotocih 

živi kakor mleko beli plosk (Planar,.a lactea). Ob angleških 

morskih bregovih nahaja se v blatu, zvit kakor klobčič živi moto z 

(Nemertes Borlasii) . Debel je kakor gosje pero, dolg 1 do 1:5 metra . 

C. Trebušnjaki ; Gastrozoa . 

Živali tega tretjega velikega razdelka, kakor one prejšnjega , 

nemajo okostnice . V zunanji postavi oddaljujejo se od viših rivali 

na toliko , da je dostikrat jako težavno posamezne njihove dele 

prav spoznati in tolmačiti . Odpri samo eno naših navadnih školj k 

in ogleda] si med lupinami ležečo žival , in preveril se bodeš, d a 

je resnica, kar srno ravnokar rekli. Tu vidiš neko mehko tvarino , 

brez glave, brez čutil in brez udov, in stopram ako jo anatomičn o 

preiščeš, bode ti jasno , da ima ta žival jako dobro razvita prebavila 

(prebavne organe). Kakor s školjko , godi se nam skoro z 

večino teh Živali, samo ka je njihova notranja uredba še nepopolnih,. 

Te živali so več ali manj podobne kožnati vrečici, kater a 

nema glave niti čutil, niti členovitih udov, pač pa je zmožna prebavljati, 

zato jih prav spretno imenujemo t r e b rt š n j a k e . Telesn a 

oblika je pri nekaterih somerna, kajti jih je moči z enim rezo m 

razdeliti v dve popolnoma enaki polovici ; drugi so pravilni, kako r 

na pr. morske zvezde, a množina jih je zevsein nepravilne oblike . 

Pomnožavajo se z jajci, ali s popki , ali pa po delitvi , in zrave n 

se mnogovrstno in čudovito spreminjajo in preobrazujejo . 

Trebušnjaki prebivajo skoro vsi v vodi, največ v morji, in 

jedó večidel Živalsko hrano . Razpadajo v štiri rede : namreč m ekužce, 

zvezdarje, polipe in praživali .

Trebu'šnjakL Mekužel. 379 

Deveti r e d : Mekužei ; Mollusea . 

M e k u ž c i so najpopolniše živali tega razdelka, kajti njihovi 22 6 

notranji organi so tako popolni in dovršeni, da bi jih gledé na t o 

lehko stavili nad mnoge živali prejšnjega oddelka. Njihovo črev o 

je namreč popolnoma odločeno od ostalega trupla, je nekoliko zavito 

in ima dve odprtini ; nadalje nahajamo pri njih precej velik a 

jetra in žile, ki izhajajo iz enoprekatnega srca ter so napolnjene 

z brezbarveno, kakor voda čisto tekočnino. Pluča nadomestujej o 

ali tenki listi in vejice, škrge imenovane , po kojih so žile razpeljane, 

ali pa žilnate plučne otline . Živčne niti se razhajajo iz 

skupnega živčnega kolobarca, imajo jih pa samo viši razredi, ne - 

kateri so pa tudi obdarjeni tipalnicami na glavi . Koža pri teh 

Živalih je mehka in opolzla in obdaja celo truplo kakor nek a 

vreča. To kožo imenujemo plašč, stekli polži so brez plašča. Pod 

plaščem so nameščene mišice, s katerimi zapirajo svoje hišice, ali 

pa se z njihovo pomočjo plazé dalje ali celó vvrtajo. Taka mišica 

je podolgasta in se zove noga, ako je pa široka in prikladna 

za plazenje, imenuje se p o dp l a t . 

Malone vse te živivali izločujejo neki sok, ki se na nji h 

ukrepf in strdi v apnasto lupino , zategadelj zovejo se tudi lupi - 

narji (Conchylia) . Hiša je iz ene -ga samega kosa , kakor na pr . 

pri polži, ali pa iz dveh, kakor pri školjkah . 

Mekužci prebivajo v vodi, in sicer največ, in ob enem največi 

in najlepši, v toplih morjih . Na kopnem jih živi prav malo . Skor o 

vsi so užitni in so torej koristni. Pomnožavajo se z jajci, in sicer 

nekateri v neizmernem številu . 

Mekužce delimo na dvoje , namreč v take, ki imajo več ali 

manj razločno glavo, in na njej usta in oči, in pa v take, ki vseg a 

tega nem* . Razen tega jih še razvrstujemo v sedem razredov o d 

različne znamenitosti. 

Okamenjeni lupinarji nahajajo se v neizmernem številu v stariših 

zemeljskih plastéh, in vže v mineralogiji § . 127 smo povdarjali 

njihovo imenitnost za geognozijo. Tudi so ondi v §. 150 in 

dalje imenovani in vpodobljeni najznamenitiši polži in školjke i z 

geologične starodavnosti . 

Prvi razred : Glavonožei ; Cephalopoda . 

Temu razredu je zato tako ime nadeto , ker imajo te živali 22 7 

popolnoma razločno glavo, a na njej mesnate ude, s katerimi žival 

prijemlje, ali pa tudi lazi ali vesla . S temi udi lovi si sosebno 

svojo hrano, zato jih tudi imenujemo l o vk e. Te lovke so pogostoma 

posute s sesalci, s kojimi se sosebno čvrsto prisesa n a 

razne stvari. Lovke stojé okoli ust , ki imajo trde , papiginemu 

kljunu podobne čeljusti . Na glavi so tudi še dve veliki , dobr o 

razviti očesi , in glavonožči so torej jako dobro oborožene, rakom , 

školjkam in polžem opasne in požrešne ujede . Dihanju služijo dv e 

ali štiri škrge ter imajo popolnem zaprte , jako tenko razpeljane

380 


krvne žile in tudi osnovo necega hrustančastega skeleta . Telo j e 

ovito kožnatim plaščem, ki je pa razpran, da voda obliva škrge . 

Pogoltneno vodo žival silama brizga iz livka ter se tako sumoma 

giblje ritensko. Znamenito je tudi to, da žival razdražena ali pa tud i 

sama ob sebi menja barvo . To pa se godi stiskanjem posebnih z 

barvilom napolnenih celic. Plodé se z velicimi jajci . 

Najznamenitiše živali tega razreda to tako imenovane Črnic e 

ali sipe (Sepia), ki so do 50 cm . dolge in po priliki podobne skleriici 

kratkega vrata, a na grlu stojé lovke , posute s sesalci . Ime 

črnice dobile so od črnikastega soka , spravljenega v posebne m 

mehurji, in ta sok brizgnejo v nevarnosti od sebe in zmote vod o 

okoli sebe, da se v tem lehko umaknejo svojim sovražnikom. Ta 

sok posušen rabi malarjem za barvo , s e p i a imenovano. Od teh 

živali tudi dobivamo tako zva o belo ribjo kost (Os sepiae) , 

to je namreč jajčasta apnena lupina izpod hrbtne kože . Manjš e 

Pod. 205 . 

Samica navadne sipe ali črnice, Sepia officinalis . Vsred lovk usta, pod njim i 

livek. Dolga 16 de. 20 era.

Trebubjaki. Mekužei . 381 

sipe, ki se časih nahajajo v veliki množici, so poglavitna hran a 

lupačem in trskam . 

Navadna črnica ali sipa (Sepia officinalis) , pod. 205 , 

ima poleg osem enako dolgih lovek še dve daljši, ki nosite sesalc a 

samo na koncéh. Jajca obeša v grozdastih gručah na kamenje i n 

morske rastline, znana so pod imenom morsko grozdje . L iganj 

(Loligo vulgaris) je daljšega , prirezanega trupla in krajših 

lovk. V srednjem in. atlanskem morji nahaja se hobotnic a (Octopus 

vulgaris) imajoča osem lovek , ki so po tri metre dolge in 

delajo iz te živali strahovito prikazen . To žival imenovali so star i 

p olip (Polypus), in brez dvojbe bila je povod pravljicam o strahovitih 

morskih velikanih . 

Ti dosle imenovani glavonožci so goli , nahajajo se pa med 

njimi tudi taki s hišami. Semkaj spada brodnik (Nautilus Pompilius) 

iz indijskega oceana , njegova lepo zavita , kakor biser s e 

svetleča lupina rabi se za pitne kupice. V srednjem in atlantskem 

morji živi papirnata ladjica (Argonauta Argo) s tenko belo , 

jako zalo hišico . 

Med okameninami imenovali smo mnogo semkaj spadajoči h 

lupinarjev, kakor na pr . Ammonites, Gryphaea, Belem - 

ni tes, C alceola in še druge. 

Drugi razred : Polil ali tl=bonožel Gasteropoda . 

Polži so eden največih in najimenitniših razredov, kajti šteje 2 

kacih 15000 živih in 6000 fosilnih vrst. Večina njih ima en o 

samo lupino, ki je navadno zavita. Na trebuhu imajo močno, širok o 

mišico, tako zvani p o dpl a t, kojim se polagoma naprej pomikajo . 

Znajo pa tudi plavati. Nekateri so brez vse lupine, imenujemo ji h 

gole ali stekle polž e. Od školj razlikujejo se tudi po tem , 

da imajo očitno glavo, na njej usta in kraj ust dve ali štiri tipalnice 

. Na dnu ali pa na konci zadnjih tipalnic sedé oči . V 

ustih imajo mnogi polži jezik, ki je z brezštevilnimi kljukičastim i 

zobci vrstoma posut in jim posebno dobro služi za struganje raz - 

lične hrane. Največi morski polži so mesozerci ter imajo neko v 

trobec ali rožen kljun, kojim druge živali, in dostikrat tudi druge 

polže in školjke, navrtajo in posrkajo. V toplih morjih živeči odlikujejo 

se po velikosti, sijajnosti in krasnih barvah, ter se zatorej 

rabijo za vsakovrstne lepoče, sosebno se iz njih izddelujejo tako 

zvane kameje. Pravo krasoto pa pokažejo morski polži stopra m 

po tem , ako jim gorenjo plast ogolimo in spodnjo izlikamo . Po 

dihalih, da li namreč dihajo pluči ali škrgami, razlikujemo polže v 

pluča rje in škrga rj e. K plučarjem spadajo vsi kopni in nekateri 

sladkovodni, k škrgarjem pa vsi morski in nekateri sladko - 

vodni polži. Morskih polžev je velika večina . Škrgarje zopet delim o 

v predškrgarje in z a š krg a r j e. Pri prvih IeŽé škrge spredaj

382 


v neki otlini, ki je v zvezi z neko odprtino, a ta ima na ustj i 

često neko dihalno cevko ; drugi pa dihajo škrgami , stoječimi al i 

na hrbtu, ali pa ob stranéh, pri nekaterih pa dihanje opravlja tudi 

hrbtna koža . 

Od kopnih in sladkovodnih polžev, ki so pri nas navadni , 

omenjamo črnega gozdnega slinarja (Limax empericorum) , 

pod. 206 , in pa poljskega slinarja L. a c,restis ki objeda 

Pod. 206 . 

Gozdni slinar ; Ltmnx empiricornm Nar. velikost. 

salato in drugo zelenjavo ,po vitih in poljih. Oba sta stekla, polž a 

brez hiše. V zavitih hišicah pa . stanujejo : Veliki vrtni pol ž 

(Helix pomatia), ki je jako okusna in tečna jed, jeseni zapre ustj e 

z apnenim pokrovcem , in ob tem času ga ljudje pobirajo in n a 

daleč razpošiljajo. V južni Nemčiji ga redé v posebnih vdih ter 

ga pitajo s kapusom, dokler se ne zapre. Grm o v n i k (H . nemoralis) 

ima rudeèkasto ali rumenkasto hišico , s temnimi progam i 

Pod. 207 . 

Pod. 208 . 

Pod. 207. Veliki mlakar, Limnaeus stagnalis . Nar. vel. — Pod . 208. Svitek , 

Planorbis. Nar. velikost . 

izkičeno. Tudi ta polž se zarije jeseni v zemljo in se zapre s po - 

krovcem. S pomladi se pa razleze po grinovji drevji , in sedi

Trebušnjakl. MekuŽei . 383 

tako dolgo mirno, da se jej novi tenki in sklenasti nasad na hišici 

dovolj -ukrepi . Veliki mlak a r (Lymnaeus stagnalis) , pod . 207 , 

svitek (Planorbis), pod. 208 , in kalužnica (Paludina) živé p o 

stoječih vodah. Zadnja rodeva žive mlade . 

Od morskih polžev je eden najkrasnejših tako zvara o b r oč 

a rt k a (Scalaria), katero so njega dni kakor posebno redkost plačevali 

po dvesto tolarjev,. dandenes jo pa za eu tolar lehko dobiš . 

Necega majhnega čigraša (Torbo) v Holandiji vsolevajo in jedó . 

Znamenit je p l a v i č a r (Janthina), ki si naniza v vlečno sluz zaprte 

zračne mehurce ter si tako napravi penasto plav , na kater i 

viseč plava. Tudi se cedi iz njega vijoličast sok . Nadalje omenjam o 

še : zvrk (Conus), pod . 109 ; valj (Voluta) ; veliko porcu- 

Pod. 209 . 

Zvrk ; Conus textilis . Podplat, tipalnice in dihalna cev je iztegnena . Nar. vel. 

Ianko (Cypraea tigris), pod. 210, s krasno pisano hišo, ki se tudi 

izdeluje za skledice in tobačnice . IW al a p o r c u l a n k a znana 

z imenom k a u r i (Cypraea toneta) služi v Afriki mesto denarj a 

Pod. 210. 

Velika porculanka ; Cypraea tigris. Glava, podplat in kosmičasti plašč so iztegneni , 

Plašč je zleknen na, lupino . nar. velikosti,

884 


drobiža, pri nas Ž njimi obšivajo konjsko oprego. a r p a (Buccnurri 

harpa). Iz hiše žarnega šlema (Cassis) z jako krasnim zarudelim 

ustjem izdelujejo ponarejene kameje . Velika t r obij a 

(Tritonium variegatum) je do 45 c . m. dolga in ima lepo rajno 

ustje . Vretenar (Fusus) in p e r u t a r (Strombus), podoba 211 . 

Ž njim obkladajo gredice po vrtih . Bodic i (Murex) odlikujejo s e 

Pog. 211 . 

Perutar ; S ombus gigas. a oči, med njimi glava, b konec podplata, c plašče v 

prikrpež . Lupina dolga, 30 cm . 

z bodičastimi izrastki, s trojimi je hiša nasajena. V sebi imajo mehurček 

s krasno rudečim sokom, kateri jo v starih časih služil z a 

barvanje volne (dragocenega tarskega škrlata) . Slonov zob (~eutalium) 

je samo 6 cm . dolg, cevkast in malo zavit . 

Razen teh in e mnozih druzih rivé v morji še brezštevilni 

majhni polžki raznih vrst, ki pa nemajo zavite hišice, kamor bi s e 

rival lehko skrila v nevarnosti, temveč samo plitko skledico n a 

hrbtu. Nekateri so pa tudi brez vse lupine. Oživljajo sosebn o 

morske rastline. Za primer imenujemo samo morsko uho, (Haliotis 

tuberculata), ki ima nad robom vrsto luknjic, po kateri h 

škrgam doteka voda. Obrušena sveti se jako lepo in kaže prekrasne 

barve. Latvico (Patella) in morskega k o č i č a (Chiton) , 

čegar hišica je zložena iz več kosov, zato se tudi lehko zvije . 

Žival čudovite oblike je tako imenovani morski zajče k 

(Aplysia depilans) iz srednjega morja . Ta polž izločuje iz sebe 

neki sok, vsled trojega, kakor se sploh misli, lasje izpadajo . 

Sledeči mekužci so brezglavci .

'Mekúci. koljko . $$5 

T r e t j i r a z r e d : Plitvonožei Pteropoda . 

Ime p l i t v o n o ž c i dobili so ti mekužci odtod, ker ima 229 

njihov plašč na stranéh neke krpe, plitvam podobne. V ta majhen 

Pod. 212 . 

razred spadajo majhne, ne črez 5 cm . dolg e 

Živalce, Živeče v severnih morjih . Kit o v a 

~`` /r~~ h r a D. a (Clio borealis) nahaja se na širocem 

morji, po dnevi navadno v globočinah, prot i 

večeru pa splava na površino, in sicer dostikrat 

v toliki množavi, da je morje črez 

in črez z njimi pokrito. Ta Živalca je kitu 

poglavitna jed. Pod. 212 nam kaže neko 

vrsto iz zapadno-indijskega morja . 

Čet rti razred : Rokonožei ; Branehiopoda. 

Te Živali so označene z dvema, kraj 23 0 

Morski metulj ; Cleodora ust stoječima lovkama (rokama) . Prebivaj o 

laneeolata. v morji in so prilepljeni na razne stvari . 

Njihova hiša je iz dveh lupin, od kojih je veča na ožem konc i 

provrtana, zato se tudi najznamenitiši rod imenuje p r o vrt (Terebratula). 

Dandenes se nahaja le malo vrst tega roda, ali v stariši h 

zemeljskih tvorbah dobivajo se mnoge vrste okamenjene v obilji , 

ter so zategadelj sosebno imenitne za geologijo . (Glej v mineralogiji 

pod. 140.) . 

Peti razred : kolike ; Conehiferae . 

Za človeški živež so školjke imenitniše nego veliki razred 23 1 

polLev, akoravno jih je manj po številu, štejemo namreč kaci h 

5000 Živih in 8000 fosilnih vrst. Školjke so zaprte v dve lupini, 

ki ste tako zvanim sklepom zvezani in se s pomočjo posebn e 

mišice zapornice zapirate in odpirate . Na sklepu so večkrat še 

vzajemni zobci in jamice , ki se prikladno vjemajo . Školjke Živ é 

večidel na dnu vodá , kjer se z nožno mišico polagano dalje po - 

mikajo, ali pa se zarijejo v grez in pesek , ali se še celó vvrtaj o 

v kamen ob morskih bregovih . 

Izmed sladkovodnih školjk imenujemo : 

Jezerske školjke ali b r e z z o b k e (Anadonta) tencih lupin, 

brez zob na sklepu. Razlikujemo pa dve vrsti, namreč veča , 

do 18 cm. dolgo l a b o d s k o (A . cygnea) in manjšo r a čj o brc zz 

o b k o (A . anatina). Potočne školjke (Unio) imajo debelejše 

lupine in zob na ,sklepu . Pri nas je navadna m a l a r s k a potočn a 

školjka (Unio pictorum), zato tako imenovana , ker se sem ter 

tam v njene skledice spravljajo barve. Na Nemškem in Češkem 

se nahaja po potocih rečna bisernica (Unio margaritifer) , podoba 

213, v kateri se časih dobivajo lepi biseri velike vrednosti. 


386 


Pod, 213 . 

Rečna bisernica ; Unio margaritifer. Nar. velikost . 

Od morskih školjk navajamo : 

Živi sveder (Teredo navalis) je debel kakor gosje per o 

in se vvrta v ladije in morske jezove, kjer dela strašansko škodo . 

Kam e n o v r t (Pholas daetylus), pod . 214, vvrta so s pomočjo kre - 

menata trde lupine v kamene ; jako je okusen. Nožnica (Solen ) 

Pod. 214 . 

Kamenovrt ; Pholas dactylus, sedeč v san]otvorni luknji . Nar. velikost. 

je tudi priljubljena j éd. Iz plošnatiee (Tellina gari) pripravljajo 

v Indiji neko omako, b o k a s a n zvano, ki je na glasu kako r 

posebna slaščica. Z e v č i.e a (Utama) in č a nčiea (Carciurn) .

Plaščarji . Meknžel. ~g7 

Barčica (Arca) ; zeva ali velikanska školjka (Tridacn a 

gigas) iz indijskega oceana je največi mekuŽ , ki meri črez sred o 

.5 do 2 metra in tehta z živalijo vred do 5 centov. K 1 &pavic a 

(Mytilus) je trioglata, majhni gnjati podobna, ima temno vijoličaste 

lupine in je užitna . Izmed lupin jej visé blizu 25 cm . dolgi lasje lik i 

brada . Morska gnjat (Pinna) ima posebno dolgo svilasto brado , 

iz koje v Siciliji pleto rokavice, nogovice in dr. st. V tej školjki 

nahaja se sosebno pogostoma v § . 173 omenjena majhna rakovica, 

ki se zatorej čuvaj imenuje . Prava b i s e r rt i c a (Meleagrin a 

margaritifera) je znamenita školjka, ki nam daje bisere . Živ i 

v morji okoli vzhodne in zapadne Indije, posebno pa v perzijske m 

zalivu, a izurjeni potapljavci jo prinašajo iz morske globine. Tud i 

lupina, tako imenovana biserna matica podeluje se v mnogo - 

vrstne lepoče. Biseri so od tiste tvarine kakor biserna matica , 

izločuje jih pa žival iz svojega plašča . Povod temu izločevanju s o 

peščena zrna, ki so dospela v školjko , in ker so rezna , dražij o 

žival , katera jih zatorej ovije z gladko in svetlo biserno tvarino . 

Z biseri pa žival časih tudi začepi luknjice, koje so živi svedr i 

(školjke) va-njo vvrtali . 

Najimenitniša med vsemi školjkami je pa brez dvojbe ostrig a 

(Ostrea edulis) , ki v več vrstah živi v vseh evropskih morjih in 

prehrani veliko množino ljudi . Ena sama ostriga ima časih bliz u 

dva milijona jajce v sebi. Jako lepe školjke so pokrovač e 

(Pecten), izmed kojih se romarska školjka (Pecten maximus ) 

pogostoma nahaja po evropskih morjih . Užitna je, in njene rebraste 

lupine rabijo se za skledice. 

Šesti razred : Plaščarji ; Tunleata . 

Ti samo v morji živeči mekužci so brez lupine, njihovo trupl o 

je zavito zgolj v kožnati plašč, ki se pa za čudo po svoji kemični 

sostavi razlikuje od vseh druzih živalskih kož s tem , da v nje j 

nij dušca, ampak sostavljena je skoro enako, kakor rastlinsk a 

Pod. 215 . 

Velika salpa ; Salpa D3.axima. Nar. velikost. 

232

388 


vlaknina (moševina) . Plašč ima dva otvora, skozi katera voda pri - 

teka in odteka. V tacem plašči tiči pri nekaterih ena sama žival , 

pri druzih pa cela družina. Pri kozolnjakih (Ascidia) pokriva 

skupni ovoj množino majhnih , pravilno poredanih Živalce , a vs e 

skupaj sedi neposredno na kaki skali ali pa je z necim recljem n a 

njo priraščeno. Takisto v skupine združene so zdrizaste in prozorne 

s v etil j k e (Pyrosoma) , ki se po noči svetlé v najkrasniši h 

barvah. Posamezno živeče salpe (Salpa) , pod . 215 , pa obdaj a 

neki plavkasti, fosforasti svit . 

Plaščarjem se približavajo mahovnjaki (Bryozoa), ki so jak o 

majhni, 0 .2 do 1 mm. dolge vrečaste na prenežnem koralniku stanujoče 

živalce, ki se naseljujejo na druge predmete . Nekateri so 

cevkasti, drugi grmičkasti , a drugi zopet plošuato razširjeni te r 

spominjajo na polipe, katerim so jih tudi preje prištevali , kakor 

na pr. tako imenovane Neptunove čipke (Retepora) in 1 i - 

st ank a (Flustra foliacea). P er j a ni a r i (Alcyonella in Plu matena) 

so podobni vejnatim cevkam in sedé na kamenih ali n a 

rastlinah v sladkih vodah, na pr. na listji povodne rože . 

Deseti red : Zvezdarji ; Radiata . 

233 Živali tega reda so zgolj morske . Večina njih se odlikuje s 

pravilno podobo, bodi si krogljasto ali kroŽčasto , valjasto al i 

zvezdasto. Usta so sredi trupla, a okoli njih so nitkasti ali krpast i 

roglji, navadno v številu i razstavljeni . 

V telesni otlini imajo posebno , od te otline odločeno črevo , 

krvne cevi in živčni kolobar okoli požiraka, pri nekaterih opažam o 

celó nepopolne oči. V koži nahajamo pri zvezdarjih vložena apnena 

telesca, ki imajo časih prav brdko podobo, tako na pr . so sidrasta 

pri S y n a p t i. Pri druzih zopet se vsede v kožo toliko apna, d a 

dobé trdo skorjasto prevlako. Nekaj samolastrtega, za živali teg a 

reda jako značajnega je sosebna sestava vodnih cevi , ki delaj o 

kolobar okoli požiraka. Od tega kolobarja je pet vodotokov zvezdast o 

razpeljanih pod kožo, a tem peterim vodotokom odgovarja pet vrs t 

drobnih luknjic v koži , in skozi vsako tako luknjico stopi od a 

kožnata nožica, tako imenovana koračnica (ambulacrum) . Ak o 

štrene iz vodotoka voda v ta mešiček , napne se isti in pomol i 

skozi luknjico v podobi tenke nitke. Ta nitka ima na konci sesalce, 

s katerimi se pričvrsti na druge stvari ter se tako dalje pomika . 

Ako pa voda zopet odteče, vpade in skrajša se tudi nožica . Plodé 

se jajci, izlegle ličinke roditeljem niso nič podobne . 

Zvezdarje delimo v štiri razrede, namreč v brizgavce, morsk e 

ježke, morske zvezde in morske lilije. 

Prvi razred : Bt izgavei ; Hololhuridea . 

234 Brizgavci so valjasti, črvom podobni., na prednjem konci s o 

usta, na zadnjem pa ritnjak. Okoli ust stojé časih krajše , časih

Jeni . Zvezdarji . 389 

daljše tipalke v stanoviten številu v podobi zvezde. Te tipalke s o 

pri nekaterih razrezane ali pa resaste. Koža je zgubana, usnjasta 

in je posuta apnenimi drobci. Nekateri imajo mnogobrojne no - 

Žice, ki so na trebušni plati v vrste postavljene, po ostalem trupl u 

pa sem ter tam raztresene . Nahajajo se v vseh morjih , kakor na 

pr. 25 cm. dolgi brizgač (Holothuria tubulosa), tudi morsk i 

krastavec imenovan, ker iz vode uzet , brizgne vodo od sebe 

in se stisne kakor krastavec . Na kineških bregovih polové za čudo 

mnogo neeega brizgača, t r e p a n g (Trepang edulis) zvanega te r 

ga jedó kakor posebno slaščico . 

Drugi razred : Morski ježki ; Eehinoidea . 

To so najpopolniŠe Živali tega reda . Usta so zmerom sredi 23 5 

trupla a ostali telesni deli so okoli njih v podobi peterotrakast e 

zvezde uravnani. To isto število pet ponavlja se na njih tudi pri 

vseh druzih organih . Telo jim je po vrhu pokrito z apnenimi . ploèicami, 

večkrat; tudi bodicami nasajeno, zato jih tudi igl o k ože e 

(Echinodermata) imenujemo . Gibljejo se pomočjo majhnih, kožnatih 

nožic, kojih imajo na tisoče . 

Morski ježki (Echinus) so krogljasti, polukrogljasti ali srčasti, 

posuti so grbicami in bodicami, kojimi se počasi plazijo p o 

Pod. 216. 

Navadni morski ježek, Eehinus eseulentus . 

Nar. velikost. 

dnu morja. Na spodnji 

strani so usta, a v njih 

je neko posebno, iz pet 

zob sestavljeno grizalo ; 

jako dolgo in zvito črevo 

odpira se na ven 

blizu ust. *) Hranijo s e 

majhnimi raki in školjkami, 

a izmed mnozih 

vrst so nekatere tud i 

užitne. Najbolj znan e 

vrste so : Turban (Cidaris 

irnperialis) z debelimi 

, kijastimi bodicami 

neenake velikosti, 

ki so belo in vijoličast o 

pisane, na konci pa rudeče 

. Navadni morski 

ježek (Echinus 

eseulentus), pod . 216 , z neenaei.mi bodicami , ki so pa v podobi 

odstranjene, vide se pa luknjice, v katere so vtaknene . 

*) Ne pri vseh. Večina ježkov ima zadnjico na temenu baš nasprot i 

ustom. Fr. E .

390 


Tretji razred : Morske zvezde ; Asteroldea . 

Morske zvezde so gledé življenja jako podobne morskim 

ježkom, toda imajo podobo plošnatih, peterotrakastih zvezd, kakor 

Pod. 217 . 

Navadna morska zvezda ; Asterias rubens . Nar. velikost. 

na pr. navadna morska zvezda (Asterias), pod . 217, ali pa 

so traki črvasti, kakor na pr. pri kačjih repkih (Ophiura) , 

ali so celó razdeljeni in razcepkani na tanjše trake, kakor se t o 

vidi na m e d u z i n i glavi (Euryale caput Medusae) . 

Čet rti razred : Morske lilije ; Orinoldea . 

VI a s u l j e (Comatula) in morske lilije (Pentacrinus) na - 

sajene so na dolgem, členovitem reclji, kojim so na tla pr i 

raščene, njihovi gornji zvezdasti deli so pa podobni kacemu cvetu , 

katerega žival po volji more odpirati in zapirati . 

Morski ježki in morske zvezde nahajajo se pogostoma okamenjene, 

takisto tudi mnoge vrste vlasulj in morskih lilij (Encriuus) . 

(Glej v mineralogiji § . 160) . 

E d D. a j s t i red : Cvetovnjaki ; Anthozoa . 

236 Videli smo, kako se število raznih organov, služečih životni m 

opravilom viših živali, v isti meri, kakor smo v opisovanji živalstva

Klobučnjaki . CvetovnjakL 

šli od stopinje do stopinje navzdol , vedno zmanjšuje, in tudi ti , 

ki še ostanejo, so vedno jednostavniši . Čim skromniše je gospodarstvo 

, tim manjše je število in spretnost potrebnih služabnikov . 

In tako smo zdajci dospeli do živalskih oblik, pri kojih imajo skor o 

vsi telesni deli isto veljavo ter so enako sposobni izvrševati Životn a 

opravila. To so tako zvalil evetovnjaki, stanujoči malone vsi v 

morji, ki preneseni v sladko vodo tekoj poginejo . Ker se vzeti iz 

morja tekoj razplinejo in posušivši se tako stisnejo, da jih nij ve č 

poznati', zato je izpitivanje njihovega življenja in opisovanje njihove 

vnanje prikazni tem težavniše. 

Sploh je njihovo telo kožnat meh, ki je več ali manj podobe n 

kacemu mehurju, zvoncu , krožcu ali cevki. Pri vseh vodi samo 

ena odprtina ali usta v notranjo telesno otlino, ki sprejema in prebavlja 

hrano. Razen te otline pa nemajo niti črevesa niti kaceg a 

druzega drobú. Skozi isto odprtino odpravljajo se tudi neprebavljene 

stvari. C vetovnjake zategadelj tudi z ovemo eó le rt ter a t e , 

kar če po priliki toliko reči kakor „du p l i čar j i .” Na prejšnji 

red, na zvezdarje spominjajo, ker imajo okoli ust tudi zvezdast o 

nastavljene pritikline, navadno po štiri, šest ali tudi po več. Te 

pritikline imenujemo lovke, ker si žival ž njimi lovi hrano. Ak o 

se dotakneš take Živali, ovije ti se okoli roke in ti občutiš nek o 

skelečo bolečino, kakor bi bil segel v koprive . To prikazen vzrokujejo 

rteki posebni organi, imenujemo jih koprivnice, to so namreč 

majhni, v koži tičeči mehurei, v kojih ležé zvite pretenke nitke , 

ki se hipoma sprožijo ter se z ostro konico zabodó v truplo, kater o 

so ovile. Tacih koprivnic ima živalca na tisoče in more ž njim i 

manjše živali na mestu umoriti . Teh organov sicer nemajo vs i 

evetovnjaki, toda nahajajo se tudi pri nekaterih najmanjših vrstah . 

Omeniti moramo še , da se mnoge živali tega razreda svetijo in 

da so, z druzimi živalimi vred, povod čudoviti prikazni morsk e 

svetlobe. Mnoge se odlikujejo posebno trdoživostjo, takisto s o 

tudi zmožne , odtrgane ali ozlejene dele svojega telesa zopet' nadomestiti 

. 

Razmnožavajo se jajci, brstjem , redkejše delitbo , a pri te m 

se vršé preobrazbe, ki niso nič manj čudovite in zanimive, neg o 

p r er o d, opisan pri glistah . 

V ta razred spadajoče živali razlikujemo v klobučnjake , 

ki živé posamezno in prosto ter so zdrizastega, večidel zvončastega 

ali krožčastega trupla , imajoči štiri ali večkrat po štir i 

organe, in pa v p o lip e, ki so večidel priraščene, v družbi živeče 

živalce cevkastega trupla , imajoče okoli ust osem ali pa jak o 

mnogo lovk. 

P r v i razred : Klobučnjak ; lt,Tedusae . 

Blizu tisoč vrst klobučnjakov je znanih, od kojih se mnogi 237 

odlikujejo zalimi oblikami in prekrasnimi barvalni . Nekateri se


nahajajo v širocem morji , drugi pa blizu obal. Razlikujemo jih 

v tri razstavke, namreč v k ol aš e, ki so najznamenitiši, cev k a š e 

in rebraše . 

Kolasi so ploščekastega ali zvonastega trupla, a ob robu jim 

vid dostikrat premnogo vitek ali lovk . Najbolj znana je meduz a 

(Medusa aurita), pod. 218, katero valovi po o‘ostoma vržejo na morsk e 

Pod. 218 , 

Morska mesečina ; Medusa am.ita . var. vel . 

d 

Preobrazujoča se morska mesečina . Povečana . 

obale. Podobna je zdrizastemu, kakor mleko belemu krožcu, kateremu 

na spodnji strani visé stiri lovke , a na zgornji ima štir i 

vijoličaste kolobare. Preobrazuje se pa tako : Jajce a se brazdami 

razdeli ter se potem spremeni v majhno , migetalkami obraščeno,

Cvetovnjaki . Klobučnjaki . 393 

po morji prosto plavajočo živalco b, ki je povsem podobna kaki močelki. 

Potem jej zraste na spodnjem konci neki repek, s kateri m 

se oprime c, požene veje ter se razdeli povprek v člene, d in e , 

da je videti, kakor bi bile majhne zdelice druga vrh druge po - 

stavljene. V tej obliki, ki se zone češarek (strobila) zarad po - 

dobe s smrekovim češarkom, živi kakor kakov polip in ima tud i 

njegovo vnanjost. Naposled se člen za členom odtrga in izraste v 

popolno meduzo. Verjetno je, da se vse meduze tako preobrazujejo , 

da si ravno nam niso od vseh znane prelazne oblike, od kojih s e 

morebiti še ena ali druga smatra za samostalno žival . Nadalje 

spada semkaj morski p l u k (Rhizostoma) in pa tudi v srednjem 

morji navadna morska mesečina (Pelagia noctiluca) . 

Cevkaši (Syphonophora) vose zgoraj plavni mehur, ki se navzdol 

prodoruje v visečo cev, ob kateri so vrstama navezan e 

zvončaste, trakaste in nitkaste pritikline , od kojih nekatere slin e 

kakor gibala, druge pa kakor lovke . Vse skupaj se kaže kako r 

naselbina polipastih živali, ki, da si različne po vnanjosti in opravilih, 

ž'ivé vendar zadružno, in odtrgane od zadruge morajo poginiti. 

Semkaj spadate prekrasna modra in navadna mehurk a 

(Physalia caravella in Ph. Arethusa), prva iz ši.rocega, druga iz 

srednjega morja, imajoča več metrov dolge lovke. Polna je koprivnic, 

torej velik strah po morskih kopeljih . 

llebraši se poznajo po tem, da imajo prek trupla osem vrst 

krpic za plavanje. Iz te rastavke omenjamo : morski kl o b u k 

(Beroe) in trakasti, črez en meter dolgi La din pas (Cestu m 

Veneris) . 

Paklobuènjake (]lydrornedusae) imenujemo malo razstavko 23 8 

mičkenih cvetovnjakov , ki posredujejo prelaz od klobučnjakov d o 

p od. 219 . polipov. Med njimi nas sosebno zanima 

zeleni trdoživ ali hidra (Hydra viridis), 

pod. 219 , 10 do 20 mm . dolga , 

iz jedinega rodu tega reda , živetega v 

stoječih sladkih vodah . Mehka cevkast a 

Živalca obeša se zadnjim koncem na 

vodno lečo in druge povodne rastline . 

Dolzimi, jako žgočimi lovkami, kater e 

žival po volji lepko raztegne ali skrči, 

lovi mičkene vodne živalce ter jih nos i 

v trebušno otlino . Znamenita je njegova 

trdoživost. ProreŽeš tacega trdoživa 

po dolgem ali povprek, vzraste iz vsaceg a 

kosca zopet popolen polip. Da , še cel o 

obrneš ga lepko liki rokavico in prejšnj a 

vnanja plat tekoj začne prebavljati, ka- 

Zeleni trdoživ ; Hydra viridis . kar je popreje notrania, plat. 

Povečan. 

V morji živeče živali te razstavke

239 

394 


izločujejo iz rebe rožene ali apnaste celice in sestavljajo majhn e 

koralnike, tako na pr. Tubularia in Sertularia . 

Drugi razred : Polipi ; Polypi . 

Živali tega razreda delajo na dnu morja gredice in grme , 

noseče na sebi brdke in živo pisane cvete. Zato posebno tem 

živalim dobro pristoji ime cvetov rt j a k i. In v istini veljale s o 

od starovečnosti tja do preteklega stoletja za morske rastline, al i 

pa za prelazne oblike med živalimi in rastlinami . Polipe , to je 

„m nogo D. o ž c e” so jih imenovali zarad mnogobrojnih , okoli us t 

stoječih Iovek. Reka» jim tudi koralniee, ker te živali izvajajo 

morske tvorine, korale imenovane . 

Polipi so mehkega, valjastega trupla in imajo usta, vodeč a 

v vrečast želodec. Ta vrečica je vzdolž brazdami in sicer v stanovitem 

številu, razdeljena, a te brazde je moči slediti tja v otl e 

lovke. Malone vsi polipi izločujejo iz svoje kože apno, in sice r 

nekateri na svojo notranjo plat , tako da nastane notranje čvrst o 

jedro , katero od zunaj pokriva ali zastira polip, pri druzih zope t 

dela se apnena skorja na vnanjo plat , ter tako postane kamenita 

gruda, v koji tiči polip in v kojo se tudi lehko umakne . Z veh 

apneno gručo, noga zvano, učvrsti se polip na kaci podlogi . 

Polipi razmnožavajo se jajci , še več pa brstenjem. In baš 

tako kakor se ha drevesu razvija brst (popek) in potenl z vejo i n 

z deblom ostane v zvezi, èineč drevo in ž njim zadružno živeč , 

takisto ostanejo tudi iz kacega polipa izrasle mladike po tenci h 

cevčicah med sebó v živi zvezi in delajo koralnik . Zato pa tudi , 

ako se eni živali na koralniku kaj žalega zgodi, počutijo to v iste m 

hipci vse sosedne živali , ki mahoma skrijejo svoje lovke ali s e 

celó vsa žival vmakne v svojo celico. In to gibanje se opažava 

daleč po koralniku . 

Polipi gradijo svoje koralnike v globočini morja, po prilik i 

10 do 40 metrov pod morsko gladino. Ti koralniki so časih velikanski 

grebeni in klečeti, ter so časih celó ladijam opasni . V 

tihem oceanu zgradile so te mičkene živalce celó otoke , o koji h 

je bilo vže v mineralogiji govorjeno . Razni polipi gradijo jako raznovrstne 

koralnike, nekateri so grmasti, drugi ploščati, ali pa grudasti, 

mahasti, nekateri, tudi obrnenim glivam (gobam) podobni itd . 

Delimo je v mnog otra ènike, Polyactinia, ki imajo šest 

ali po večkrat šest lovk okoli ust in. pa v osmotraènik e , 

O c ta cti n a , z osem lovkami. 

K prvim spadajo največi polipi, živeči posamezno in ne tvoreči 

nikacega koralnika , namreč morske vet e r n i ee (Actinia) , 

pod. 220, ki sedé debelim, mesnatim truplom pričvrščene na skalah , 

toda se lehko premikajo . Premnoge, okoli ust stoječe lovke vlačij o 

hrano, namreč majhne mekužee , roke in dr. v trebušno otlino .

Cvetovnjaki. Mekdci . 395 

Pod. 220, 

Morske veternice v naravni velikosti . 

Ako se jih dotakneš z roko, občutiš neko skropečo bolečino, kako r 

bi bil roko potaknil v kropive . Znanih je blizo 70 vrst, ki se ponašajo 

najž'ivahnišimi barvami ter so podobne podmorskim cvetlicam . 

Njihova trdoživost je velika , iz kosca njihovega trupla izrast e 

zopet cel polip. V posodah , z morsko vodo napolnjenih, ostanej o 

Pod 221 . 

Zvezdú ; Astraea punc-H .1'cm . 

Žive in se dadó opaževati. Nadalje še omenjamo : g lj i v a č o (Fungia), 

zvez daša (Astraea), pod. 221, zavijača (Maeandrina), poprej e 

v lekarnicah rabljenega očnjaka (Oculina), k l a s n j a čo (Madrepora) 

in piknjaèo (Millepora) z mnogimi pikčastimi, luknjicami, 

kakor na pr. semkaj spadajoče losovo rogovje (M. alcieornis 

.)

396 

Pod. 222 . 


Med osmotračniki je najbolj 

zanimiva rudeča plemenit a 

korala (Corallium rubrum), po - 

doba 222, ki, izdelana v razno - 

vrstne lepoče, gre v trgovini p o 

vsem svetu. Nahaja se na obalah 

srednjega morja, zlasti n a 

algirskih. Druge semkaj spada - 

joče vrste so še : La din p ah- 

lj a č (Gorgonia), rsko per o 

(Pennatutla), morske orglic e 

(Tubipora) in morski plut e k 

(Alcyonium) . 

Korist, ki jo ima človek o d 

cvetovnjakov , je jako neznatna . 

Nekatere morske veternice s e 

jedó in iz apnenih koralnikov 

žgó apno. Ribe in mnoge drug e 

morske živali pasó se na koralnikih. 

V geologiji smo vže čuli , 

Kos plemenito korale . Nekatere živalce 

se povlekle nazaj , druge so na pol s: da je število okamenj enih kora - 

, 

dedna vsa iztegnena . Povečano lov ogromno, in sicer nahajaj o 

. 

še vže v najstariših tvorbah . 

D v a n a j s ti r e d ; Praživali. ; Protozoa . 

240 Gredoč v opisu živalskih podob zmerom navzdol , prišli sm o 

naposled do najspodnjiše stopinje. S svojim razmatranjem dospel i 

smo do najnepopolniših živih stvorov, ki pod imenom pražival i 

predstavljajo zadnji red živalstva . Z imenom praživali pa nij rečeno , 

da so to najprej ustvarjene, najprvotniše živali, še manj pa s e 

sme iz tega imena sklepati na to , da bi se iz teh živalec bil e 

razvile druge više stoječe. To ime ima samo to povedati, da s o 

to najjednostavniše organizirane živali . 

V bistvu so te živali označene s tem, da so večidel neizmern o 

majhne in da jih je moči samo oboroženim očesom natanko raz - 

ločiti ; nadalje je njihovo telo iz prozorne mehke snovi, kater a 

je, bi rekel, povsod zmožna gibati se in očutiti , sprejemati zra k 

v se in prebavljati, zato tudi za ta opravila nema posebnih organov . 

Tej živi živalski snovi nadeli so ime s a r k o d a, ki je isto kar 

plasma ali protoplasma pri rastlinah, namreč prvotna tvarina . 

Neka posebnost vseh, iz sarkode obstoječih živali je lastnost , 

da iz svojega telesa , kjerkoli je potrebno , lehko iztegnejo tenk e 

niti , tako imenovane panožice ali p s e u d op o d i j e, ter ji h 

zopet lehko va-se potegnejo . Z njimi se živalca giblje, pa tudi 

hrano prijema .

Močelke. Praživali. 39 7 

Praživali razmnoGavajo se pretežno Jelenjem. , a ta delitev 

vrši se tako hitro, da se v teku od nekoliko dni milijonkrat, ali 

celó bilijonkrat pomnožé . Poleg tega mnoŽé se tudi brstenjem, rojkami 

in jajci . 

Ta red delimo v tri razrede, namreč v moč el k e, koji m 

je telo s kožo pokrito ter ima stanovito obliko ; koren nože e , 

kl niso druzega nego grudica sarkode brez stalne oblike ; spužve , 

pri kojih je živalsko telo samo v podobi zdrizaste prevlake . 

Prvi razred : Močelke ali infuzori je ; lnfusoria . 

Poliješ li kakoršnokoli organsko snov , na pr . seno , z vodo 24 1 

in pustiš to pri navadni toploti nekoliko dni mirno stati, zmot i 

se voda. Prineseš li od te tekočine eno kapljo pod mikroskop , 

vidiš v njej plavati množino majhnih živalec, ki so dostikrat jak o 

različne velikosti. Časih je v eni sami kaplji na tisoče teh živalec . 

In baš zaradi tega, ker nastanejo v namočenih organskih snovéh , 

imenujemo jih močelke ali i n f u z o rije , kar znači to isto . 

Stopram po iznajdbi mikroskopa so se s temi živalcami bolje seznanili, 

ker večina njih prostim očem nij vidna. 

Po vseh stoječih vodah in v tekočinah vsake vrste , kje r 

gnjijo rastlinske ali Živalske tvarine, bodeš torej našel te Živalce , 

ravno tako tudi v morski in rečni vodi, v čvrsti studenčini in v 

vodnjakih pa ne zmerom . 

Ker imamo vse vednosti o teh mičkenih živalih, kojih trupl o 

pri n.ajvečih meri %, pri manjših 1/2, in pri najmanjših celó sam o 

Črte, zahvaliti jedinemu mikroskopu, in ker je opazovanj e 

s tem orodjem pri tako majhnih in vrh tega zeló gibkih telesci h 

neizmerno težavno : ne bodemo se torej čudili, da imajo učenjaki 

o njih različne , večkrat ravno nasprotne nazore in misli . Vsi se 

pa zlagajo v tem, da je ogromno število različnih močelk ; da s o 

nekatere priraščene , druge pa prosto se gibajoče ; da je oblik a 

pri necih nedoločena in negotova , ker telo vsaki čas kaže drug o 

obliko, pri druzih zopet je oblika določena in stalna. Gibljejo s e 

z migetalkami, baš tako kakor stanovite troske pri nekaterih rast - 

linah, ali pa tudi z panožicami , ki se po potrebi tukaj stegujejo , 

orade zopet krČe . 

Gledé notranje uredbe močelk so si učenjaki bolj navskiž . 

Nekoji trdé , da imajo nekatere dobršno razvite organe , in naštevajo 

usta, črevo, Želodec, celó oči in še druge organe. Drugi pa 

vse to tajé in dopuščajo samo notranjo telesno otlino , v kater i 

so videti užite stvari, koje je bržčas kdo imel za notranje organe . 

V vodi gnjijoče organske tvarine so bržčas poglavitna hran a 

močelkam, toda tudi to je gotovo, da se med sebo žró . Z njimi s e 

pa hranijo školjke, mlade ribe in druge Živali . Torej tudi te zivalce 

niso brez pomena v gospodarstvu stvarnice natore .

98 


Za čudo so trdožive. Kakor neka posebnost omenja se pri teh 

živalcah, da se zavijajo, to je obdajajo se netim zavojem 

(cysta) in potem lehko dolgo mirujejo, celó v suhem zraku. To se 

zgodi sosebno takrat, kedar se usliši voda, v kateri močelke stanujejo . 

Ako pozneje dospó zopet v vodo, oŽivé na novo in se pri ugodnih 

okolnostih razmnožavajo navadno hitrostjo. To tudi razjasnuj e 

čudovito prikazen, da ,se močelke pojave v vseh tekočinah . Zavite 

Živalce v podobi nevidnega praha plavajo po zraku in dospevaj o 

zopet v vodo. Kuhalno li organske tvarine v vodi, umorimo s te m 

vse močelke, ako jih je bilo kaj notri, in ako potem skrbimo, d a 

zrak ne more do tekočine, ne bodo se pojavile nikakoršne močelke , 

teko] se pa pokažejo, kakor hitro pripuščamo zrak . 

Opaziti pa moramo , da se največe in najlepše vrste močel k 

ne nahajajo v nalivih , to je v tacih tekočinah, v kojih organsk e 

tvarine gnjijó, temveč samo v večih vodah. Ondi, kjer se močelk e 

nahajajo v ogromnih množinah, so dostikrat povod čudovitim pri - 

kaznim, tako na pr . od njih ozelené ali zarudé vode, mleko plavi , 

mnoga jedila in Živežni zalogi na videz krvavé . 

Močelke imajo jako različno obliko, ali so krogljaste jajčaste, 

valjaste, krožčaste, zvončaste, kupičaste, livkaste itd, Po 'telesu s o 

Pod . 223 . Pod. 224 . 

Pod. 223. Školjčiea ; Stylonychia mytilus. Povečana 200krat. a guba obdan a 

trepavnieami, a na dnu usta. — Pod . 224. Kimajoča zvončica ; Epistylis nutans . 

300krat povečana .

Korennož'ei . Praživali . 399 

obrasle migetalkami , kojimi se živalca giblje, a z onimi, ki stoj é 

okoli ust, napravi v vodi vrtinec, ki jej donaša hrano . Razen te h 

migetalk videvajo se na močelkah tudi ščetine, bodci in bičast e 

nitke. Po razredbi migetalk razlikujejo se močelke v več skupin . 

Izmed najnavadniših omenjamo : p a p u č i c o (Paramecium) , 

trobi ji c o (Stentor), ško l jčic o (Stylonychia), pod. 223, z v o nčico 

(Epistylis), pod. 224, s olnèic o (Actinophrys) . 

Dvojbene oblike , katere nekateri prištevajo mikroskopnhn 

Pod. 225 . 

algam ali glivam, so : Zelena rep aèica 

(Euglena viridis), pod . 225, ki 

vedno spreminja svojo obliko in na 

milijarde živi po stoječih vodah dajo č 

jim zeleno barvo krogi j i c a (Volvo} 

in živa pika (Monas). Nadalj e 

je treba še omeniti bakterije, ki 

se v brezštevilnih množicah nahajaj o 

v gnijočih tvarinah in tudi veljajo za 

Zelena, repačiea ; Euglena viridis• povod gnjilobi, in pa g r e g ari n e, 

Povečana 200krat . 

živeČe 

v ličinkah in črvih . 

Drugi razred : Ko~ennožei ; Rhizopoda . 

Telo jim je brez kože in je zgol iz gibke sarkode, v koji nij 24 2 

nikakoršne otline, samo majhna zrnca so va-njo vgnetena . To 

mehko sluzavo truplo obvije hrano ter jo izsesa . Hrano pa lovi in 

prijemlje s panožicami, to se tenke sluzne nitke, katere, kjer - 

koli je treba, lehko iztegne iz trupla in je zopet skrči . Take nitke 

se večkrat zlijó skupaj v eno večo in so potem podobne koreninici , 

ki je na konci v vlakna razcepljena Od teh koreniniČastih nitek 

dobili so imé k o r e n n o Skoro vse stanujejo v hišici, ki j e 

večidel iz apna, redkeje iz kremena . Taka hišica ima vse poln o 

najtanjših luknjic, skozi katere pomalja Žival panožice . Zarad tega , 

imenujemo te živalce tudi foraminifer e, to če reči l u k n j i - 

Čarke. Zvali so jih tudi prekatnike ali polythalamie, i n 

sicer zato, ker so te njihove jako raznolične in prebrhke hišice 

razdeljene v več prekatov . 

Izmed golih korennožcev omenjamo menjačico (Anioeba) , 

to je premajhna grudica žive sluzi sarkode), ki se polagano tekoča 

dalje pomika . Bržčas spadajo semkaj tudi_ morske iskrnice (Noetiluca) 

, ki obstoječe iz zdrizastih grudic, dostikrat morje na širok o 

pokrivajo in največ doprinašajo k ponoČni morski svetlobi . 

V hišicah stanujoči korennožci nahajajo se v morji v neizmernih 

množinah , kajti je morsko dno povsodi, tudi v največih 

globočinah ž njimi pokrito . In akoprem je pojedina živalca tak o 

mičkena, so v skupnosti vendar jako imenitni. Mikroskop nas poduči, 

da je marsikatero kamenje, kakor na primer kreda , grobi 

apnenec in kremen, postalo iz hišic tacih živalce , kakor smo jih 

vže v mineralogiji na strani 128 in 131 omenili in vpodobili . Kakor

243 

400 


so nekatere take živalce mičkene , kajti več milijonov jih vag a 

samo nekoliko gramov, prihajajo druge vendar tudi dobršno velike, 

ker nastavljajo na svojo hišico zmerom nove prekate . To velja 

sosebno o tako zvanih n una uli.ti h . 

Tretji razred : Spuzve ; Spongiae . 

Iz tega majhnega razreda so najimenitniše spužve, ki služe 

&stoti. Spužve so gobaste luknjičave gruče sestavljene iz roženastih 

niti , in prevlečene z nežno zdrizasto kožo , ki je prav za pra v 

živi del spužve. Na površini ima mnogobrojne , trepavicami ob - 

raščene drobne luknjice , po katerih voda vteka in zopet odteka , 

in pa nekoliko večih luknjic, skozi koje meče iz sebe trepavičast e 

kali, ki se črez nekaj časa ustanové in v spužve razvijajo. So pa 

tudi take spužve , ki imajo čvrst osnutek iz apna ali kremena, 

obstoječ iz brhkih igel, kljukic, kolesec in križcev, ki so med neb o 

spolsteni . 

Rožene spužve (Ceratospongia) nahajajo se samo v morjih 

sedeče na dnu. Potapljavci jih iščejo , trgajo od skale, pote m 

izpero in posuše. V srednjem morji se pečajo s tem sosebno n a 

grških otocih . Razlikujejo se fine in grobe spužve . V sladkih vodah 

živi samo rečna spužva (Spongilla) , ki je neka zelena , kocnjasta, 

vejičasta stvar . 

Kristali so, rastline in žival i 

V podobah menjajočih se kazali, 

In zakonitost je povsod velika , 

Življenja polna vsaka je oblika , 

Saj delo božje je moči, 

Ki misli, stvári vse živi.

Imenik botanike . 

A . 

Agava 127. 

Abaeea - konoplja 127 . 

Abies 128. 

Acacia 160 . 

Acer 150 . 

Achillea 135. 

Aeonitum 147 . 

Aeorus Calamus 124 . 

Adansonia digitata 148 . 

Adiantum 117 . 

Adonis 147 . 

Aethusa cynapium 151 . 

Agaricus 114 . 

Agras 150. 

Agrostemma githago 147 . 

Agrostis 118. 

Aira fiexuosa 118 . 

Ajda 133 . 

Ajuga 143 . 

Akacija 160 . 

Alehemilla 156 . 

Alga snežna, 110 . 

Alisma 127 . 

Allium 125. 

Alnus 130 . 

Aloe stoletna 127. 

Alopecurus pratensis 118 . 

Alpinia Galanga 127 . 

Althaea offieinalis 149. 

Althaea rosea 148 . 

Amaranthus 133. 

Amoniak-gummi 153 . 

Ampelopsis 147 . 

ygdalus 157 . 

Anagallis 139 . 

Ananas 126 . 

Antiaris toxicaria 132 . 

Antirrhinum 143. 

Apium graveolens 150 . 

Apotheeije 107 . 

Aquilegia 147 . 

Arachis hypogaea 159 . 

Archegonije 107 . 

Areea cateehu 125 . 

Aristoloehia Sipho 134. 

Arnica 135 . 

Arrow-root 127 . 

Artocarpus 132. 

Arum 124 . 

Arundo phragmites 123 . 

Artemisia absynthum 136 . 

eontra 136. 

Artičoka 135 . 

Asa foetida 153. 

Asarum 134 . 

Asci 107 . 

Asclepias syriaca, 142 . 

Asparagus 126 . 

Asperula 138 . 

Aspidium 117. 

Asplenium 117 . 

Aster 136 . 

Astragalus 160 . 

Atriplex 133 . 

Atropa belladonna 141 . 

Attalea funifera 125 . 

:vena 118, 121. 

Azalea 139 . 

B . 

Babja vera 144 . 

Bacillaria 110 . 

Badjanik 147. 

Babi 157 . 

Beka 130 . 

Bellis perrennis 136 . 

Beluš 126 . 

Benedikta 134 . 

Benzoe 144 . 

Berberis 161 . 

Bergamotovec 150 . 

Beta 133 . 

Betela 130. 

Belle 130 . 

Bezeg 137 . 

Bica 123 . 

Bignonia Catalpa 144 , 

Bilnica 118. 

Bisidija 114 , 

Blušec 154 . 

Bob 157 . 

Bobek 157 . 

Bobovnik 143. 

Bob volčji 158. 

Boletus 114 . 

Boljka 118 . 

Bombaževec 149 . 

Bor 128 . 

Borovnica 139. 

Borrago 143 . 

Bovista 114 . 

Brada kozja 114 . 

Bradavina 115. 

Brassica 145 . 

Braziljka 159 . 

Breskev 157 . 

Brest 131 . 

Breza 130. 

Brina 129 . 

Briza medla 118. 

Brogovita 137 . 

Auehusa 143 . 

Anemone 147 . 

Anethum 150 . 

Anthemis Cotula 135 . 

Anthericum 125 . 

Antheridia 108 . 

Anthoxanthum odorat. 118 . 

Anthriscus 150 . 

Antiar 132. 

Balsamina 160 . 

Balsam peruanski 160. 

Banana 127 . 

Baniana 132 . 

Bambus 123 . 

Bambusa arundinaeea 123 . 

Baobab 148 . 

Bar 121 . 

Batata 140 . 

Bromelia 126 . 

Bromus 118 . 

Brošč 139 . 

Bršljan 161 . 

Bršljan škotski 136 . 

Brusnica 139 . 

Bryonia 154 . 

Buča 154. 

Bukev 131. 

26

402 

Buraza 143. Clavaria flava 114. :~f okolada 148 . 

Butomus 128. Clematis 147 . Vrešnja judovska 142 . 

Buxus 133 . Cnidus benedictus 134 . Crešnja kozja 153 . 

Coeculus 161 . 

C. Crešnja volčja 141 . 

Coccus lacca 132 . reva kurja, 147 . 

Caesalpina 160. Cocus nucifera 124 . Crnivec 143 . 

Calabasse 154. Cholearia Armoraeia 145. 

Caladium 124 . 

Črnobina 143. 

officinalis 144 . 

Calamus Draco 125. Coffea arabica 138 . 

Crnuha 147 . 

Calceolaria 143 . 

Calla 124. 

Caltha 147 . 

Camellia japoniea 148. 

Campanula 137 . 

Canna 127 . 

Cannabis 131 . 

Cantharellus 114. 

Capsicum 142 . 

Carduus 134 . 

Carex 123 . 

Carlina 134 . 

Carpinus 131 . 

Carraghen 111 . 

Carthamus 135. 

Carum earvi 150 . 

Caryophyllus 155 . 

Cassava 133 . 

Cassia 160. 

Castanea 131 . 

Ceder Libanonski 129. 

Céler 150 . 

Centaurea 134. 

Ceptec 127 . 

Ceratonia Siliqua 160 . 

Cereus 150 . 

Ceroxylon 124 . 

Cetraria 111 . 

Cinchona 138 . 

Citrus 150. 

Citronovec 150. 

Chamaerops humilis 125. 

Champignon 106 . 

Chara 110 . 

Cheiranthus 144 . 

Colchicum autumnale 125 . 

Collocassia 124 . 

Conferva 110 . 

Conium maculatum 151 . 

Convallaria 126 . 

C onv olvulus 140 . 

Corchorus 161. 

Coriandrum 150. 

Cornus mas 161 . 

Coronilla 160. 

Corylus 131. 

Corypha cerifera 124 . 

Crataegus 156 . 

Crocus 126 . 

Croton 132. 

Crozophora 132 . 

Cucumis 153 . 

Cucurbita 154. 

Cujavabaum 155 . 

Cukrovnik 123 . 

Curcuma longa 127. 

Zerumbeth 127 . 

Cuscuta 140. 

Cyeadea 128. 

Cycas circiunalis 128 . 

Cydonia 156. 

Cynanchum 142 . 

Cynara 135. 

Cyperus esculentus 123 . 

Papyrus 123 . 

Cupressus 129 . 

CypripediumCalceolus 127 . 

Cytisus Laburnum 160 . 

C. 

D . 

Dactylis 118 . 

D aphne 133 . 

D atura 141 . 

Datura arborea 141 . 

Daucus carota 150 . 

Delesseria 111 . 

D elphinium 147 0 

Detelja 158. 

Deteljica zajčja 160. 

Dianthus 147 . 

Diatoma 110 . 

Diatomaceae 111 . 

Dictamnus 147 . 

Digitalis 143 . 

Dinja 153 . 

Dionaea muscipula 146 . 

Dioscorea 126 . 

Diospyros Ebenum 144 . 

Dipsacus fullonum 137 . 

Dob 131 . 

Dobra misel 143 . 

Dorema 153 . 

Draeaena 126. 

Dren 161 . 

Dresen 133 . 

Drevce božje 153. 

Drobnjak 125 . 

Drobtink a 110 . 

Drvoj edk a 114 . 

Drosera 146 . 

Durrha 121 . 

Dušica materna 143 . 

Dežen 150. 

Chelidonium 146 . 

Chenopodium 133. 

Cibora 156. 

Cichorium endivia 134. 

Cichorhun intybus 134, 

Cicuta virosa 153 . 

Cikorija 134. 

Cimet 134, 

Cipresa 129. 

Cirsium 134. 

Citver 127 . 

Cladonia 111 . 

Clavaria Botrytis 114. 

22 crlspa 114 . 

Čajevec 148. 

Čaj paraguajski 153 . 

Cebula 125. 

Cebula morska, 125 . 

,é, emerika 126 . 

Cemiu 139 . 

,è:esenj 125 . 

Cesmin 161 . 

češplja 156. 

Čevljec 127 . 

Čičimak 153 . 

Čilibuha 142. 

'éistnik 157 . 

Džungel 123 . 

Džut 161 . 

Ebenovec 144. 

Eehium 143 . 

Elais guineensis 114 . 

Endivija 134. 

Epacris 139 . 

Epilobium 155 . 

Equisetum 117 . 

Erica 139 . 

Eriophorum 123. 

Ervum 157 .

Erythraea 142 . 

Erythroxylon Coca 161 . 

Essigmutter 113. 

Euphorbia 132 . 

Euphrasia 143. 

Evonymus 153 . 

F. 

Fagus 131. 

Fernambuški les 160 . 

Fenila 153 . 

Festuca 118 . 

Ficus 132 . 

Fieberrindenbaum 138 . 

Figovec 132 . 

Florideae 111 . 

Foeniculum 150. 

Fragaria 156 . 

Fraxinus excelsior 140 . 

Ornus 140. 

Fuchsia 155 . 

Fumaria 161 . 

G. 

Gaber 131 . 

Gabez 143 . 

Gadovec 143 . 

Galactodendron 132 . 

Galanthus nivalis 126 . 

Galgan 127. 

G alhlm 138 . 

Generatio aequivoea 112 . 

Gentiana 142 . 

Georgina 136 . 

Geranium 149. 

Germi 156 . 

Madež 160 . 

Glavinec 135. 

Glechoma 143 . 

Gleditchia 160 . 

Glistnik 118 . 

Glog 156. 

Glyceria fluitans 121 . 

Glyeyrrhiza 160 . 

Gnaphalium 136 . 

Goba jelenova 114 . 

Goba kresilna 114 . 

Goba mecesnova 114 . 

Goban 114. 

Golobica 114 . 

Gomoljika 114 . 

Gorovez 111. 

Gorušica 144 . 

Gossypimn 149 . 

Graden 131 . 

Grah 157 . 

Grahor 160 . 

Granatovec 155. 

Grašica 158. 

Grenkuljica 143 . 

Grint masleni 136. 

Grintovec 137 . 

Griva 114 . 

Grm čistilni 132. 

Grozdjièe 150 . 

Guajatum 147 . 

Gumi arabski 160 . 

Gumigutovec 161 . 

Gumovec 132 . 

Gutta-pereha 144, 

Gymnospermae 128 . 

H. 

Haematoxylon 160 . 

Haloga 111. 

Hebát 137. 

Hebradendron 161 . 

Hoden Helix 161 . 

Hefenpilz 106. 

Helianthus 136 . 

Heliotropium 143. 

Helleborus 147 . 

Repatica 147 . 

Hepaticae 116 . 

Heracleum 150 . 

Hesperis 144. 

Hiacinta 125 . 

Hibiscus syriacus 148. 

Hippomane 132 . 

Hippuris 155 . 

Hmelj 132 . 

Homuljica 154. 

Hordeum 121 . 

Hortensia 160 . 

Hrast 130 . 

Tlren 145 . 

Hruščica 125, 139. 

Hruška 156 . 

Humuhls 132 . 

Hydnum 114. 

Rydrangea hortensis 160 . 

Hydrodictyon 110 . 

Rymenaea 160 . 

Hyoscyamus 141 . 

Hypericum 160. 

Hypnum 115 . 

Hyssopus 143. 

I . 

Ilex 153 . 

lllicium 147 . 

Imber 127 . 

Indika 159. 

lndigofera 159. 

lmpatiens 160. 

'nula Helenium 135 . 

Iris 126. 

Isatis tinctoria 145 . 

lsonandria gutta 144 . 

Iva 130. 

J. 

Jablana 156 . 

Jabolko rajsko 142 . 

Jagned 130. 

Jagode prsne 153. 

Jagoda rudeč'a 156 . 

Jagoda volčja 126. 

Jàm (korenina) 126 . 

Janež 150. 

Jasminum 139 . 

Jatropa Manihot 133 . 

Javor 150. 

Ječmen 121 . 

Jeglič 139. 

Jelenovee 111 . 

Jelka 128 . 

Jelša 130 . 

Jerebica 156. 

Jermen povodni 128 . 

Jesen 140. 

Jesenjak 147 . 

Jetičnik 143 . 

Jetrenjak 116 . 

Jezik volovski 143 . 

Ježek 114 . 

Ježica 124. 

Jetrnik 147 . 

Juglans 131 . 

Juhtina 130. 

Jungermannia 116. 

Juniperus 129. 

Jurčki 114 . 

Jute 161 . 

Kadulja 143. 

Kačnik 124. 

Kačunka 124 . 

Kafra 134 . 

Kajeputovo drevo 155 . 

Kukaovec 148 . 

Kakt 150 . 

Kalina 140. 

Kalužnica 147 . 

Kamelija 148. 

Kamentrica 160 . 

Kamilica 135 . 

Kampeška 159. 

Kapa farška 153. 

Kapus 145 . 

Kardamoni 127. 

Karželj 114. 

Kasijevo drevo 134 . 

403

404 

Kava 130. Kutina 156. Lučica kurja 147 . 

Kavčuk 132 . Kvassija 147 . Lučnik 143. 

Kavovec 138 . Luk 125 . 

Ketnica zlata 143 . L . Lunaria 144 . 

Kinovec 138 . L ackschildlaus 132 . Lupinus lutea 158 . 

Kislica 133 . Lactuca 134. Lychnis 147 . 

Klek 129. Lakmus 111 . Lycoperdon 114 . 

Klinčič 147. Lakota 138 . Lycopodium 117 . 

Ključ s . Petra 161 . Lakovec 132. Lycopsis 143 . 

Kloščevee 132. Lamium 143 . Lysbnachia 139 . 

Koka 161 . Lan 147 . 

Kokalj 147 . Lan novozelandijski 125 . M . 

Kokorik 139 . Lappa 135. Macrocytis 111 . 

Kokos 124 . Lapuh 136. Mačeha 145 . 

Kokul 161 . Larix 128 . Mačje oči 143 . 

Kolmež 124. Lasci Marijini. 117 . Mad 136 . 

Kolofonij 128 . Lathyrus 157 . Madia sativa 111 . 

Kolokvinta 154 . Latovka 118 . Madronšica 143 . 

Kompava 134. Laurus camphora 134 . Magnolia '147 . 

Konjugacija 108 . Laurus cassia 134 . Mah islandijski 111 . 

Konoplja 131 . Laurus Cinnamomum 134 . Mah šotni 116. 

Konoplja Manilska 127 . Lavandula 143. Mahagonovec 161 . 

Kopalova smola 160 . Lavatera 148. Maitrank 138. 

Kopitnik (virh) 134. Lavorika 134. Majaron 143 . 

Koprec 150 . Lecanora 111 . Majelovec 155 . 

Kopriva 131 . Leča 157 . Mak 145. 

Kopriva mrtva 143 . Leča vodna 128 . Malinjek 156 . 

Kopulacija 108 . Lemna 128 . Malva 148 . 

Koren črni 134 . L epid.ium 145. Mana 140 . 

Korenje 150 . Leska 131. Mandeljnovec 157 . 

Koren kačji 134. Lesičica 114 . Mangove slive 155. 

Korenovnik 137 . Lesièjek 117 . Manihot 133 . 

Koren veliki 135. Les sladki 160 . Maniok 133 . 

Korén žegnani 156 . Les sveti 147 . Manschenillenbaum 132 . 

Kork 131 . L eucojum 126. Manzanej 132. 

Kornikovec 150. Leontodon taraxacon 134 . Marchantia polymorph a 

Kosmulek 125 . Lig= sanctum 147. 116. 

Kosmulja 150. Ligustrum 140. Marelica 156 . 

Kostanj 131 . Lilija 125. Marjetica 136 . 

Košutnik 142. Lilium 125 . Maslina 140. 

Krastika 111 . Limb a 128 . Masnica 118. 

Krebulica repja 150 . Linaria 143 . Mastix 154. 

Kreša kapucinska 160 . Linum 147 . Matricaria Chamomilla 

Kreša vodna 145 . Lipa 161 . 135 . 

Kristavec 141 . Lipovka 139 . Matthiola 144. 

Kristavec drevesasti 141 . Liriodendron tulipiferum Mecesen 128 . 

Krhljika 153 . 147 . Medicago 158. 

Krompir 141 . Lithospermum 143 . Meduljevina 137 . 

Krotonovo olje 132. Ljulika 118, 122. Mehovi trosevni 107 . 

Kruhovec 132 . Loboda 133 . Melalenca 155 . 

Kruhovec opični 148 . Ločika 134 . Melampyrttm 143 . 

Krvomočnica 149 . Logariea 125 . Menca 118 . 

Kujavovec 155 . Kokvanj 146 . Melilotus 158 . 

Kukovica 127 . Lolium 118, 122 . Melissa 143. 

Kumara 153 . Lonicera caprifolium 137 . Menjava zárodna 109 . 

Kumin 150. Lóšeè 143. Mentha 143 . 

Kuroslep 139 . Lotus 158. Menyanthes 142. 

Kuruza 122 . Lubenica 154 . Merulius 114 .

Mesečnica, 144 . 

Mespilus 156 . 

Meta 143 . 

Metagenesis 109 . 

meteljka 158 . 

metlja 133. 

Mikania scandens 136 . 

Mimosa 160 . 

Mimulus 143 . 

Mira 154 . 

Mirabella 156. 

Mirta, 155 . 

Mišjek 151 . 

Mjilnica 147 . 

Mleček 132 . 

Mlečnica 114. 

Mleènik krvavi 146 , 

Mleko tičje 125 . 

Mlekovec 132. 

Momordium Elaterium 151 . 

Monotropa 139 . 

Morchella esculenta 114 . 

Morus 132 . 

Mošusova zél 143 . 

Motovilec 137 . 

Mreža povodna 110 . 

Muholovka 146 . 

Mrkva 150 . 

Mrtvika 155 . 

Mrzličnik 142. 

Mučenica 161 . 

Munec 123 . 

Murba 132. 

Musa 127 . 

Muskardino 114. 

Muscari 125 . 

Muškat 149. 

Muškatovec 132 . 

Mušnica 114 . 

Mycelium 113 . 

Myosotis 143 . 

Myrrhe 151 . 

Myrica 131 . 

Myristica moschata 132 . 

Myrtus communis 155. 

Myrtus pimenta 155 . 

N . 

Nagelj 147 . 

Naprstec 143 . 

Navieula 110 . 

Nareissus 126 . 

Nasturtium 145 . 

Nebina 136 . 

Negnoj 160. 

Nerium 142 . 

Nešplja 156 . 

Netresk 154 . 

Neža bodeča 134 . 

Nicotiana 141 . 

Nigella 147 . 

Nočnica 144. 

Noga mačja 139 . 

Nopal 150 . 

Norica 126 . 

Nostoc 110 . 

Nožice zajčje 136 . 

Nunke 126 . 

Nuphar luteum 146. 

Nymphaea alba 146 . 

O . 

Oblajst 145 . 

O dolin 143. 

O enothera 155. 

Ogrščica 145 . 

OYdium 114 . 

Okrak 110. 

Olea europaea 140 . 

Oleander 142 . 

Olika 140. 

Omej 147 . 

Omela 144. 

Omotica ribja 161 . 

Omphalodes 143 . 

Onobrychis 158 . 

Ononis 160. 

Oogonij 109 . 

Oospora 109 . 

Opuntia 150 . 

Orchis 127 . 

Oreh 131 . 

Oreh podzemeljski 159 . 

Oreh povodni 155. 

Origanum Maj orana 143. 

vulgare 143. 

Orlica 147 . 

Ornithogalum 125 . 

Orobus 160 . 

Orseille 111 . 

Oryca sativa 121 . 

Osat 131. 

Oscillatoria 110 . 

Oskoruša 156 . 

Osladje 156 . 

Oslez 148. 

Ostrica papirodejna 123 . 

vžitna 123 . 

Ostrožnik 147. 

Oves 118, 121 . 

Oxalis 160 . 

P `. 

Paeonia 147 . 

Palička 110. 

Palme 124, 125. 

O5 

Pamela 137 . 

Panicum miliaceum 121 , 

Papaver 145. 

Paradajžar 142 . 

P kis 126. 

Parkelj 117. 

Parkeljci kozji 137 . 

Parkeljci lesičji 114 . 

Parmelia 111 . 

Parožnica 110. 

Paskvica 141 . 

Passiflora 161 . 

Pastinaca 150 . 

Paulownia 144 . 

Pavlovo drevo 144 . 

Pečenka 114, 106 . 

Pedicularis 143 , 

Pelargonium 149 . 

Pelin 136 . 

Pelinček 136 . 

Pelodka 108. 

Penieillium glaucum 107 . 

Perenespora infestans 114. 

Perunika 126 . 

Pesa 133. 

Peteršilj 150 . 

Peteršilj pasji 151 . 

Petoprstnik 156 . 

Petroselinum 150 . 

Pezdek 114 . 

Phalaris eanariensis 122 . 

Phaseolus 157 . 

Philadelphus 161 . 

Phleum pratense 118 . 

Phoenix dactylifera 124 . 

Phormium tenax 125 . 

Phyteuina 137. 

Physalis 142. 

Piassava 125 . 

Pijavčnica 139 . 

Pimentovec 155. 

Pimpinella Anisuin 150 . 

Pinija 128. 

Pinas-konoplja 127. 

Pinus 128. 

Piper 130 . 

Piperat 147 . 

Pir 121 . 

Pirika 119 . 

Pisang 127 . 

Pistacia 154 . 

Pistacia Lentiscus 155. 

Pisum 157 . 

Plantago 144 , 

Plašček dev. Marije 156 . 

Platan 131 . 

Platnica 114 . 

Plavica 131.

406 

Pleom.orfizem 109. Quercltron 131 . 

Plesenj droževna (kvasovka 

106, 113 . 

Plesanj grozdna 114 . 

krompirjeva 114 . 

Quercus 131 . 

R. 

Saccharomycetes cerevi - 

siae 106. 

Saccharum officinarum123. 

svilodova 114 . 

112 . 

Rabarbara 133 . 

Raffiesi a, 134. 

Saflor 135 . 

Sagittaria, 127 . 

ščetasta 107. 

sadna 114. 

Rajž 121 . 

Rakita 130 . 

Sago 124. 

Sagovo drevo 128 . 

Plučnjak 111 . 

Pluta 131 . 

Ramšelj 161. 

Ranunculus 146. 

Sagus Rumphii 124. 

Salata 123 . 

Poa annua 118 . 

pratensis 118 . 

Podgobje 113 . 

Podlesek 125 . 

Podlesnica 117 . 

Podražec 134. 

Polygala 161 . 

Polygonum 133 . 

Polyporus 114. 

Polytriehum commune 115 . 

Pomerančevec 150 . 

Poprika 142. 

Poprovec 130 . 

Poprovo zelišče 145 . 

Populus 130 . 

Porastec 116 . 

Poréčnik 127 . 

Posolnč'niea 143. 

Potentilla 156. 

Poterium 156 . 

Potočnica 143 . 

Praprotica 115 . 

Praprot orlova, 117 . 

Predenita 140 . 

Predkál 109 . 

Preslica 117 . 

Primula 139 . 

Proso 121 . 

Proso dev. Marije 118. 

Prothahimn 117 . 

Protococcus 110. 

Prožiljka 160. 

Prunus 156. 

Psisidium 155 . 

Pšenica 120. 

Pšeno laško 121 . 

Pteris aquilina 117 . 

Pteris serratula 109 . 

Puccinhlm graminis 109 . 

Pulque 127 . 

Pirnica 155. 

Pušpan 133 . 

Pyrolla 139 . 

Pirus 156. 

Quassia 147 . 

Raphanus 415. 

Rašec 155 . 

Razhudnik 141 . 

Redkev 145. 

Regrat 134. 

Reja svinjska 158 . 

Repa 145 . 

Repinec 135 . 

Rep konjski 117 . 

Rep kozji 133. 

Rep lisičji. 118 . 

svinjski 118 . 

Repušec 137 . 

Reseda 160 . 

Ribes 150 . 

Ricinus 132 . 

Rhamnus 158 . 

Rheum 133 . 

Rhinanthus 143 . 

Rhizophora 137 . 

Rhododendron 139 . 

Rhus 154 . 

Em án 135 . 

Robida 156 . 

Robinia 160 . 

Roccella 111 . 

Rog jelenski 155 . 

Rogovilček 126. 

Rogoz 124. 

Bohr spani.sches 125. 

Rosa, 155 . 

Rosenkraut 149 . 

Rosika 146 . 

Rosmarinus 143. 

Roža 155. 

Roža planinska 139 . 

Roža sv. Antona 135. 

Roža sv. Janeza 160 . 

Rožičevec 160. 

Rubia tinctorum 139. 

Rubus 156 . 

Ruj 154. 

Ritja žitna 109 . 

Rumex 133 . 

Ruta 147 . 

Rutica 147 . 

Rž 121 . 

Salep 128. 

Salicornia 133. 

Salix 130 . 

Sals ola 133 . 

Salvia 143 . 

Sambucus 137 . 

Samovratec 139 . 

Saponaria 147 . 

Sargassmn 111 . 

Sassaparil 126 . 

Saxifraga 160. 

Scabiosa 137 . 

Seidla 125 . 

Scirpus 123 . 

Scorzonera 134 . 

Secale cereale 121 . 

Sedje 115 . 

Sedum 154. 

Seme tičje 143 . 

Sempervivum 154. 

Senecio 136 . 

Senesovi grm 160 . 

Serpentaria, 134. 

Setaria italica 121 . 

Sicomorus 132. 

Silina 145 . 

Simphoricarpos racemos a 

137 . 

Sinapis 144 . 

Sirek 121 . 

Sirotica 145 . 

Sirovka 114 . 

Swetenia 161 . 

Sivka 143 . 

Skalovec 111 . 

Skabotovec 161 . 

Skreènik 143 . 

Sladika močvirska 121 , 

Slak 140: 

Slez 148 . 

Sliva 156 . 

Slzenovec 148 . 

Smetlika 143. 

Smilax 126 . 

Smokvovec 132. 

Smolika 138 . 

Smrček 114 . 

S .

Smrdelja 135 . Eopulja 118. Turnesol 132 . 

Smrdilj 150 . Spajka 137 . Turšiea 122. 

Smreka 128 . Spinaèa 133 . Tussilago 136. 

Smrt kozja 134 . Strkovee 124 . Tylia 161 . 

Snet 113 . Typha 124 . 

Solanom. 141 . 

Solarnim Lyeop ersi m142 . 

T . U . 

207 

Soldanella 139 . Tam arindus 160. Ulmu s 131 . 

Soldatki 139 . Tanacetum 136 . Ulvina aceti 114 . 

Solnčnica 136 . Tang 111 . Up as 132 . 

Solnica 133. Tannenwedel 155 . Urtica 131 . 

Solzica 118 . Topinambur 136 . Usula 111 . 

Sorbus 156 . Tapioka 133. Ušivec 143 . 

Soredije 106 . Taro 124 . 

Sorghum vulgare 121 . Taxus 129 . V. 

Sori 107 .* Tectonia 143 . Vaceinium 139 . 

Sparganium 124 . Teka 143. Valeriana 137 . 

Sphaerococcus 111 . Terijak 137 . Valerianella 137 . 

Sphagnum 116 . Thea chinensis 111 . Vanilla aromatica 127. 

Spinacia 133 . Teloh 147 . Vanilija 127 . 

Spiraea 156 . Theobroma cacao 148 . Vaucheria 110. 

Spondias mangifera 155 . Thuja 129 . Velenduha 143 . 

Sporangije 107 . Thymus 143. Veratrum 126 . 

Sporiš 143 . Tisa 129 . Verbascuin 143 . 

Srobrot 147. Tobak 141 . Verbena 143 . 

Srpica 123. Toluifera 160 Veronica 143 . 

Sršaj 117 . Tomato 142. Vetrnica 147 . 

Stapelija 142 . Topol 130 . Viburnum Lantana 137 . 

Stellaria 147 . Torilnica 143 . Opulus 137 . 

Stérnánis 147 . Torilovec 111. Vlcia 157, 158 . 

Storaks 144 . Tragantova smola 160 . Victoria regia 146 . 

Strašnica 156 . Trapa natans 155 . Vijolica 145. 

Streluša 127 . Trator 133 . Vinca 142. 

Strychnos nux vomica 112 . Trava morska 128 . Vinika 147 . 

Stiiekelalge 106 . Trava pasja 118 . Viseum 144 . 

Stvaritev samosvojna 112 . Trava pisana 122. Viš 123 . 

Styrax Benzorn 144 . Trepetlika 130 . Višnja 156 . 

vulgaris 144 . Trica 138 . Vitis vinifera 147. 

Sveča papeževa 143 . Trifolium 158 . Viola 145 . 

Svetlin 155 . Tritieum repens 119 . Viola 145 . 

Svilnica 142. vulgare 120 . Vlastovičnik 142. 

Svišč 142 . Trnoljica 156 . Vodoljuba 128. 

Symphytum 113 . Trobelika 153. Volčin 133. 

Syringa 139. Trobovnik 144 . Voskovnik 131 . 

Trod 114 . Vratič 136 . 

Š . Tropaeolum 160. Vrba 130 . 

$aholjan 147 

Tros 107. 

. 

Vrbovec 155 . 

Troska ižesna 108 

Saš 123 . 

. Vres 139 . 

Trosnik 107 . 

$četiea tkalska 137 . 

Vrganj 114 . 

Trpotec 144 . Vrnisón 132 . 

Sèir 133 . Trs vinski 147 . 

Sebenik 144 . 

Trskovka 125. 

W . 

Seboj 144 . Trst 123 . Waldmeister 138. 

Šelak 132. Triiffel 114. Wunderbaum 132 . 

Sipek 156 . Tuber 114. 

SIebedrica 143 . Tulipa 125 . Z . 

Smarnica 126 . Tulipan 125 . Zajčji mak 147 . 

àolnčki dev. Mari je 158 . Tulipanovec 147 . Zakvas 113 .

408 

Zaspanček 142. 

Zavratnica, 143. 

Zea Mays 122. 

Zélena 150 . 

Zelenika 133 

Zlatica 146 . 

Zigospora 108 . 

Zelišče pasje 141 . 

Zingiber 127 . 

Zimzelen 142. 

Ziziphus 153 . 

Zmájevec 126 . 

Zobnik 141 . 

Zoospora 407 . 

Zostera 428 . 

Zvezdnica 147 . 

Zvonček 126 . 

Tiskarski pogreki , 

Zvončica 137. 

Zvonka 139 . 

k. 

Žebi.ce nagljeve 115 . 

Zefran 126 . 

Žir 131 . 

"L, Iiènlk 144. 

Zoltnja,k 127. 

Stran 105, vrsta 3 . odspod mesto p o z n o beri p a z n o . 

107, 26. mahovi beri mehovi . 

125, 11 . Fritil ari beri Fritillaria . 

127, 10. odzgor Masaceae beri Musaceae . 

143, 5. odspod Veronika beri Veronica.

Kazalo iu Imata zaalw a 

sloVen ski, nemški in latinski . 

A . 

Aalmolch, paogor . . . . 33 0 

Aasfliege, nlrhojeda muha . 36 1 

Aasgeier, m har . . . 29 7 

Abart, zvrsta . 

Abendfalter, somračniki . . . . 357 

Abendpfauenauge, večer. pavlinček 357 

Abraznis 

Abzieher, mišica odteznica . 

338 

Acanthia lectularia 

Acanthopterigii . . 

36 5 

33 3 

Acanthurus . 

Acarina . . 

. . . 33 5 

36 8 

Acarus farinae 

prunorum . 

„ sivo 

Aecentor . . . 

Accipenser huso . 

. 

. 

. . 

. 

368 

368 

368 

284 

342 

ruthenus . . 34 2 

sturio . . 342 

Aeerina cernua 334 

Acherontia Atropos . . 357 

Achtfuss, hobotnica . . . . 381 

Acidalia brumata . . . . 359 

Ackernacktsehnecke, poljski slinar 382 

Acridiunl coerulescens . . . . 36 3 

migratorium 

36 3 

• 

Actinia . . . 39 4 

A ctinophrys . . 39 9 

Aderhaut, žilnica . 

Admiral 356 

Aehrenkoralle, klasnjača . 395 

Aeneasratte, hrbtonos . 254 

Aepiornis 30 8 

Aesche, lipan 33 6 

Aeschna grandis 36 2 

Aesculapschlange, gož, kača belica 32 3 

Affen, glej Vierh~nder . 

After, zadnjica . 

Agrotis segetuzn . . 359 

Aguti . . . 262 

Ai . . . . . . 26 3 

Aksis . . . . . 275 

Alauda arvensls . , 28 8 

„ eristata . . , . 288 

Albatros . . 31 6 

Albe, ševniea 

Albinos, belin . 

. 339 

Alca impennis . . . 314 

torda . . 314 

Alcedo ispida . . 293 

Alcyonella . . . 38 8 

Alcyonium . . • . 396 

Aligator . . . . 321 

Alk veliki, gr . Alk . . 314 

Alosa . . . . 336 

Alse, čepa . . . • 33 6 

Alytes obstetricans . 32 9 

Ambos, nakovalce ( gnat. ) 

Ambulaerum, koračnica. 

Ameise, mravlja . . . . 35 4 

A ii isenfresser, mravljinčar . . 263 

Ameisenigel, kjunasti ježek . 262 

Ameisenl~we, mravlj . volkec . 362 

Ammenkr~te, porodničar 329 

Ammodytes tobianus 

. 341 

Aznoeba 399 

Amphibien, krkoni 

Amphisbaena . . 

. 

. 

. 317 

327 

Amphioxus lanceolatus 

344 

Amphiunia . . . . 330 

Amsel, kos . . . 

Anabas seandens . • . 

28 4 

33 5 

Anadonta . . . . 38 5 

Anakonda . . 323 

Anarrhichas lupus 

333 

Anas Bosehas . . • . . 316 

,, nolissima ▪ 

31 6 

Anatifera 

. . 37 1 

Andrena 

356 

Angorka . . . 27 6 

Anguilla fluviatilis 340 

Anguillula aeeti 

375 

glutinis 375 

Anguis fragilis . . 32 7 

Anisotoma 

Annulata . 

. 

. 

. 

. . 

35 1 

37 3 

Annulati 

327 

Anobium pertinax • . 349 

Anolis 

326 

Anser cinereus . . . . 316

410 

Anthonomus pomorum 

Anthozoa 

Anthraxfliege, muha črnica 

Anthrenus museorum . 

352 

390 

361 

350 

Arthrozoa . . . . 

Ascaris lumbrieoides 

Ascidia . . 

Ascomys . . . 

34 4 

374 

38 8 

260 

Anthus . . . 

Antlitznerv, oblični živec . 

. 285 Asellus aquaticus 

Asilus . . . . 

37 1 

36 1 

Antophila . . . 

Anthophora parietina . 

355 

356 

Asopia farinalis 

Aspidiotus Nerii 

36 0 

36 4 

Antilopa obuzdana, geza'umte A. 

Antilope cervicapra . . 

279 

279 

Aspidostraca 

Aspis . . . 

37 1 

323 

dorcas . . 

euehore . . . . 

gez'áumte, obuzdana a . 

gnu . 

oryx . . . 

rupicapra . . 

Anzieher, priteznica (mišica) . 

Aorta, velika odvodnica . 

Apatura Iris . . 

Apfelstecher, jabelčar 

279 

279 

279 

279 

279 

277 

356 

352 

Aspro . . . 

Astacus fluviatilis 

marinus 

Asterias . 

Asteroidea 

Astraea . 

Astur nisus . . . 

palumbarius 

Ateles . . . 

Ateuchus sacer . . . 

33 4 

36 9 

36 9 

39 0 

39 0 

395 

300 

300 

23 7 

349 

Apfelwiekler, jabelčni zavijač 

Aphis fabae 

rosae . . . 

Aphrodite aeuleata 

Apis mellifica . . 

Apiysia depilans 

Apneusta . . 

Apodes . . . . 

360 

365 

365 

373 

355 

384 

369 

340 

Athmungsorgane, dihala . 

Atlas velikanski, Atlasspinner 

Atlasspinner, atlas velikanski 

Attagenus polno . 

Auchenia lama . 

vicuna . . . 

Auerhahn, divji petelin . 

Auerochs, tur . . . . 

358 

358 

350 

274 

274 

303 

279 

Aptenodytes 

Apterix australis 

. 

. 

314 

306 

Aufheber, vzdižnica (mišic a 

Augapfel, zrklo . 

Aquila fulva . 

imperialis . 

Ara ararauna . 

macao . . . 

modri, bl. Ara . 

rudeči, rother 

Arachnida . . . 

A ranea domestica 

Ana 

Arche, barčica . 

Arctomys marmorata 

Ardea aegretta . 

clnerea . 

stellaris . . 

Arenicola piscatorum 

Argala . . . . 

Argonauta Argo 

Argulus . . 

Argus 

Argynnis paphia . 

Argyroneta . . . 

Arkal . . 

Armadillo . . . 

Armfiisser, rokonožci 

Armpolyp griiner, zeleni trdoživ 

Art, vrsta. 

Arterie, glej Schlagader . 

Arthrostraea . . 

298 

298 

295 

295 

295 

295 

366 

367 

387 

387 

257 

309 

308 

309 

373 

309 

381 

371 

306 

356 

368 

276 

371 

385 

393 

370 

Auge, oko . 

Augenbraue, obrva . 

Augenkoralle, očnjak 

Augenlied, veja. 

Augen.thierehen, zelena repačica 

Auster, ostriga 

Austernfischer, ostrigar . 

Aves . . . 

Axis maculata 

Axolotl 

B . 

Baba stara, Einhornfiseh 

Babirussa 

Baehforelle, postrv . 

Bachstelze, pastirica . 

Backenzahn, kočnjak . 

Baeterien . . . . 

Bar brauner, rjavi medved 

Bkenspinner, kosmatinec 

Balaena . . 

Balaenoptera . 

Balaninus nucum 

Balantia . . 

Balanus . 

Balearica 

39 5 

399 

387 

31 0 

28 2 

27 5 

33 0 

34 1 

268 

33 6 

284 

399 

243 

359 

28 2 

282 

35 2 

25 4 

37 1 

308

Dmliutem . . . 34 1 

Band, vez (anat.) 

Bandassel, striga 36 6 

Bmruemrena ^ 3o 8 

8aruns 8e 8 

Barčica, Arche ` 38 7 

Baribal .' 24 4 

, .334 

Bartgeier, brkati sér 298 

Basiliscus mitratus ^ 326 

Basulja ^ ` ` ` ` 268 

Batič, Hammer (anat .) . 

Batrachia . . . . 32 7 

Bauchfell, trebušnica 

. . 335 

. . 38 1 

trebušna sli - 

~~ . .~ ' ^ . 

Bauchthiere, trebušnjaki ^ . 378 

~~.~U_~ 28 5 

Baulnschlange, drvolaz 32 3 

Baumweissling, glogovi belin 35 7 

Bazilisk 32 6 

Bčela, 35 5 

. `"5 " 

k 35 6 

zidarica, Mauerbiene 35 6 

Bčelar, . .. . . . 35 7 

Beeken, medenica . 

Beinhaut, pokostnica . 

Belica, glej jarebiea snežna. 

Belica, kača, glej gož. 

Belica riba, . 338 

Belin _glogovi, 357 

kapusovi, 357 

Beljuga, glej viza . 

Belorepec, glej postonja. 

~ 

Ringolnutter . . ' 303 

393 

35 1 

Bettwanze, posteljna stenica 

Beuger, upogibnica, (mišica) . 

365 

Beutelb~r, medved vrečar . . 

Beutelmarder, kuna vrečarica 

253 

254 

Beutelmaus, miš vrečarica 

Beutelmeise, remee . . 

254 

287 

Beutelratte, podgana vrečarica 

Beutelstaar, trupial . 

254 

290 

• 

Beutelthiere, vrečarji . . 25 3 

Bewegungsnerv, gibalni živec . 

Bewegungsorgane, gibala. 

B . . . 27 6 

Bibar, bober . . . ~ ` . . 261 

Bienenfresser, . . . . 293 

411 

Bik moškatni, Moschusochs 27 9 

Billich, polh 257 

Bimana, dvoroki ~ . , . . 280 

Birkhahn, ruševec 303 

Bisamratte, podgana pižmarica . 260 

Bisernica echmeeoumuemm! 387 

Bisernica rečna, Flussperlmuschel 385 

y1snmw ^ . . . ' ' ' 

Bivol 

Bizon, amerikanski bivol 

• 

270 

279 

279 

312 

. ^ 388 

357 

. ^ . 35 1 

Blasenwurm, mehurnjak . ~ . ^ 37 7 

Blatta orientmuo . . . ' . . 364 

Blatth~rner, plojkaši . 349 

Blattk ~fer, sijajnik 353 

365 

Blatt~~.~~e` živi ~~ , . . ^ 364 

~~~^ 

Blaukehlehen, plava taščica 

353 

284 

' 287 

. 33 8 

Blindschleiche, slepič 

▪ 

32 7 

33 0 

• 32 2 

Blumenwespe, osa cvetnica 35 5 

Blutader, žila dovodnica . 

. 87 3 

Blutk~rperchen, krvna kolesc a 

Blutkuchen, krvna gruda . 

Blutwasser, sirotka . 

Boa, constrictor 323 

Bober, ~~_ - ^ 261 

Bobnarica, glej bukač, 

Bodljal', Stachelk~fer 

. 353 

38 4 

351 

361 

36 4 

Bohrwurm, živi sveder ~ . . . 386 

Bolha, Floh 

Bolha morska, Meer8nb . 

" 

3e2 

. . . 37 1 

,~ .362 

,, prstna Eruflob . . . 35e 

, Bombardiruufer ` puškar ^ ~ . 348 

Bombinator igneus . . ^ ^ , 327 

35 8 

. . . ~ 358 

. . , . 335 

Borkenk~fer, lubadar . . . . 352

412 

Bos bison . 

bubalns 

279 

279 

Buntspecht, de-tal . 

Buphaga . . . . 

295 

290 

Caffer 

grunniens . 

moschatus . 

tauru s 

279 

279 

279 

279 

Buprestis . . . 

Burnica, Fregattvogel 

Butec> vulgaris . 

. 349 

31 5 

30 0 

Brus . . . . 

279 

Bostrychus typographus 352 

Bothriocephalus latus 378 

Botis forficalis . . . . 360 

Brachinus erepitans . . 348 

Brachycephal, kratkoglav 231 

Bracon 354 

Bradačica, glej trnja . 

Bradavièice tipalne, Tastwurzchen . 

Bradypus . . 263 

Brakon . . . . 354 

CabinetkUer, muzejnik 

Cacadu, kakaduj . 

Cacatus cristatus . 

Caecilia 

Calandra granaria 

palmarum . 

Calhonymus . . 

Callithrix 

Callopeltis Aescalepii 

Calosoma sycophanta 

. 

. . . 

. 

. 

350 

295 

295 

330 

352 

352 

334 

237 

323 

348 

Bramor, glej podjed. 

Branchiopoda . . 

Branica, glej prepona . 

Branjug, glej brinovka . 

385 

Canis aureus . 

familiaris 

lagopus . 

latrans . 

. 24 7 

246 

248 

24 7 

Bregunica, Uferschwalbe 

Brezplučniki, Lungenlose . 

Brezsrčnice, R~hrenherzer . . . 

Brezvretencarji, wirbellose Thiere 

285 

369 

344 

lupus . . 

vulpes . . . 

Camelopardalis Qiraffa 

Camelus bacffianus . 

247 

248 

27 4 

27 1 

Brezzobi, Zahnlose . . 

Brezzobka, Teichmuschel . 

Brieftaube, golob pismonos 

Briljantar, BrillantU,fer 

262 

385 

302 

352 

dromedarhls 

Capra aegagrus 

hircus 

ibex . 

271 

27 6 

27 6 

276 

Brillenschlange, klobučarka 

Brinovka, Krammetsvogel 

323 

283 

Capricornia . . . . 

Caprimulgus europaeus 

35 3 

292 

Brizga, glej hudournik . 

Brizgač, pritzwurm 

Brizgavci, Sternwiirmer 

Brglez, Spechmeise . . 

Brljavka, Bl~dauge . 

Brodnice, Watv~gel 

Brodnik, Schiffboot . . 

389 

388 

287 

322 

308 

381 

C apu cin er affe, k apucin e c 237 

Carabus auratus . . 348 

coriaceus . . 348 

Carar, Misteldrossel 284 

Carcinus maenas 370 

Cardirtm . . . 

Carettschildkrote, echte, prava ka - 386 

Bruchus pisi 

Briicke, most (anat .) 

351 reta 

Carettschildkrvte, gemeine, navadna 320 

Briillaffe, vriskač . 

Brustbein, grodnica. 

Brustmilchgang, prsni mezgovod . 

Bryozoa 

Brzec poljski, Sandluufer 

Brzoteki, Laufvógel 

Buccinum harpa 

Buceros . . . . 

Buchfi-n.k, ščinkavec . . 

Buckelochs, grbavi vol 

Bučoglav, Stutzkopf . . 

Biicherscorpion, knjižni šéipavee 

Biiffel, bivol 

Biigermeistermáve, plavkasti galeb 

Biischelklemer , remije . . . . 

Bufo calamites . . . . 

cmereus 

Bukaè', Rohrdommel , . 

236 

388 

348 

306 

348 

293 

287 

279 

334 

367 

279 

315 

341 

329 

329 

309 

kareta . 320 

Carnivora . 240 

Carpocapsa pomonana 360 

Cassicus . . . 290 

Cassida viridis 35 3 

Cassis . . . 38 4 

Castor fiber . . 26 1 

Casuarius indicus 30 6 

Catheturus . . . 30 6 

Catocala fraxini . 35 9 

nupta . 35 9 

pronuba 35 9 

Cavia cobaya 262 

Cebus apella . 23 7 

capuclnus . . 237 

Cecidomia destructor 361 

Centriscus . . 342 

Cephalopoda . 379 

C .

Oeouobyz heros ' 

moseban m 

---- 

Cercopitheeus osabaeu s 

Certhia familiaris 

Cervus aloes . , . . 

. eapreolus ` . . 

" dama . . . . 

° _~p~- . . . . 

-~~~ ~ 

Cestodes . . . . . . 

Cmstnn Vanerio . . . 

Ommoea . . . . ~ . 

Oetooia mnratm . . . . 

Cevkar, ---'-- 

-~--- 

Cuarmdrium phwialis 

Chelifer eaneroide~ . 

uuemmn rostrmtu a 

Chelonia umremu . . . 

imbricata . , 

~°_ . ` . 

CheYydra 

~~_~~- 

~. .n~e~ 

. . . . . 

Cuir000mnmpmmosu o 

Chiroptera ~ ' 

__g . 

Chiton . 

. 

. 

. 

. 

. ` . 

^ . . 

Chlamydophoru~ s . . 

`h~~~ . 

Ch.e ..n 

Chondrin . . 

_y___ populi . 

Chrysopa poda 

Chrysophris 

. 

. . 

~__.- orni . . . . 

spumaria . 

__—_ ~ 

. . . . . 

argala . , . . 

~_.~. . ~ . . 

Cipal, glej morski lipan . 

Citronenvogel, rumenjak 

358 

35 3 

40 0 

37 8 

23 6 

28 5 

27 5 

27 5 

27 5 

27 5 

275 

376 

393 

28 1 

350 

37 3 

on o 

32 5 

31 0 

36 7 

33 5 

32 0 

32 0 

32 0 

32 0 

260 

334 

361 

23 8 

33 5 

38 4 

263 

180 

200 

16 8 

353 

362 

334 

201 

200 

246 

36 5 

36 5 

34 8 

30 9 

30 9 

30 9 

38 9 

28 4 

28 5 

300 

371 

351 

357 

29 1 

413 

^ 350 

. . ' , .385 

" . ^^^ 885 

€Inpe .83 6 

, s a r d i n a 33 6 

sprattus . ume 

Clytus arietis . . . , ' ' . 353 

Oobitiebmrbatnla . ~ . ' . ' 88 8 

fossilis . . ' ^ ^ , . 33 8 

ooceinoum septempunetata ^ ^ . 353 

Coeeus ~~~~ . . . ^ . . ~ 364 

mois . ^ 364 

laoea . 384 

Coelenterata . . . . ' . ' . 891 

Coelogenys 26= 

comznmaoerobruue ' . . . 373 

Coleoptera, ~~ . ' . ~ 347 

Colias uhmmni , . . ' . ^ 35 7 

Oommbm umoouta . . . 30 2 

livia . 302 

migratoria 30 2 

oenas . . ' . ' ' 302 

palumbus 302 

, 

risoria 302 

tur tur . . _ nn~ - _ 

Colymbus aepteotrioouua 

Comatula . ~ . ' 

~ 31 3 

39 0 

Conehifera 

~~n. ~â . 

^ ' 385 

24 1 

Conus 

Copris 

. . ' . 

' ' . 

. 

. 

. ' . ` 388 

. ' ' ~ 349 

Cnranium robrnm . 

Cormoranus omrbm ~ . 

oorooeumlaevia 

Corvus corax 

. ~ 

. ' 

39 6 

31 5 

32e 

' 28 8 

nmuix ~ 

288 

, morona 

, frugilegus ` 

mooaunla 

Coryphaena ^ ^ 

28 8 

28 8 

ma m 

33 4 

Cossus 

Cottus gobio 

. ~ . ~ ~ 359 

' 38 3 

Crax 

O,ieoma frumentm.ius 

Crinoidea 

~ 

306 

' 357 

25 9 

3e 0 

Croeodilus gmogetionm 

321 

1 vulgaris 

, luoiva 32 

321 

Crotalus horrMus 

Cxnotaoea 

. . ' . ' 325 

36e 

~'c~ ~^ ' ' ' 

Cteoiza omomeotaria 

0oonlum manonus . ~ 

inuiemtor 

Cnlex pipiens ~ . . ` 

Cursores 

306 

368 

293 

29 4 

360 

806 

Cvetje vodoo Eintagoflioge . , 362

414 

Cvetovnjaki, Pfianzenthiere 39 0 

~~ ^ ~e . Grille 

. ^ . 

` ' . 

. 

. ~ 

36 3 

37 1 

~37 1 

34 3 

Cylindrophis 

. ' . . ~ 31 6 

322 

oynipe quereus ' 

tinctoria . ' 

354 

354 

Cypraea m000ta 

` ' 236 

38 3 

tigris 

Cyprinus mn,atnv 

38 3 

338 

oonaseiue 

carpio 

Crpns ' 

CypseIus apus . ^ 

338 

337 

37 1 

292 

reiber 

Ooljustoicu Kieferbein, dolnja , 

gornja . 

Cepa, Also 

308 

37 3 

33 6 

34 1 

342 

('~igra, Seeschwalbe . . 31 5 

33 8 

Qiočilm ^ . . ' , 260 

8ipkoNeptnnmr . Nagmzosmao' 

emhetta 388 

287 

230 

35 6 

(jopič morski, »m i / 373 

krote ' ' 320 

(,Irepina, glej lobanja. 

~rešomk xrmuoofli . 36 1 

_.- .,~~_— . tenko ~ 

~ 

Kmmmdmuo . 

Cruium kača, eoùwarze Nmtter . 323 

Vrnica, glej sipa. 

361 

339 

Qrnuhi, Schwarzfl~gler 351 

Crveo Schildlaus 36 4 

° kuuoe onKermemscuumaum 36 4 

oleandrov . Oloanúoanbilu 

Iana 

364 

3 2 

300 

7K~iuzchen 

Empfindmlgsorgane . 

Dactylopterus volitans 33 4 

27 5 

' ' ' ' ' 27 5 

Darm, črevo, Dunn-, tenko črevo , 

sukano črevo, Lecr - 

lačno črevo. 

~armbein, boórmuoa. 

Darmzotte, črevesna resa. 

~ . 

Da °r^ ~~a " 

~a ~r ~~ . . 

. . . 36 1 

--- 

263 

254 

Debelokožci, Dickh~uter 264 

369 

28 1 

Delphionm umlphia 

28 1 

tursio 

DaotaDnm 

28 1 

384 

Dermanyssus xvinn 

36 8 

Dennestes lardarius 350 

_ 

_ 

29 5 

Deva morska, Somoud 28 1 

Deževnik, Regenwurm 37 3 

__ 

Diaphragma, prepon a 

,~.,e~~,, 

debelokožci 

_~. 

DNns 

Dihala, Athmungsorgane. 

Dihur, lltiss 

Dmonom 

oinotherium 

Duúou 

. . 

3 1 

26 4 

. 268 

254 

30 7 

244 

308 

26e 

341 

Diomodea 

31e 

Dipnoi 333 

Diptera 

360

Drozeg, Singdrossel 284 

rožičasti, 290 

___~ .^~ vodni, 365 

32 3 

32 3 

~ 36 1 

. 30 2 

. 39 1 

Dušnik, glej sapnik. 

Dvanajstnik, Zw~lffingerdarm . 

. . .37] 

. . . 360 

. . . 27 0 

. . . 32 7 

. . . . 23 0 

Dvoživke, Amphibien . . . . 31 7 

Dyticus marginalis . 350 

E . 

Eoanduta 380 

Eubiduu 262 

Enhinoeoumus hominis . , . , 37 7 

Eobinoaurmatu 

398 

Eehinoidea 39e 

_— .~~° .~—. gigas . . . . 374 

Eohiooamscoleutua 889 

Eokâbn očnjak. 

415 

35 6 Edelfalke, sokol lovec ~ . 298 

Distelfink, lišček 28 7 

. . 356 

Distomom hepatieom 37 8 Edelkoralle, plemenita korala 396 

Diurou 35 6 Edelmarder, kuna zlatica ~ . . 245 

Dlan, Mittelhand . 

Edentata 262 

Dlesk, Kernbeisser 28 7 Eichengallwespe, hrastova šiškarica 354 

'Dnevnik, Tagfalter 

Doda, Dronte 

35 6 

30 7 

Eichenspinner, hrastov prelec 

Eichenwickler, hrastov zavijač 

. 359 

360 

33 9 Eieuuuoumeo nav. veverica 055 

288 Eiehhornaffe, veveričar . . . 2e7 

Dolgoglavec, 

23 1 Eidechse gom ', kuščarica 325 

Doliehocephal 23 1 graumsiva kuščarica 325 

Dolomedes 

868 

grooe . zeleni kuščar 325 

— 327 Eiderente, . . . 31 6 

Dorndreher, rjavi srakoper 285 

~ ~ . 371 

326 Eingoweide, drob . 

Dornfortsatz, trnek . 

Einhufer, kopitarji . . . 269 

. . . . 339 Einsiedlerkrebs, puščavnik 370 

Dovodnica velika, Hohlvene. 

Eintagsfliege, vodno cvetje 362 

Dožiea, Iris . 

Eisb~r, beli medved , - . . ^ 242 

Drunum fiiegender, leteči zmaj 326 Eisfuchs, pesec . . . ~ . . 2*0 

~^~ volans . . . ^ . . . -~- Eisvogel, vodomec . . . ~ , 293 

Dragonec, . . . 323 Elaps corallinus 32 3 

Drahtwurm, živa nit . . . 374 Elater murinno 34 9 

Dreskač, glej carar . 

Elennthier, los . . . . 27 5 

Drevce 

r Drob, Eingeweide . 

Dromeda 

Dronte, Doda 

(anat .) 

2 1 

307 

. . , . 26 4 

Elephantenzahn, slonov zob 384 

Elephas africanus . . ' . , 26 5 

indieus 265 

Elle, po dlehtnic a . 

. . , . ` 288 

" ~ú~r~ ___ 

288 

_~~~ . . . ~~ . . 268 

Empfinchmgsnerv, občutni živce . 

Empfindungsorgane, čutila. 

Emis Arrau 

. 307 

~ 320 

. ~ 319 

, . ~ 32 2 

336 

Entenmuschel, račji kljun 37 1 

35 2 

Epeira diadema 36 7 

362 

~ , ~ 335 

^ ~ , ~ 399 

Epithelium, sluznica . 

Equus asinus 27 0 

oaballum . . ~ , , . 26 e 

quagga 270 

zebra . . . ~ 270 

~ 351 

Erdferkel, podzemna svinjka 2e3 

Erdfloh, prstna bolha ~ 353

41 G 

7 7 7 

Eriomys 

Eristalis . . . 

Erlenblattkffer jelšovar . 

Ernahrung, hranitba. 

Enffirungsorgane, hranila . 

Esel, osel . . 

260 

36 1 

353 

270 

Fichtensphmer, smrekov prelec 

Filaria medinnensis 

Finger, prst . 

Fhmwal, gihar . . . 

Fisehadler, ribji orel 

Fische, ribe . . 

35 9 

374 

28 2 

29 8 

331 

Esox lucius 

EssiOchen, ocetna jeguljica 

336 

375 

Fischotter, vidra . . . 

Fischreiher, siva čaplja 

245 

308 

Euglena viridis 

Eunectes marhms 

. 399 

323 

Fistularia 

Flamingo 

342 

309 

Eunice gigantea 

Euphone 

. 373 

287 

Flatterthiere, prhutal ji . . . 

Fledermaus gele., navadni netopir 

238 

23 8 

Euprepia caja . . . 

Euryale caput Medusae 

359 

390 

Fleischfliege, zapljunkarica 

Fliegenschnapper, muhar 

. 361 

285 

Exocoetus volitans 

337 Flimmerzellen, migetalke . 

Floh, bolha . . . 36 2 

F. 

Fadenwurm, podkožnja k 

F~rbergallwespe, prava šiškarica 

374 

354 

Flohkrebs, povodna bolha 

Florfiiege, tenčièarica 

Flossenfftsser, plitvonožci 

Flossenthier, plavutar. 

37 1 

. 36 2 

385, 280 

Fale() aesalon . 

gyrofalco 298 

Flossschnecke, plavičar 

Fliievogel, pevka . . . 

383 

284 

tinmlnculus . 

Faltenzahn, gubač (zob). 

Fliigelschnecke, perutar . . . 

Flugeichh~rnchen, leteča, veverica 

384 

256 

Fangarm, lovka. 

Fangheuschrecke, bogomolka 364 

Fazan, geni ., navadni fazan 306 

Faulthier, lenivec . . . 263 

Fazan navadni, gela. Fasan 306 

srebrni, Silberfasan 306 

zlati, Groldfasan . . 306 

Federbuschpolyp, perjanièar 380 

Federmotte, pernjak . . 360 

Federschnacke, perušnik 361 

Feldhase, poljski zajec . . 260 

Feldlerche, poljski škrjanec 288 

Feldmaus, poljska miš 259 

Felis catus . . 252 

concolor 251 

domestica 252 

jubata 251 

leo . . . 248 

leopardus 251 

lynx 252 

17 

()Ilca . . 

250 

pardalis 

251 

pardus 

251 

tigris 250 

Felsenhuhn, kokica . . 293 

Felsentaube, divji golob . 302 

Fersenbein, pétnica . 

Fettgans, pingvin . . . 314 

Fetthaut, tolstnica, salovniea. 

Feuerscheide, svetiljka . 388 

Feuerunke, pubič . . . 329 

Fiber cibethicus 260 

Fichtenborkenkafer, borovi lubadar 35 2 

Flugfisch, poletaš 

Flughahn, morski petelin 

Flussaal, rečni ogor . 

Flusskrebs, potočni rak . . 

Flussmuschel, rečna školjka 

Flussperbnuschel, rečna bisernica 

Flusspferd, povodni konj . 

Flusspricke, piškor . . 

Flussschwamm, rečna spužva 

Filistra foliacea . 

Foraminiferae . . 

Forficula auricularia . 

Forinica nigra . . 

rufa . . . . 

Fregattenvogel, burnica 

Frettchen, vretica 

Fringilla canaria 

cannabina . 

77 carduelis . 

coccothraustes 77 

77 coelebs . . 

domestic a 

7 

pyrrhula . 

spinus 7 7 

Frosche, žabe 

Frostspanner, zimski pedic 

Fuchs, lisica, 

Fuchs grosser, veliki koprivar 

Fuge, stik. 

Fulgora laternaria 

Fulica atra . 

Fungia . . . . 

Fusswurzel, nart . 

33 7 

334 

340 

369 

385 

38 5 

266 

343 

400 

38 8 

39 9 

36 4 

35 4 

35 4 

31 5 

245 

28 7 

28 7 

287 

287 

28 7 

287 

287 

28 7 

32 7 

359 

24 8 

35 6 

36 5 

31 2 

39 5 

FiehtenriissellWer, borovi rilčkar 352 Fusus . 384

" moka 

__.__ 

. 

. 

Gaga, Eiderente 

. 

Galago . . ' . ' . . . 

Galeb plavkasti ` ourgeoueister 

Gane, žolč. 

sivi, SSturmmov e 

omDmuDmuhlorognm . . . 

____ .~ 

_____- __—_ 

Ganglij, gg..~ . ` ` 

umooida 

Gartenammer, vrtni strnad . 

--}artenrothschwmlz, pogorelček 

Gartenschnecke, vrtni polž 

Gasteropoda . . . . . . . 

- .~.~.~ . . . . ^ . . 

Gastropacha unnetria ~ . . . 

. ~~^ ' 

processione a 

=-__- ~~~ . 

. ^ . 

. ` . 

Gastrozoa . . . ` . . . . 

Gattung, rod . 

Gaumenbein, nebnica (anat .) 

Gavial ` ` 

Gazela indijska . . . 

navadna ` ` , ' 

. . ~ 

. , . 

skokonoga, Springbock 

` 

Gecko ~ . 

Gef~hl, tip. 

Gehirn, možgani . 

G . 

. . . . 

_— . . . 

_ . Kreuzotter . . . 

Gad Viper 

callaria 

s lota 

. merlucius 

Geh~r, sluh . 

CTeh~rgang, zvočnica . 

Geier, grauer, sivi jastreb 

weissk~pfiger, -beloglavi ja - 

Geierk~nig, kraljevi jastreb 

35 9 

300 

324 

325 

ma n 

33 9 

33 9 

33 9 

33 9 

53 9 

31 6 

23 8 

31 5 

31 5 

31 5 

• 

23 7 

35 3 

36 0 

31 2 

37 1 

36 8 

342 

370 

288 

284 

382 

381 

334 

359 

359 

359 

359 

378 

321 

279 

279 

279 

370 

32 6 

297 

29 7 

297 

41 7 

0mko- ~ , 326 

Golenk, sklep (anat .) 

Gelenkpfanne, sklepna ponvica, (anat . ) 

Gemse, divja koza 277 

Geruch, vonj . 

Geruchsnerv, vonjalni živec,. 

Geschmack, okus . 

Gesicht, vid . 

Gesichtsnerv, vidni živec . 

Gibala, Bewegungsorgane . 

Glasfl~ssigkeit d . Auges, steklovi n 

Glasilka, Stimmritze . 

~ 

. .` .28 z 

. 

Glavonožci, Kopff~ssler . 

• 

33 6 

37 9 

. . . , 34 1 

Gliederthiere, členarji . ' ^ . 344 

uures 25 5 

Glista konjska, Palisadenwurm 37 4 

navadna, 374 

otročja, 374 

374 

, . 344 

~ . 395 

, . 35 1 

Glockenthierchen, zvončica 

. ~ 33 8 

39 9 

Gnjat morsku Stouonnch, 

• 

25 5 

387 

oon ' ~ . ^ ' 27 9 

Gobavka, ~ e ~ . . . 32 9 

Gobio vulgaris 88 8 

mo»iuo 33 3 

Gobavec, Schwammspinner 

Gojka, Amme . 

35 9 

291 

Goldammer, rumeni strnad 288 

. ' ` ~ 334

418 

Goldh~hnehen, kraljiček . . 287 

338 

Goldmaulwurf, zlati krt muz 

37 3 

. 348 

^ . 359 

Golenica, Schienbein . 

Golob divji, Felsentaube 302 

domači, Haustaube . ` . 302 

kronaš, Krontaube ~ . . 302 

" 

" 

, . 302 

. . 335 

351 

Gordius aquaticus • . . 37 4 

Gorila, Sinila Gorila, . . 234 

. . 396 

Gos 

Gostnik, Wirth . 

. . 81 6 

mD u 

36 6 

Govedo domače, Hausrind 

Gož, Aesculapsehlange 

: 

• 

• 

27 9 

34 9 

32 3 

35 6 

36 1 

350 

Gracula rosea . . . ` 290 

~ 35 1 

Grallatores 308 

Grau ,ammer, veliki strnad • 

284 

288 

me n 

Grinja 36 8 

Griz, Speisebrei. 

302 

Grlica, Tur muxou ~ . 30 2 

_~' . 33 5 

Grmovnik, 38 2 

Grobar, Todtengr~ber . . , . 35 0 

Grodnica, Brustbein . 

Groppe , 

Grubenkopf, 37 8 

Gruda krvna, Blutkuchen . ~ ~ 33 8 

Griinspecht, zelena žolna ~ 29 5 

Vruj. Moraeoe 34 1 

Gros minerea 80 8 

Gryllotalpa 36 3 

uxylmo ~ ~ 363 

~ 2e 3 

Gulo uoreuue 24 4 

Gušavka, Stachelbauch 341 

341 

2o m 

ou o 

Gyrinus o ^ tat or 35 1 

0[ 

Haarbalg, lasni mešiček . 

__~ .e^~ vlasulja 

__~ .~ .^~~~ 

Mher, šoja 

390 

' 375 

288 

H~matopus , 

nmmiii 

' ,uan 

204 

repnik 

~ 

~ 

204 

28 7 

Haifisch, morski som, uouek 

~ 

• 

336 

34 1 

342 

23 7 

, 

364 

ual/êtnaalumula 298 

:alicore 28 1 

Ilauotie tu»emnlata 384 

Halmaturus 253 

Halsm.terie, vratna odvodnic a 

Doleracea 353 

26 0 

Hamster, hrček 

Handwurzel, zapestje . 

343 

25 9 

Hapale .~-..~ 

rosalia , 

23 7 

23 7 

Harder, morski lipan 33 4 

^ 32 6 

Hariš, glej kosec . 

38 4 

Harlekin, šarec 

. 358 

..'~ ^.fe.~^~^.~ ' . . . __ _ 

359 

~~~.~~ .~^~~ . ' . ^ 

^ 

. _-- 

257 

28 8 

Haubentaucher, čopasti ponirek . 313 

. 34 2 

Hausgans, ..~.~a gos . . . . 31 6 

Haushuhn, domača kura . . . 305 

Haushund, domači pes . ` . . 246 

llauskatze, domača mačka, 252 

Hausmaus, hišna miš , . . . 25e 

Hausratte, 'črna podgana . ' ' 258 

Hausrind, domače govedo 279

Hausrothschwanz, 'šmarnica . . 284 

Hausschaf, domača ovca . . 275 

H:noscbwnmehišna lamtavicm 28 5 

Hausspinne, hišni 36 7 

Haustaube, domači golob 302 

Hausziege, domača koza 27 6 

Haut, koža. 

Hecht, ščuka oa o 

Reerschnepfe. kozica . ^ ` 312 

H ^ . ~m, živa vrv ~6 1 

Heux nemoralis 382 

Helix 382 

Heluo .-g__ ` . _ . - 

^ ~~- 

Hermelin, __- 

_~p-_~_.~._ 246 

uerz, srce . 

aerzbautal, osrčnik . 

Hmrzkammer, srčni prekat . 

Herzklappe, srčna zaklopnica . 

nerxmoaobol, 8aoèioa . . 386 

Herzschlag, srčni utrip. 

Hessenfliege, nemška mušica 361 

ooumobrumue, kobilica . ` . . 363 

8enoourookookroxe, ko»/u0mr 370 

nuo ~ . . 31 0 

Hinavka, glej bogomolka. 

Hinterhauptbein, zatilnica . 

Hipparchia Valatea 35e 

Hippocampus brevirostris ` 342 

nipp t 26e 

Hiram4 jelen ' . ' 27 5 

yiraouuu *r, krivozobi mrjvaoo 268 

oirndo medicinalis 37 3 

nirnuuo riparia 28 5 

mstica 2e5 

ormoa 285 

Hlastač, 287 

---' - 320 

` 381 

Hohlvene, velika dovodnica. 

'loko 

30 6 

Holothuria muuusa 389 

302 

Holzwespe, lesna osa 

oomo 

~ 353 

230 

~ --- 

-- 

Hornhaut, roženica. 

2 94 

355 

fiornschwamm, rožena spužva . 400 

Hrana kitova, Walfischaas 

Hranila, Ernhrungsorgane . 

385 

Hrbtenica, R~ckgrat . 

Hrbtenjača, R~ckenmark . 

41 9 

Hrbtišče, glej hrbtenica . 

Hrček, 

Hrčica, • 

25 4 

' 259 

. 241 

Hrošč navadni, 

Hrustanec, Knorpel. 

• . 349 

Hrustnice, _- . 

Hržica, ualmom~oke . . 

Hh_sulec, 

Hudournik, Thurmschwalbe 

. . 342 

. ~ 361 

336 

292 

H~fte, kolk. 

. 30 2 

" kragulj 

._ 

Hufthier, parkljar, 

~ 300 

23 9 

uHummel, čmrlj 856 

Hummer, jastog . ` 37 0 

fliegender, leteči ples 240 

^^.-__ -..~- ^ 343 

~ . ' 23 7 

39 3 

^ 35 0 

262 

. ~ un o 

36 5 

. . ` , 351 

~ , 323 

~ 35 2 

235 

' 352 

Hymenoptera ~ . ~ 35 3 

~ . . ' 259 

Hystrix cristata 26 2 

I . 

Ibis ^ 309 

sveti, , . . 309 

246 

Ichneumonidae 35 3 

! ~ 32 1 

Igel, jež 240 

, 341 

~ . ~ 342 

Iglokožci, Stachelhliuter , 38 9 

32 6 

37 7 

Ilovš~ica, glej šmarnica . 

/uis . dihur ~ . ~ ~ 

llysia scytale . . ' 

Immen, medičarji 

24 4 

32 2 

35 3 

lndri Licxaoome 

Infusorien, močelko ~ 

bager, ribja glista ~ 

/ouoxna 

, 

, 

. 

. 

237 

. 39 7 

. 344 

323

420 

` . . 23 6 

sylvanus . . . 23 6 

. 34 4 

Insectenfresser, žužkojedi . . . 24 0 

' 240 

. . 29 5 

Iris, dožica. 

lvanšèica, glej kresnica . 

Iver, glej pogačica. 

-_-- . 

Je. 

. 36 9 

. 36 2 

-__ __ ` 

Jaguar 250 

Jahač, uitteruscu 3e5 

Jak 279 

Jaku ' . . ' 306 

Junthma 3e3 

J :rea snežili, Sehneehuhn 303 

gozdna, glej lešèarka . 

J niduer 35 3 

Jastog, Hummer 370 

Jastreb 29 7 

5 ocetna, Eosigulcueo 

kraljevi ~-;eierk~nig 297 

297 

Jazbec, . 244 

a Jegulja, glej ogor . 

Jeguljic lopova, --_ . 

37 

• 

375 

Jolen Hirsch 275 

severni, Rennthier 27 5 

- 

.– . 35 3 

Jeseter, .\St~_-__ 

. 

Jetra, Leber . 

Jezik, Zunge . 

342 

Jezik, . 340 

Jež, 24 0 

Ježarica, . . 341 

Ježek kljunati . Ameisenigel 

26 2 

Ježek morski, Seeigel 

• 

339 

Ježevec, 262 

' . ' . ' ' 339 

/nma terrestris 366 

Jynx torquilla 295 

K . 

_–" trska, 339 

Kača rjava, glej smukulja . 

Kača velikanska, Riesensehlange 323 

Kača železna, glej gostonog . 

Kače, - . 

. ~ . ~ 

. 

321 

338 

Kačica povodna, Wvssnrso0u u 

. . uzn 

___ .hrošči . . . . 34 7 

368 

. . . 984 

. . . 253 

, . . 361 

K~semilbe, sirska pršica . . . 368 

. . . 300 

. . . 340 

Kaiseradler, kraljevi . orel . . . 298 

. . . 35 6 

` . . 32 1 

. . . 29 5 

Kalar, Dorsch . . . 339 

28 7 

. . . 38 1 

. . . mn 

Kalužnica, Sompfsobnocku . . . 383 

Kameel ' ' ' ' ' ' - - 

Kamala, dvogrba, Trampelthier 27 1 

enogrba, Dromedar 27 1 

Kameleon, 

- 

Kummuica gladka, eGlattroehe 343 

trnjava, Stuchoboche 343 

Kam 310 

____ . ._` _ . . . . . 38 6 

KammoMocha 32 6 

Kammmuschel, pokrovača 

--- 

---'- 

__- 

Kanja, 311i,usebussard 

Kapelj, 

. . 

38 7 

--- 

28 7 

_ 

300 

- - 

Kapibara, vassersobwein 

Kapica, Haube . 

26 2 

-- 

33 3 

237 

338 

338 

Kareta navadna, gem . u 320 

p,mva, ouute C 320 

Karpfen gelu ., navadni krap 33 7 

Karpfenlaus, krapova uš 37 1 

Kašmirka 

27 6 

Kaulbarsch, okun 334 

Kaulquappe, paglavec 32 8 

Kauri .' 38 8 

Kavka, Dnble ; 28 8 

Kazuar 30 6 

294

Kieferbein, čeljustnica . 

Kilavci, glej goliči . 

Kita, Sehne . 

421 

krulem 334 

Kobilica senca, Wanderheusehreeke 363 

363 

__.__ 

Kačič _ , 

K~nigsschlinger, udav 

----kapusova 

sovk _ a . . . 

----- 

--' ' 

'' kapusova vešč a 

--- ' 

Koko— š 

Kokoška plava, Sultanshuhn 

Seheibenqualle n 

Kolbeobooner a 

Kolesca, krvna, Blutk~rperehen. 

. . . . . 

Kolk, H~fte . 

_-_` 

23 8 

323 

384 

--- 

--- 

35 9 

--- 

357 

-- 

-- - 

- 

31 2 

392 

35 1 

29 1 

288 

KnDomhatsoueomuoko, golubaški 

komar oo z 

Kolobarniki, Ringelw~rmer 373 

uomtnJak, mu 32 7 

Klasse, red . 

Kleideraffe, oblečena opica 235 navadni, gelu. Steoumuckm 360 

velikanski, Iueoeoateobmumbm000 

Kondor 29 7 

Klej koščeni, Knoehenleim. Konj, puru 26e 

povodni, feo( 266 

Konjič - 

u^ ffiis 37 9 

Kopflaus, uš z glave 365 

Ključnica, Sehl~sselbein . Kopitarji, Einhufer 29 6 

Koprivar Fuchs . 356 

Kljun račji, Entenmusehel 371 Koprivnice, 

_Koračnica, ._-_ ._ . . _- 

Klobuk morski, 1‘~elonenqualle 393 

Korala plemenita, Edelkoralle . 

- . . . . ___ . . 

Korenocžei. Wur,alf~ss'z 

Kuzuača evropska, europ . Luuu - 

39 6 

32 3 

39 9 

mouumkruxm 31 9 

Klop, glej klešeč . Kornjača geometrična, meomotr . 

Lmnumouuukr te 31 9 

Kornmotte, žitni molj 360 

Knieseheibe, pogačica, iver . Koon,u,m eohwurz, črni žužek 35 2 

Kos, Amael 284 

' - 

Knoehenlehn, koščeni klej . . 31 2 

Kosmatinec, B_renspinner 

Koom0 prvotni, Prboiti'hundel. 

Kosmič črevesni, glej resa črev . 

. 35 9

422 

Kosozob, prognath . . . 231 Krogljaši, Kugelkafer 353 

Kost sveta, glej kost križna . Krogljica, Kngelthierchen . 39 9 

Kostnice, Knochenfische 333 Krokar, glej vran . 

Košar ji, Krustenthiere . . 369 Krokodil nilski, Nilkrokodil . 32 1 

Košenilka, Cochenillschildlaus "64 Krokodilschildkr~te, hlastavka 32 0 

Kot lični, Gesichtswinkel . 232 Kronenkranich, kronani žrjav 30 8 

Kotačka, Winckelschlange 322 Krontaube, golob kronaš 30 2 

Kotačniki, ffiderthiere 372 Kropfgans, pelikan 31 5 

Kothfliege, zal . . 361 Krt, Mauhvurf . . . 24 1 

Koturaš, Rollassel 371 slepi blinder Maulwurf 24 1 

Koza, Ziege . . . 276 ,, zlati, Goldmaulwuxf 241 

,, divja, Gemse . 277 Krulce, Knurhahn . . . 334 

Kozak, Schwimmk~fer 350 Krummschnabel, krivokljun 287 

Kozica, Heerschnepfe . . . 312 Krustenthier, košarji 369 

Kozliček moškatni, Moschusbock 353 Krvoses, Vampyr . 239 

Kozolnjak, Seescheide 388 Kuckuck, kukavica . 293 

Kozorog, Steinboek . 276 Kuček, Hundshai . . 343 

Koža, Haut . Kučma'', Miitzenrobbe 281 

Koželnica, Speiche . Kiichenschabe, ščurek 364 

Kožokrilci, Hautfliigler 353 Kugelkafer, krogljaši 353 

Kožuhar, Pelzkafer . . 350 Kukavica, Kuckuck . 293 

Krabbe gem., rokovica 370 Kukuj . . . . 34 9 

Krabbentaucher, potapka 314 Kuna belica, Steinmarder 245 

Kračnica, Laufknochen . vrečarica, Beutelmarder 25 4 

Kr~tzmilbe, srbec . . . 368 ,, zlatica, Edelmarder 24 5 

Kr~uterdieb, tat . . . 349 Kunec, Kaninchen . . 260 

Kragulj, Hiihnerhabicht 300 Kure, Hiihner 302 

Kraljiček, Goldhahnchen 287 Kurzfliigler, kratkokrilec 350 

Krallenthier, krempljar. Kurzkopf, kratkoglavec . 231 

Krammetsvogel, brinovka 283 Kuskus 254 

Kranich, žrjav . . . 308 Kuščar zeleni, griine Eidechse . 325 

Kranzader, žila venèanica. Kuščarica postna, gen' . Eidechse 32 5 

Krap navadni, gen'. Karpfen 337 siva, graue Eidechse . 325 

Krasnik, Prachtkafer . 349 Kvaga, Quagga . . . . 270 

Krastača siva, gem. Landkróte 329 

vodna, Wasserkr~te . 329 L. 

Krastavec morski, glej brizgač 389 

Kratkoglavec, Kurzkopf . . . 231 Labmagen, siriščnik . 

Kratkokrilci, Kurzfliigler 350 Labod, Schwan . . 31 6 

Kratzer, kljukičar . . . 374 Labyrinthkoralle, zavijača 395 

Krava morska, Seekuh . . 281 Lacerta muralis . 325 

Kravica božja, Marienkafer 353 stirpuim . 32 5 

Kravoses pisani, Tigersehlinger 323 viridis . . . 32 5 

Kreiselschnecke, čigraš . . 383 Lachs gora., 'lav. losos 335 

Kreislauf d. Blutes, krvni obtok . Lachsforelle, glavatica 336 

Krempljar, Krallenthier. Lachtaube, smijačic a 302 

Kresnica, Leuchtk~fer . 349 Lackschildlaus, lakovee 364 

Krešič zlati, Goldschmied 348 Ladjica papirnata, Papierboot 38 1 

Kreuzbein, križna kost . Lagostoiuus 260 

Kreuzkr~te, gobavka . . 329 Lajač, Pr~riewolf . . 24 7 

Kreuzott«, gad . 324 Lakovee, Lackschildlaus 364 

Kreuzspinne, križavec 367 Lama . . 274 

Kriebelmiicken, skropnice . 361 Lamantin . 281 

Krivokljun, Kreuzschnabel 287 Lam eni corni a 349 

Križavec, Kreuzspinne 367 Lamia aedilis . . 35 3 

Križna kost, Kreuzbein . Lampreda, Lamprete 343 

Krhljica, Glasschleiche . 327 Lampyris splenditula 349 

Krkoni, Amphibien . . 317 Landkrabbe, kopna rakovica . 370

c 

~vnubr~to geni ., siva krastača 32 9 

31 9 

dolgoglave Langkopf,~~' ~~ ^ 

Lanius oolm,io . ~ ~ , 28 5 

aonutor 28 5 

Lanzensehlange, suličarka 32 5 

Larus argentatus 31 5 

" eamis ~ ~ ~ 31 5 

31 5 

Laska, glej trihina . 

Lasoglav, p eumnueo*nrm . . . 374 

mas 

mestna, uanasehwmlbe ' 28 5 

morska, Seesehwalbo . 33 4 

' 35 6 

36 5 

Latvica, 38 4 

Laubfroseh, rega . . ~ . ~ 32 8 

34 8 

306 

oaz 

drevce. 

Leber, jetra, . 

Leberegel, metljaj ~ . . . ` 37 8 

Leeetin . ^ ` ' 180 

Lederhaut, usnjica. 

Legat, Bienenfresser ~ . . 

34 8 

. 39 3 

29 2 

Legvan, Kammeidechse . . ' 32 6 

Leiehenfliege, mrtvaška muha um 

L ~~ ^~~..~~ lirorepee 

Lema merdigera 

. ^ , 293 

353 

Leming . . . . ~ . . . . 2e 0 

~omoo ~ ~ , . . mo n 

Lemur uumm ~ 

~ 23 7 

Lenivce, Faulthier ~ . . 26 3 

Leopard . . ' . . 25 1 

Lepidoptera . . ' 35 6 

~ . . 333 

. . . 342 

Lepir, Edelfalter 

356 

. , . 36 4 

~ . . 26 1 

344 

Lepus euniculus ~ . ` . . . 260 

timidus . . ` ` . . . 26 0 

Lerovka, LDieuù~uumuoo 

35 3 

Lestris 31 5 

Leščarka, 8xseumuu . . , 303 

Lešnikar, .N ~ b`hre 352 

. 349 

423 

Laomu , ` .mon 

Luoommus alburnus ~ ~ ~ . . 839 

a,rgenteus . . . . ~ 339 

uounla 339 

, nasus . ` . . . . 389 

rntiln . ` . . . . om o 

Lev, Luwu .^ 24 8 

Lev amerikanski, amer . L~we 25 1 

morski, . .~. 1 

Levič, . ~ . ^ . 23 7 

~~`~~~ ~ ' ^ ' ' ` ' ' 36 3 

Lieoauotuu 23 7 

Ličnica, Joehbe~n. 

. . 38 1 

Ligustersehw~rmer, kalinov veščec 357 

. . . 353 

Lilija morska, ` . ~ ~ 390 

Limax agrestis . . ` . . 382 

empirieorum 38 2 

Luunmmmomommne . ~ . . 37 1 

Linj, Sehleihe 33 8 

Lipau Auseue 33 6 

morski, Rarder ~ . . 33 4 

Liparis mor~nm ~ ~ . ~ ~ . e5 9 

, ehrysorhoea . . ~ . ~ 35 9 

dispar 35 9 

mou *oom 35 9 

L 253 

. , . 293 

~ ~ . . 356 

Lisica, Fuchs 248 

Liska, Blii,shuhn . ` . ' 31 2 

List . . . , 364 

~ ~ . 388 

Lišček, Stiglitz . . . . ' ' 287 

Lobanja, Sehiiidel. 

~ . ' . 385 

'oeueta viridissima . . . ^ . 36e 

_...`~. , žličarka ^ . . ~ 30 9 

. . . 24 8 

. . . 23 7 

Lojnica, Talgdr~se . 

Lokarda, glej vreteniea . 

. . . . 381 

Lopar, glej račji kljun. 

Lopatica, Sehulterblatt . 

Lophius . . . . ' ' 334 

Lophobranchii , ' . . ' . 34 1 

~ ~ . . , . 23 7 

Los, Elennthier ~ . . ~ ~ . 275 

Losos, Laehs . . ^ . . . 335 

Lovka, Fangarm . 

~uxia cn,vimatrm 287 

Lubadar 35 2 

,, smrekov, Fiehtenborkenk~fer 35 2 

Lnouvma merrnm 350 

Luci s, ris ~ 252

424 

. Medičarji, 'mulcu 

. . 253 

Luftr~hre, sapnik . 

31 0 

, . . 37 3 

Lumme, teleban . " ~314 Mastodon 266 

Mauerassel, 37 1 

' . . . aa o 

356 

Lunj, Sumpfweihe . 

. 

. 

. 

. 

. 

aOo 

000 Maulthier, mula 

269 

269 

Lupinarji, Sehalthiere . . . . 379 

. ' . .mu 

Lusciola ~~.~~ . . . ^ . . 284 

~ . . 363 

° phoenicurus . . , _ 284 Mavrica, glej dožiea. 

rvbemuw 28 4 Medenica, Beeken . 

oneeioa . . . .` .284 

_ , . . 85 3 

263 Modna morita 39 2 

Lutra vulgaris ~ ^ . 

~ '^ 35 6 

. , 245 

Medusae 

Medved beli, Eisbiir 

' um 

242 

^ . , . . 36 8 črni, Baribal 24 4 

nosati, Nasenbiir 244 

Lymphe, mezga . 

rjavi, 24 3 

vrečar, Beutelbr 25 3 

37 1 

Meerfloh, morska bolha 37 1 

, uoa 

uo o 

357 

Meerpinsel, m . čopič 37 3 

Mačka divja, Wildkatze 

26 2 

aomoča~Hanobutze 

" morska, Meerkatz e 

s 

• 

• 

25 2 

23 6 

Meerspinne, m. pajek 370 

. 35 6 

330 

Madenhaeker, ptič obadar 

▪ 

Madrepore . . . . ~ 

29 0 

30 5 

33 5 

35 1 

Maeandrina 39 5 Mehlmilbe, močna pršica . 36 8 

M~usebussard, kanja . . 30 0 Mehlz~nsler, močnata vešča 360 

Magen, želodec . 

. . 39 3 

Magenmund, ustje. 

Fhoo 377 

. 23 6 

Mehurnjak, Blasenwurm, 

__._ . Weiehthiere . . . 

Molaooaomata 

• 

. - - 

35 1 

Mahovci, Nestfl~ehter . 

— ' . . 38 7 

Mahovnjaki, Moosthiere , . 38 8 Meleagris gallopavo 305 

349 Meles Taxus . . ~ . . , . 244 

Maiwurm, travniea ~ 351 Meljaè, Mahlzahn . 

Maja squinado 37 0 Mal~o prosearabaeus 351 

Maki, Lemur omttu 23 7 Molohothm fuDo . 349 

Maki leteči, flieg. Maki ~ 23 7 

vulgaris '''`~~ 

` . ~ 335 Melonenqualle, morski klobuk 393 

. ~ 335 ~~ . . 29 6 

339 Menih_ morski . . . . 28 1 

Malermuschel , malmrska školjka 385 Menjačica, Weebselthierehen . . 39 9 

Malthe ~ 884 

33 9 

Mammalia, sesavei . 

Menseh, človek 

23 0 

Maoakiu 293 

34 3 

Manatus anstralis ' 28 1 Menura ammrba ' ' . . . ' 24 4 

Mandril, Cynoeephalus Mormon 

Manis 

23 6 

263 

. 

~ 

. 244 

. 31 7 

, 38 7 

' . 31 4 

Mantis religlosa 

3e 4 

. . 293 

Marabuj . . . . ` ` 30 9 Mesec morski. Moouoseu . 341 

Marienk~fer, božja kravica 353 Mesečina mnrskm Semzua]le . . 39 3

425 

Monitor nilo~cus 325 

Mešiček lasni, Haarbalg . 

Metamorphose, preobrazba . 

Monodon ~ 

Moosthiere, mahovnjaki ' 

' 281 

388 

378 Mordella fasciata 351 

356 Mormon, Papageitaueher ' 31 4 

Mnnounfraterenla 314 

Mezgo-vod prsni. Brustmilehgang . 

mae muschoamosehimrus 

Moschusboek, moškatni kozliček 

Moschusochs, mošk. bik 

27 4 

353 

27 9 

. 

. 

. 

. 

354 

oon 

Moschusthier, pižmar 

Moskitos ^ 

27 4 

361 

Miessmuschel, klapavica 

Migetalke, Flimmerzellen . 

38 7 

. . 368 260 

Motacilla alba 285 

Milchsaft, mezga . 

Milchsaftgeffisse, mlečnice . 

, umru 

Motoz živi, Sobnnrwnx m 

285 

Milvus 

MHz, slezena . 

Minica zlata, Roseukumr 

. . 395 

300 

350 

Mozeg podaljšani, verl~ngertes Mark . 

Možgani, Gehirm 

--- ~~~ 

~ . 284 

349 Mrežnica. Netzhaut. 

Miš gozdna, Waldmaus 258 Mrežokrilei, 9 6 2 

hišna, Hausmaus . . 258 Mrjasec krivozobi, Hirscheber . 26 8 

poljska, Feldmaus 259 Mrhar, Aasgeier . . . . ' . 297 

skakač, Springmaus 260 _~ Wallross ~ . . ~ ^ . 281 

254 Muflon . . 27 6 

Mišar, glej kanja. Mngi/ 335 

Mišica, Muskel . Muha hišna, 381 

Mittelfnss, stopalo . 

Mittelhand, dlan . 

mu 1 

Mladoletnica, Wassermotte 

Mlakar, Schlammsehnecke 

362 

383 

sirovka, Kiisefliega 361 

Mlečnice, Milehsaftgef~sse . 

'Muhar črnoglavi, sehwarzk~Oger 

349 

264 

Mula, Mvnitmer 

Mouoe emounletua . ` . . . 

269 

3e4 

Vmlstrmuuge 394 Multungula 26 4 

Moa . . ` ` ` ` ` . . 308 ____ helena ` .4^ 

. ^ 397 ~—'-- 341 

Močerad, Salamander . . aau Muren, glej cvrček . 

. . 330 Murex 384 

~ . 325 Murmelthier, svizec ~ ' . . . 257 

M~nchsrobbe, morski menih 280 

. . 351 uomoumnne ~ 258 

~ . 312 

371 

mn*mune 

rattuo 

~ . ' . , 

` 

. 

. 

25 8 

25 8 

Molj krznarski, Pelzmotte 360 

36 0 

. ' . . . .25 8 

_ 

voščeni, 

žitni, ^^.~~~ 

~ . 

. . 

. 

. 

. 

. 

360 

360 

379 

. momost/m` 

."ma __ "~ " . . . . 

` 

. 

. 

. 

. 

361 

36 1_ 

285 

Molukkenkrebs, moluški ostvar 371 Muskel, mišica. 

Monas ' ^ . . 399 Muskelfaser, vlaknina .

Museheln, školjke . . .m85 

Musehelthierehen, QkoU@oa 399 

Mustella erminea ` 245 

foina . . .` ` .~ 245 

. 

. 

" 

furo ~ 245 

martes 245 

pntorma 244 

rolgaris 245 

zibellina 245 

Mušica 9 6 1 

Tomaževa, . 36 1 

, 350 

Myeetes Belcebub 236 

--' 

257 

365 

Myrmecoleon formiearius 362 

263 

Mytilus 387 

N . 

'Nabelsehwein, Pekari 26 8 

Nabornjak, Gekr~se . 

N ponočnjak 23 7 

Naehtpfauenauge, nočni pavlinček 35 8 

_-_-. . . . 34 2 

M . . . uo o 

Nagethiere, ` .`~~ 

Naht, šiv . 

Nais proboseidea ~ ~ . ~ . . 

Naja Raje 32 3 

~ 32 3 

Najezdnik, umu 

Nakovalce, Ambos . 

Nandu . . ` 30 7 

Naočarka, glej klobučarka . 

N 384 

Nart, Fusswurzel. 

Namu 28 1 

Nase, nos . 

Nasenaffe, . ` 235 

Nasenbiir, nosati medved 244 

Nasenbein, nosna kost . 

Nashorn, 268 

Nashornvogel, kU000mžou 293 

~~u~ ~ a~ . ~ . . ` 244 

Natatores . . . . ^ 31 8 

Nmnorateo mmtor 335 

Nautilus 38 1 

Nabelkr~,he, siva vrana ~ 28 8 

Nebnica, Gaumenbein . 

Neerophorus vespillo 350 

Nemmthelmia ~ 374 

Nemerthes Borlasii . ~ 37 8 

29 7 

36 5 

Neptunsmansehette, Neptunov e 

čipke . . . ~ 388 

Nereis pelagiea ~ , . 37 3 

Nel-v, živec . 

Nerve sympatbisoher, simpatičn i 

živec . 

Nervenfaser, živčno vlakence . 

Nervus obhodni živec . 

Nesit, glej pelikan . 

Nesselorgan, koprivnica . 

Nesthoeker, 

Nešer ' ' ' ' ' ' ' ' ' ' ~-- 

Netopir Fledermaus 23 8 

uhati, ouxenoouoouaua 

Netz, pečica. 

. 23e 

Nutzuuobter, mr žokoO ° / 

Netzhaut mrežo/m . 

. . . 362 

Nenmo 18 0 

No ` 362 

Nilkrokodil, krokodil 32 1 

Nit živa, 374 

Nitidula xanca 350 

Noetiluea 39 9 

Noetumnrassinae 35 9 

Noj dvoprsti, zweizehiger Strauss 30 6 

troprsti, mmizehiger Strauss 30 7 

, Nos, Nase . 

Nosač 

_ .---- __- 

Nosna Nasenbein . 

Nosorog, Nosorog . . ~ ~ 26 8 

Nožnica, meaemsumue 38 6 

Nomamue!oxgrip 30 6 

Nnmout 400 

Nussbohrer, lešnikar 352 

_~ ." 

23 7 

O. 

Obad goveji, Rundsb,mn ~ 367 

Oba ~` ^ 

obada (ptič), . . 290 

Obličje, 6esieht . 

. . 37 4 

~~~^~ (ribe), Rumlm~uler 343 

. ^ 383 

. , . 37 0 

ObstmiD)e, slivova pršica 

368

Obststiehler, ,u~ar .' m52 

Obtok krvni, Kreislauf des Bhitem 

Oetopus . .g~ s 38 1 

~..a ^ 39 5 

oeo 

Opica oblečena, Kleideraffe 235 

zelena, griiner Affe 236 

oran Simia satyr o . . 234 

Ordensband blaues, modri trakar 35 9 

` . 

golbes, rumeni trakar 359 

rothes, rudeèi 

Ordnung, razred . 

Orel kraljevi, Kaiseradler 

planinski. Steinadler 

. 

. 

. 29 8 

. ' mo 8 

. . 29 8 

28 7 

Orgelkoralle, morske orglice 39 6 

Orglice morske, Orgelkoralle . . 396 

Orioluo galbula . ' . . . . 291 

427 

. ' 341 

231 

' ' 263 

Osa 355 

lesna, Holzwespe ~ ' 353 

navadna, geni. Wespe . 355 

aM 

uoatmk, uisteualte, 35e 

Oseines ' 288 

. 270 

39 5 

Odrastek prečni, Querfortsatz . 

Odvodnica bedrena, Sehenkelarterie. 

ključna, Sehl~sselbeinart . 

velika, Aorta . 

vratna, Halsarterie , 

Odrvenelost, Starrkrampf . 

Oslič, kleiner Stoukfisou , 339 

Odtezniea, Abzieher . 

ummomm eperlanus 336 

Oestrus 36 1 

p o 

Ofenfeuriger, žarni &lem ~ . . 384 

. . ~ 394 

0,or ~~a `. ° Zitteraal 

, Sandaal . 

rečni, Flussaal . . 

. 

. 

. 

. . 34 1 

. . 34 1 

. ` 340 

. _" _~g~ 

uetrmeioo 

Ostre uxnua 

~ 31 2 

341 

387 

^ 387 

Ogradi, Skelet , 

Ostrigar, 310 

Ohr, 

Ostriž, . . . . . . .~ ^ 

Ohraffe, 23 8 Ostrogar, ` 30 8 

Obreule, uharica 

Ohrenlledermaus 

~~0 

23 9 

_ .p- . 

Ostvar 

333 

` 37 1 

Ohrmusehel, -uhelj . 

Ohrtrompete, ušesna troblja . 

Otaria 

~-- ~ 

28 1 

34 8 

' 364 

~ 35 7 

,, p . ^ .~ .^~.~ . . . . . 31 5 

Otis tarda . ' ' ' ' ' ' ' 308 

Oko, Aug e 

~ 263 

. 369 

Ouura bobnièeva, Trmmmelhoùle . 

, 

Okostnica, Skelet. 

Ounn, Kamumrsuu . . ' . . 33 4 

Okus, uuschmnuc 

Oleandersehwiixmer, oleandrov veščec 

. . .~~ . 

. ' 330 

Oniscus ~. a~~ 3 1 

Ophidia . . 321 

možganska, uouirobuble . 

Omumma ~ 23 8 

Ovca oomuma Hau eohaf ~ 27 5 

Ovis mr~eo 27 5 

arkal 27 6 

musimou ~ 27 6 

Ovniè, ..~-_~._^ ' , 357 

oxrozm vermienlaris 37 4 

Ozelot 251 

Ozkokrilci, Sehmalflugler 351 

. . . 264 

~ . . 241 

Paglavec, Kaulquappe . . 328 

. . . 370 

~ . . nee 

Pajek hišni, Hausspi~me ~ . . 36 7 

povodni, Wasserspinne ~ . 368 

ptičji, Vogelspinno . . . 36 7 

riba, Spinnenfiseh . . . 334 

36 7 

Pajkovci, Spinneothie' 

36 6 

^~.a 26 2 

' 39 3

428 

PPalamedea . . . ' . ' . . 30 8 

Palček, 284 

Palinurus .g__ . . . . 370 

.—_" konjska glista 374 

Palmenbohrer, palmov zavrtač 35 2 

_-~___ 38 3 

Panožica, Scheinf~sschen . 

Pansen, vamp . 

Panter 25 1 

39 9 

32 7 

. mao 

Papagei • ` 295 

Papageifisch, morska papiga 

• 

334 

Papierboot, papirnata ladjica 38 1 

Papiga siva, =__._- . 295 

Papigica useparxum 29 6 

Papilio ~ 35 7 

__ ~ ~ 357 

~- 35 3 

Paprikaš, glej tuka n 

Papu~ica, ~^. 399 

Pa~~~~"g~~u~~~ 290 

Paradisea apoda 29 0 

ymramecinm ` 399 

Parkljar, Hufthier . 

Parra . . ' . . ' ' 3cw 

Parus caudatus 28 6 

coeruleus 28 7 

major 28 6 

28 7 

Pas ~ 393 

p:sannc, m~rteltuier 26 3 

Pasma, Rasse . 

Pastir kačji, Wasserjungfer 36 3 

Pastirica, Bachstelze 28 4 

Patella . . ^ . . . ~ 38 4 

Pauksi xu o 

Pav, Pfau ^ 306 

Pavijan ^ . mm o 

Pavlinček dnevni, 35 

6 večerni, Aumndmfanouaoge 357 

,aro cristatus 30 6 

Pacteu mmxmma 38 7 

Pedetes oaffeo 260 

Pedic zimski, Frostspanner 35 9 

rauicomeoapiva ~ 3e 5 

Pegasus ` 34 2 

30 6 

~ 374 

Pekari, Naueleoowno ~ 26 8 

p elagi.a noctiluca 393 

Pelamis . . . . " . . .82 3 

Pelecanus onocrotalus ~ ~ . . 31 5 

Pelias 6mom ' . . 3e4 

315 

Pelobates moms . . 329 

Pelzkffer, kožuha . . ' . 350 

Pelzmotte, krznarski molj . ' . 360 

Penella ~ . ^ 

Penelope . . . . 30 6 

Penica, GTasm~cke 28 4 

;enuutula . . . . ' . ' . 39 6 

,autaori000 39 0 

rontatomm . . . ' ' ' ' . 36 5 

P ~ . . ' .^~~ 

zon 

Perca nn,iatilis . . . . ~ . 334 

Ponnx cinerea 304 

eoturnix . ' ' . . 304 

Perjani~ar, Federbuschpolyp 380 

6 fiiegender Rund 

echte, prava uamnúew 38 7 

Porlmnttozfalter, biserni 35 6 

Pernjak, Feuemotte 

Pero morsko 

pernšuk . Feaarsobuueka 

, 

Pes domači, ~~ ..~^ 

360 

mp o 

36 1 

38 4 

24 

24 0 

. morski, Seehund 

__ 

Pese~ Eisfuchs ' ' 24 8 

` 37 3 

Petelin divji, Aomrhuuu 30 8 

domači, Haushahn 30 5 

morski, Flnghahn 33 4 

St. Petersvogel, sv. Petra ptič 31 5 

Petnica, Fersenbein. 

^~~~~~` fiinfgliedrige 348 

^` ~~v ~~ ~~ ' a ` 343 

marinus ~ 343 

Pevci, Singv~gel 283 

284 

Pfecferbeoser, tukau . . ' . ' 294 

ma n 

Pfianzenwanzen, rastlinske stenice 36 5 

35 1 

Pfiugscharbein, ralo . 

Pf~rtner, vratar. 

Pfortader, vratnica , 

P~-~..~~~~~., vratriični ~~ 

Phaecochoerus ' 26 8 

Pua~tou 

~ 31 5 

Phascolamys 254 

gallus . . . 305 

Nycthemerus 306 

pictus . ~ ~ . . uOu

Phasma gigas . ' ^ ' . 

^~~~~~stata 

, monmmma . . . . 

, ,uuDna . . ' . 

- 

a Phylloxera 

~_~ 

Phrygane a 

_ 

. . . . 

Phyllostom 

._-a_ . 

Physalia Arethnsa . 

. 

. 

. 

. 

. 

Physeter 

.~~ . . . 

' 

Phyto n 

^ c ~~ major . ~ 

murtuus ~ . 

viridis 

Piper , 

. 

. 

. 

. 

. 

. 

Pijavka konjska, Rosseg e 

~ prava, __g_ 

Pika živa, .1‘Iouuuo . - 

- 

_ ' . . 

- -n_~~^` 

. glivar . . . . 

Pimpla 

. gliva~a . 

' 

. 

' 

. 

Pingvin —__g_ , . ' 

Pinna 

Pinnipedia ^ 

rmonmems roteruu 

._ .~ dvoklopnik . ` 

Piophila ` ` ` . ` 

Pip a 

Pipra ` 

Pisar, Sucruuir ~ . ^ . 

Pisees 

Piškor, ---g- . . ' . 

Piščal, vrmuen»eun . 

Pižmar (jelen), Moschustbie r 

.-~ ~ 

Planorbis 

Plasma ' ' ' ' 

Plaščarji, . . 

Platalea ~.^ ..~ . . . 

elatteis,n~r ploèa ~ . . 

Platessa maama . . ~ . 

s o k a . . 

vudgxun ~ ~ 

Platnica, ' 

. . . . . . 

i 

--'- 

- 

- -. __.__- .= _ 

Navček, 8laorn,ise . . 

Plari:čar, Fhassobuacka 

429 

364 

281 

281 

280 

309 

386 

362 

364 

Plavutar, Mosseothie, 

Plazirec, _~.~~~ 

Plecotus auritus 

Plectognathi ' ' 

Plenica, glej pečica . 

- ~__a- 

Pletež, Gooech: 

' 

. 

. 

. 

. 

. 

~ 

, 

^ 

317 

285 

289 

341 

32 1 

239 

365 Pliska, glej pastirica. 

393 

28 1 

39 3 

281 

323 

., ueknžei, Floaseuf~aser 

Ploèu navadila, plauuis ' ' . 

38 5 

340 

295 

Ploóum gibalna, Bewegungsplatte . 

295 

295 

285 

373 

373 

399 

395 

34 9 

m4e 

351 

395 

354 

314 

387 

Plosk, . ' . . 

Ploskavci, eumnonoar ' . 

Psn&&nu ` gelbrandiger Scxnumu - 

kfer 

Plošček, Wirb 

Plošnatica, rnukeuomeuhc/ . . 

Pluču. znoge 

Plnoauoa. Lungenfische . . . 

Pznk morski, wvove!soal/e . . 

rmmotoDa 

Plutuu morski, moadsoru . 

Podgana črna, uaoanute . 

378 

376 

850 

386 

333 

39e 

388 

39 6 

258 

280 

370 ., 

pmmayum . oinum,mt:e 

siva, Wuouerrute . . . 

2e0 

25 8 

371 

36 1 

vrečarica, utte 25 4 

mno 

293 

ono 

331 

343 

274 

378 

383 

165 

387 

p outnepn mumtatnm 

ro`numuu . . ' 

Podjed, ' 

_ .-' 

Podkovnjak, . 

Podkožnjak, . 

Podlasica . 

velika, Hermelin . 

Podlehtnica, Ene . 

. 

. 

. 

. 

. 

. 

. 

, 

. 

. 

31 3 

225 

36 3 

36 8 

23 9 

37 4 

245 

245 

309 

34 0 

340 

340 

340 

Podlesek, Haselmaus 

Podor nivalis 

Pogačica, Kniescheibe . 

. 

. 

. 

. 

. 

. 

257 

339 

284 

ue 4 

338 

376 

Pogorelček, Gartenrothschwanz . 

. 

284 

356 

376 

378 Pokostnica, Beinhaut . 

349 

326 

313 

287 

383 

Pokrovača, Kammmuschel 

Polartaucher, slapnik . , . 

. . . 

Poletuša, glej veverica leteGm 

. 

. 

. 

387 

31 3 

33 7

430 

Polh, BilDuh 

. 25 8 

Polipi, ' 39 4 

Polojnik, Strandreiter ' . . . ~^~ 

Poloniea, glej božja kravica . 

Polstenka, ___ . , . . 37 3 

Polukrilci, 36 4 

- 237 

- 

` 35 7 

Phlaeas . . . . 35 7 

~ 39 4 

. 39 9 

Polž vrtni, Gartenschnecke 38 2 

Polži, ` 38 1 

Ponirek čopasti, —Haubentaucher 31 3 

Ponočnjaki, ~ 35 8 

Pontia »rasaieme 35 7 

° crataegi 35 7 

Ponvica sklepna, Gelenkpfanne. 

Popkar, glej kalin . 

-Porculanka, Porzellanschnecke 38 3 

Porcus ummrssa 26 8 

Pore, preboj . 

Porodničar, Ammenkr~te _ . ^ 32 9 

31 2 

__ 38 3 

` . . 34 9 

Postolka, . . . .~. 

' 298 

~ 336 

, 314 

31 7 

Potval 28 1 

3 4 

28 7 

Prasec, Schwein . . . ~ ~ . 26 6 

Prms~éek morski, Meerschweinchen 26 2 

39 6 

Prebava, Verdauung. 

Prebavila, Verdauungsorgane . 

Preboj, Pore . 

Preddvor, Vorhof . 

.-__~– 38 1 

Prekat očesni, Augenkammer . 

srčni, llerzkammer. 

Prekatniki ` 39 9 

Prelec borov, Kiefernspinner 35 8 

hrastov, Eichensphmer 359 

" 

" 

sprevodni, Processionssphmer 358 

Prelec 35 8 

Preobrazba, Metamorphose . 

Prepelica, Wachtel ~ . 30 4 

Prepona, Zwerehfell . 

Prerod, Generationswechsel . . 39 1 

Presnova, Stoffweehsel . 

27 0 

Priba, glej vivek . 

Prilep, glej ustavljač . 

Primitivb~ndel, prvotni kosmič. 

Primitivfaser, prvotno vlakence . 

Prišènjak, p flmstvrk~fer 35 1 

Privodnik, Bootsmann ' 835 

. ^ .ce.~ .~ glacialis 

31 5 

' .ag~~ 

Procuao 

28 7 

Procyon Iotor 244 

. . ` 23 1 

Prosenka, Degnopfeifex 310 

Protagon . ^ 180 

Proteus uogninaoa ~ 33 0 

~` `~ .' ' ' ' ' ' ' ~~~ 

Protozoa 396 

Provrt, Loehnluschel 

Prsnica, glej grodnica. 

Prst, Finger. 

385 

prelec 35 8 

Prsteničar, ~ ~ 359 

Pršica močna, Mehlmilbe 368 

. . sirska, K~,semilbe 368 

slivova, Obstmilbe 36 8 

Pršice, glej grinje . 

Pseudopus 32 7 

peutaounu pullaria ~ , 296 

P~e ^ Eritha ~^ 29 5 

25 9 

25 6 

36 0 

Pteropoda 385 

Pteropus euoua 240 

Ptiči, V~gel ' 28 2 

Ptičica ivanjska, glej oru@ . 

Ptinus mr ~ 34 9 

Ptyalin 19 8 

Pna0, rmneounke ~ 32 9 

Pulex ir,n:oe ~ 3e 2 

Puma ' . ' ' ' 25 1 

Punčica, glej zenica . 

^ ...~~ . . 39 5 

_ .=-- vodni, 

Pupine, zenica. 

.._-~~~ ` . 330 

P. . . . 34 8 

Puran, . 30 5

Puškar, 8omausork~fer ~ ~ 348 

Pyralis pinguinalis ' 360 

Pyrophorus 34 9 

t? . 

Quadrumana, èetvem,oki 

23 3 

270 

Quallenpolyppn, ukl onu ki . 39 3 

Querfortsatz, prečni odrastek (aoot .) . 

v~ese, vrtoglavec ' . . - 

R . 

umneuuxae, črna vrana 

28 8 

Raca divja, Wilueute 31 6 

Račič, Garneele 

_ - 

*uaiata , u~ ~ 

Raja batis 

343 

olarxta . ` . ~ o43 

• 290 

Rak potočni, Fumnuea 369 

Rakovica, kopna, Luuukrabbe uro 

nnrmaom, gen]. K,aae 370 

Rakun, , ^ 244 

Ralo, 

n . 

Rallus oynmun e 

31 2 

mpz 

u1 2 

Rana escoleota 

3e 8 

temporia 

32 8 

vitičnjaki 

37 1 

repièar 

350 

Raptatores 

2o * 

Rasores mn m 

Rasse. pasma, . 

Raubfliege, mždrm 36 1 

, g- - 

__._. .` -_- 31 5 

▪ 296 

Rauchschwalbe, kmetska, em 28 5 

Ravnozob, _-- . _ 

uuznuúleo . Uogleouguuuage 35 1 

Razred, Ordnung . 

ue oolaos, trtna nšiem . . . . 36 5 

Ve ouateohar, &un mu 

_- . . . . _ _ 

Rebra, Rippen . 

_- -q.__ . . . . _-- 

' ' 31 0 

Red, Klasse . 

Rega zelena, Laubfrosch 32 8 

Regenpfeifer, prosenka, . . . . 310 

43 1 

28 7 

Reh, srna . . . . 275 

Reisszabn, derač . 

Remec, Beutelmeise . . 287 

399 

. 

__,_ . 

Rese črevesne, Darmzotten . 

. 

. 

. 28 7 

. 31 7 

Retepora 

Rhmnphastos 

Roma vmemoaom 

Rhea novae Houmoama 

xmuoeeros 

. 34 1 

38 8 

29 4 

30 7 

30 7 

26 8 

• 

Rhinolophns mrrum e*nouom 

• 

23 9 

Rhizopoda 39 9 

' 

' Rhodites rosv 354 

35 1 

Riba krastača, ur~tenfisou 334 

Ribe, Fisehe 33 1 

Ribica, 364 

človeška, glej močerilec . 

Ribič, glej čigra . 

zeva 387 

!u "seumumnooer, salamande r 

velikan 330 

puua 320 

oieneu velikanski komar 360 

Rilčkar borovi, 343 

Rindsbremse, goveji obad 36 1 

_-~ . ` --__ 327 

''- - 

yo 323 

35 9 

30 2 

Ringehvurm, kolobarnik 37 3 

Rippen, rebra 

25 2 

Ritterfiseh, jahač 33 5 

Robec, 340 

Rod, Gattung . 

Rogač, Hirschk~fer 350 

353 

. . . . 347 

Rogulja, Gabelschwanz . . . . 35 9 

309 

Rourxohn, tukalica 31 2 

• . . . 284 

R~hrenherzer, brezsrčnice . . . 344 

. . . . 39 3 

R~hrenwurm, cevkar . . , . 373

432 

Rollassel, uoturm 371 ~ . . y« 8 

_-- . . 

Rosa medena, Honigthau . 

237 

Sandviper, 

Soo 

Sapnik, Luftr~hre . 

^ ., . 

. . . 

32 5 

37 3 

Rosendrossel, 

Rosengallwespe, rožna 

___ zlata miniea 

Rosnica, ~--—' . 

^ 

- 

, . 

290 

354 

350 

328 

Smreophogp omrnanu 

mortoomn . 

~ 

. 

. 

, 

. 

. 

. 

. 

. 

. 

36 1 

om 

36 8 

36 2 

Rosomah, Vielfrass 

Rossegel, konjska pijavka 

244 

373 Sardela, Sormm . 

~ 

. 

. 

. 

. 

~ 

. 

~ 

. 

~ 

29 7 

33 6 

Rotatoria ' ' 

372 

mmn 

Saruinn 

Sarkoda 

Sardine 

' 

. . . . 

' 

. 

. 

. 

. 

ax u 

1e5 

Rothbart, 

Rothkehlehen, taščica 

334 

284 

Satovnica, 

Sumrni^ Atlas 

mote uu n 

358 

_-_ . 372 earpini ^ 35 8 

241 Saugw~rmer, senačz ' 37 8 

Roženica, Hornhaut . 

Rude~erepka, glej pogorelček. 

Sauria 

Suxicola 

~ 32 5 

28 4 

R~ekenmark, hrbtenjača . 

R~ekgrat, hrbtenica . 

Soalmm ^ 

Soanemo ~ . . . ` 

38 3 

29 3 

__—_ rilčkarji 

Rumenjak, Citronenvogel 

. 

. 

. 

. 

. 

. 

351 

357 

Searus ^ 334 

36 1 

_-~~_~ . . . ^ . . ~ ' 270 Sehiidel, lobanja . 

`_~ . . . . 343 Sehafwurm, ovčja glista 37 4 

_—_.__.~~~_.__ ~ . 373 Sehakal ' 247 

-- ` , . , . 293 Schamnzirpe, slinarica, 365 

Ruševec, ' 303 

Rhynehites ~-^ ~ ' 352 Scheinf~ssehen, panožice. 

bemlem 351 Seheitelbein, temenica . 

S . 

Souaufl.och 

Soueouolarte,ie.bourcuvodvodnica . 

Schienbein, golenica . 

839 

Saateule, OZhllDa, sovka . 359 __-- . . . ~. 

Saatkr~he, poljska vrana 288 Suuiftu ~ . . 34 0 

Saatsehnellkffer, poskok 349 .___ ` ` . . 35 3 

373 Souuuu,ebau š~iunjaki 37 1 

335 želve . . . 31 9 

Sabljarka, SUelschn~,bler 310 ___ 

,a, 359 

. . . . -_ _ 

~__ ~~~~_ . . 32 3 

S~,belsehn~bler, sabljarka 310 Sehillerfalter . . . . . . . 35 6 

843 aenu e 

349 Schlagader, žila odvodnica . 

317 383 

' ' 32 1 

Salamander g_-, močerad . . 330 Sehlangonstorn, kačji repki 390 

Salamander velikan, Rieeensubn 330 Schleiereule, pegasta sova . 300 

Salamandra mamnlata 330 Snuleoe . . . 33 8 

&ùrno fari() 336 Schleimhaut, sluznica . 

hucho 336 Schliessmuskel, zapornica . 

trutta . . .' 336 Schlupfwespe, najezdnik 

Sehl~sselbein, ključnica . 

. 35 4 

Salpa . ~ . . . . ` , . . 388 eSehl~sselbeinarterie, ključna od - 

Saltieus . ' . ~ . . . . 268 vodnica . 

. . . 371 Schmaljungfer, vel. kačji pastir 36 3 

Samorog, . 

. 

. 

. 

. 

. 

281 ____~__ ozkokrilei 

Soumarutzodrobo . . 

. 

. 

. 

. 

. 

. 

351 

arz 

Sander, 334 Sehmelz, sklenina . 

362 Sehmelzsehupper, ekleooluake . 342

Sehmetterlinge, metulj i 

Sehoosbein, sramnica. 

Sehulterblatt, lopatica . 

Seh~tzfiseh, strelec 

Schwarzpliittehen, črnoglavk a 

Sehweissdr~se, znojnica . 

Schwertwal, samorog 

Schwimn~k~fer, kozak 

Soiuro . .' ~ 

Sclerotiea,, beločnica . 

__p . .`^~ ^ 

rnommola . . .,` . 

~ . . . 

__ . . . ~ 

Seorpi o 

Scorpionswanze, 

pisar , 

____ ~ ~ 

Seeanemone, morska 

Seeblase, mehurka 

. . . 

._ ~ 

. , , . 

-_ 

__- morsko pero . 

Seehase, _ morski zajček ' 

Seehund, morski pes . 

Seeigel, morski ježek 

. . . 

. . ~ 

.^ . 

. ~ , 

Seekuh, _ morska krav a .~ . . 

&dihe, morska lilij a 

_ . morski ~ . ~ ^ . . 

Seemaid, morska deva 

• 

338 

356 

262 

363 

381 

303 

36 6 

37 8 

29 1 

35 6 

26 3 

33 5 

40 0 

36 8 

35 6 

35 9 

31 6 

28 6 

35 1 

28 4 

35 1 

26 6 

335 

28 1 

350 

36 1 

327 

255 

31 2 

31 0 

36 6 

335 

ase 

366 

• 365 

300 

29 8 

394 

39 3 

342 

39 6 

384 

280 

389 

28 1 

390 

28 1 

281 

438 

Seeohr, murske oho . 38 4 

Seepferdchen, ▪ . 342 

-__ morska mesečina 39 3 

Seeseharbe, morski vran 31 5 

__ .__` kozolnjak 38 8 

Seesehlange, reslaric a 32 3 

amesuuval . 31 8 

meesouwa,lue ' morska lastaviea . 334 

Seestern, morska zvezda . . . 390 

-_- 334 

Seewolf, morski volk . . , . 33 3 

Seezunge, morski jezik 340 

. ~ ^ ' ' ~~ ' 

Sehne, kita . 

_.~-~_~ . svilaš . . . , ^ . 237 

Seidenspinner, svilni prelec 358 

Sel smrtni, Toutenkafer . . , 35 1 

Selachii , ~ . . ^ . , , . 342 

Semnopithecus *oteune . . . . 235 

nasieus . . . ~ 235 

nmmaana . . . 235 

Sence, eruMmouein. 

Senica dolgorepka, Smbwauvm . 28 6 

" gizdava', Praehtmeise , . 28 7 

velika, 28 6 

, ~ ..1 

Sér brkati, Bartgeier 29 8 

Serpula ~ ~ ~ . ~ 

Serrieoouu ~ 349 

Sertolaria 39 4 

~ . - 37 8 

• 

35 7 

^ 353 

Silberfasan, srebrni fazan ' ~ 30 6 

Silberm~ve, srebrni galeb , , 315 

Silberreiher, bela čaplja ` ` 30 9 

Simroe glanis . . ~ 33 9 

Simia Gorila ~ 23 4 

' ^ 23 4 

. ~ 234 

&mnua ,mumxmseueumis 361 

, ~ 284 

Singv~gel, pevci 283 

Sipa, Tinmonmmz 38 1 

Siren uum 

Sirena, glej morska krava . 

Sirex g~gas _ 353 

Siriščnik, La,bmagen . 

Sirotka, Blutwasser . 

Sitta ~~ropa~~ . ^ ^ ^ ` ~ ~ 287 

Sitz»ain ` mamie: 

nkuuou , ~ 26 0 

Skat električni, Zitterroehen 34 3 

30

34 

Skink 327 ovka kapusova, Kohleule . 35 9 

Skledica sklepna, Gelenkpfanne . ozimna, Saateule 35 9 

Sklenina, Schraelz. Spaček, Koboldiiffehen 238 

Sklenokrilec, Glasschw~riner . - 357 Spatz, vrabec . . . 28 7 

Sklenoluske, Schmelzschupper . 342 Spechtmeise, brglez . 287 

Sklep, Gelenk. Speekkger, špehar . . . . 35 0 

Skobec, Sperber . . 300 Speekmaus, slaninski netopir 239 

Skočirep, Springschwan z 

364 Speckziinsler, slaninska vešč a 36 0 

Skočnica, Sprungbein . 

Speiche, kožehúca . 

Skriček, glej hrček. 

Speichel, slina . 

Skropnica, Kriebelmiiek e 36 1 Speieheldriise, slinavk a 

Skržad, Lirpe . . . 365 Speisebrei, griz . 

Slana medena, Moh.lthau . 

Speiserobre, požiravnik . 

Slanik, glej sled. Sperber, skobec . 300 

Slapnik severni, Polartaucher 313 Sphinx convolvuli . 357 

Slavec, Nachtigall . 284 Elpenor , 357 

Sled, Mring . . . . 336 euphorbiae 35 7 

Slepič, Blindsehleiche . 327 ligustri 35 7 

Sleporilec, Blindwiihler . 330 Nerii 35 7 

Slezena, Milz . 

pinastri . 357 

Slina, Speichel . 

Spiessboek, strigoš 35 3 

Slinar gozdni, Waldnaektsehnecke 382 

,, 

Spindelschneeke, vretenar 384 

poljski, Ackernaektschnecke 382 

Spinnenfiseh, pajek riba 

334 

Slinarica, Schaumzirpe . . 365 

Slinovka, Speicheldriise. 

Spinnenthiere, pajkovci 36 6 

Sljuka, Waldschnepfe 310 

Spitzmaus, rovka . 

24 1 

. . 

Splinee, Kornweihe 30 0 

morska, Sehnepfenfisch 342 

Slon, Elephant 

Spongiae . 

40 0 

264 

Sluh, Gehár . 

Spongilla . . . 400 

Sluhovod, glej zvočnica . 

Spornfiiigel, ostničar 

31 2 

Sluznica, Schleimhaut 

Sprat, Sprotte 

23 6 

. 

Spreminjavèek, Sehillerfalter 35 6 

Smerinthus ocellatus 357 Springhase, zajec skakač 260 

Smijačica, Lachtaube 302 

Smoj, Sander 

Springkiifer, pokalica 

349 

. . . 334 Springschwanz, skočirep 36 4 

Smrdljivec, Stinkthier . 244 

Smrdokavra, glej udeb 

Springspinne, pajek skakač 36 8 

. 

Springwurm, otročja glista 37 4 

Smrtoglavec, Todtenkopf 357 

Spritzfisch, štrčniea . 335 

Smukulja, Zomnatter 323 Spritzwurm, brizgač . 389 

Snetec, Stint . . . 336 

Sprotte, sprat . . . 33 6 

Snovač, Weberspinne 368 Sprungbein, skočniea, . 

Sobolj, Zobelthier . . 245 

Spulwurm, glista 

374 

Sočeljustnice, Haftkiefer 

341 Spužva, rečna, Flussschwamm 400 

Sok črevesni, Darmsaft, 

rožena, Hornsehwamm 400 

, želodečni, Magensaft. 

Sokol lovec, Jagdfalke . 298 Squalus eanicula . 343 

Sokolič, Zwergfalke . . 300 earcharias 343 

Solen . . . 386 maximus 343 

Solidungula 269 pristis . 343 

Solnčniea, Sonnenthierchen 399 Sraka, Elster . . 288 

Solznica, Thranenbein . Srakoper, Wiirger 285 

Som, Weis . . . . 

33 9 Srakar, Tord-Alk . 

31 4 

drhtavec, Zitterwels 339 Sramnica, Sehoosbein . 

,, morski, Hajfisch . 342 Srbee, Krtzmjlbe . 

368 

Somračniki., Abendfalte r 

35 7 Srce, Herz . 

Sonnenthierchen, solnènie a 39 9 Srčnik, Herzbeutel . 

Sorex araneus . . . . 

241 Srkaliea, Saugader . 

Sova pegasta, Schleiereule 300 Srna, Eeh . . 27 5 

Sovka borova, Kieferneule 359 Sršen, Horniss . 355

Staar, škorce 28 9 

33 3 

35 1 

otaouelsouwein, ježevec . . 26 2 

~ 

^ 35 0 

úe z 

Steoumoevue4morska gnjat . ` 38 7 

Stegno, mohvnkemein 

Steigbfigel, stremen . 

Steinadler, planinski orel 

, 29 8 

Steinbouk,kozmog 27 6 

Steinbutt, robec ~ 340 

~e~.a ~ . - 38 6 

Stein~a~~ . 

kuna belica 24 5 

~es~h~~z~ .= . 

Steinwulzer, kamenovalj ~ 

. . 28 9 

310 

Steklovina, ulasfluosigkeit d . Auges . 

SteDio 32 6 

Stenica posteljna, Bettwanze 36 5 

, rastlinska, roauzenwao a 36 5 

Stenops . . ^ 23 7 

Stenoptera ~ 351 

Stenopterix _~__~ 362 

Stentor 

399 

Sterlet, keèiga ' 342 

Sterna hirundo . ' ' ' . ' 315 

Sterngucker, zvezdogled 334 

Sternkoralle, zvezdaš . 395 

Sternmaulwurf, zvezdorile3 24 1 

Stik, Fuge. 

btimmritze, glasilka . 

33 4 

33 6 

St~r, jeseter 34 2 

St~rlaus, jesetrova uš 37 1 

Stoffwechsel, presnova . 

36 1 

Stopalo, I‘Iittelfuss . 

30 9 

Strah suhi, Gespensterheusehreeke 364 

Straultbie . . . 38 8 

Strakoš, ~ ~ . 315 

~ 310 

38 2 

Strauss, 30 6 

Striga, Bandassel 36 6 

morska, 37 3 

. 364 

Strigoš veliki, Spmesbook . . 

Strix __ ` . . , . ` . 

. 353 

. 300 

Strix ~lammoe ~ 800 

ooctoa ~ 800 

otum . . ~ 300 

Strelec, Sobutzfiaob 

Stremen, Steigb~gel. 

~ 33 5 

Strepsilas 31 0 

Strnad rumeni, oGoldammer 28 8 

veliki, Grauammer ^ 288 

vrtni, __e__~~^ ~~ 

~ .~~ . ~ , . . . ' 393 

Stmmuna ' . ' 384 

Strongilus . . . ^ - 37 4 

Struna živa, glej podkožnjak. 

Struthio oumalum 

Stržek, glej palček . 

30 6 

Stubenfliege, hišna muha 361 

Sturmm~we, sivi galeb - ' 31 5 

Sturmvogel, strakoš . ' 315 

Sturnus . . 28 9 

33 4 

. . 39 9 

Sulec, Hnmuen . . 336 

Suličarka, Lanzenschlange . . 325 

Sultanshuhn, plava kokoška 31 2 

• 

močvirna želva 31 9 

Sumpfsehnecko, kalužnica 38 3 

Sumpfweihe, lunj ^ ~ . ' 300 

Sus serafa 

Sveder, Legestachel . 

266 

31 2 

349 

Sveder živi, oobrnorm 886 

~ 34 4 

365 

38 8 

. . 237 

Svinja morska, T~mmler 281 

Svinjka pozemna, Erdferkel 283 

Svitek, .~~~~~.~~ ~ 383 

Svizec, ulurmeuuier 257 

Srlvwarnouinmuea 

435 

284 

atricapilla 284 

hortensis . ` ` , . 28 4 

^ 34 2 

Syphonophora 

393 

Šakalj, Canis aureus 24 7 

• 289 

knjižni, B~cherscorpion ▪ 

366 

vodni, Wasserscorpion . 365 

Sčitarka, .~. ...~^ . . . ~ 353

436 

Tabanus bovinus 

Tachypetes 

?aenia molium 

- agfalter, dnevni k 

Tagpfauenauge, dnevni pavlinče k 

Talgdr~se, lojnica . 

Talitrus 

Talpa o :oma 

europaea . . . . . . . 

____ 

Tanagra 

Tapir 

' 

. . . . . 

krajaèic a 

Tapirus ' ' ' ' 

Tarantola, Ta ~~ e~p .n~ 

Tarsius 

Tastw~rzchen, tipalne bradavice . 

37 1 

33 6 

342 

36 4 

33 9 

23 4 

32 2 

354 

354 

354 

334 

300 

39 9 

38 5 

38 5 

37 1 

289 

363 

371 

• 288 

• 384 

284 

• 288 

350 

309 

• 335 

• 287 

kolovrt 

stonoge ~ 

' . ' 35 7 

35 1 

36 5 

Tmxicoroia . ' 

Teichmuschel, jezerska školjka 

aD z 

38 5 

• 

_ __ 

Telo morsko, glej morski pes . 

Teleban, Lnmno 314 

Teleostei 33 8 

Tellerschnecke, svitek 383 

rouinw 38e 

Temenica, Seheitelbein. 

Tančica, Oberhaut . 

Tančičarica, Florfliege 362 

r,uoorio molitor om 1 

Terearatma 38 5 

ruredo navalis 386 

Terme oa m 

Termit, Terma 362 

353 

, 322 

rostmoostraoa 37 1 

Testnuo geometrica 31 9 

oz o 

Teta kačja, glej striga . 

Tetiva, glej kita . 

368 

Tetrao bnuasia 303 

Iagopoa 303 

tetrix 303 

urogallus 303 

Tetraodon 34 1 

Thendredo viridis 35 3 

Tuomasmueke Tomaževa mušica, 36 1 

361 Thorax, ogradi . 

315 Thoracostraca 36 9 

377 T hmdnum 32 5 

371 300 

241 Thurmsehwalbe, hudournik 29 2 

241 33 6 

241 ruyomts 

335 

287 Tiger 250 

309 amerikanski 250 

85e Tigerschlinger, pisani kravoses 32 3 

26e Tinamu 30e 

368 Tino 337 

238 Tino 

36 0 

260 " pellionella 36 0 

earouena 

284 Tintenfiseh, sipa 

men 

38 1 

284 Tip, G-ef~hl . 

849 Tipnla gigantea 

300 Tirosio 

360 

200

Tkanina, Zellgewebe . 

Todtenk~fer, smrtni sel . 35 1 

Todtenkopf, smrtoglavec , . . 35 7 

Togotnik, glej svadWvec. 

353 

Totanu 31 0 

' 314 

Torpedo 

~ 343 

Tortrix viridana 

2e0 

o,aà . . . ` ^ . . 36 0 

33 5 

Trakar plavi, bl . Orueuebanu 35 9 

rode0, roth. Oraeosbao8 359 

rumeni, gelb. Ordensband 359 

Trakulja ozka, Keuoobuomruou 37 7 

široka, umoenkvnz . 377 

Tzumpeumo dvogrba kamela 271 

Trauboo,mudm, ` grozdni zavijač 360 

Txuuermmutel, pogrebec . 35 6 

Travnica, - z~uiwocm . . . 35 1 

rruo- ' omnnb[umuur . . ~ ^ 38 1 

Trbophlte, uanmuuoaoer . . . 33 5 

rraoglur Klopfk~fer . . 34 9 

Trdoživ zmeo/, gruuer Armpolyp 393 

rruuušnimx amnoufeD . 

T,uoošnjoki . Bmnouthleza 37 8 

Tremutoum 37 8 

Trepang doli . ` ` . . 389 

. Trilobit 

zricuaume rosmmue , . . 28 1 

Trichina spiralis 375 

Trichocephalus ' 374 

Tridacna &as . . ^ ` . . 38 7 

Trigla ~~ ^ 

Trigonoeephalus 32 5 

Trihina, yaurwnou . . . , ~ 375 

Trnja, Rothbart . . ' , . , .~^ 

. . 37 1 

. 

' ' . 

Triton oriotatuo 

xritouium variegatum 

. 

. 

. 

' 

. ~ 31 2 

32 0 

. . 361 

330 

384 

Trnek, Dornfortsatz . 

Trnjaš ' uozueiaeuse . . . . 326 

Troblja, 384 

ušesna, Ohrtrompete anat . ) 

Trobljiea, Trompetenthierehen 

Tmcuuoe 

' 

nmubris 

_g_ 

399 

29 2 

. 353 

^ 284 

-_= `- . . 384 

487 

. . . 323 

tessolamo . . . , 323 

Tropikvogel, ` . ~ 31 5 

Trska, Kabeljau . . . . 33 9 

Trstnica, Rohrs~nger . . . . 28 4 

Trtin, Robeusteoua ~ . . . 35 1 

~ .~~.-~ . ` ` 35 1 

T^ . . ~ ~ . 33 9 

` ' . . . 29 0 

Truthahn, puran 305 

Tubipora 396 

Tunnla,ia . ' ' ' ` . ~ . 894 

T~mmler, morska svinja 281 

Tumeounod. turban . . . . 38 9 

Tukalica, . ' . ' . 31 2 

Tukuu Pfefferfresser . . . . 29 4 

Tuna, Tunuuscu , . ' . . . 335 

Tunicata . . ' ' . ` . ' 38 7 

386 

Tur, Auemoha ' ' 27 9 

Turban, 

Touo 

rnndua mcmla 

mnslou 

= _ . 

rlsa,urue 

' 

. . . . 389 

38e 

28 4 

284 

~e o 

28 4 

Turluru, glej rakovica kopna , 

substanz . 

Typhlops . 

Uhač, Ohrenaffe 

Zwischenzell- 

' 322 

32 3 

323 

292 

28 5 

23e 

Uharica, ohrenle 

Uhelj, Ohrmuschel . 

30 0 

Uho, Ohr . 

,, morsko Seeohr 

, Ujede, Raubvogel 

Unau 

384 

29 6 

26 3 

38 5 

pictorum 

Unterhautzellgewebe, mezdra. 

385 

Upupa 

~-_~-,_ 

Urax 

__ - 

334 

306 

Urh, glaj pu»i~ . 

Uria troile 

Ursus araerlcanus 

arctos 

31 4 

244 

243

488 

Ursummaritòmne ' . . 

Usnjak, Lederlaufk_fer 

Usnjica, Lederhaut . 

• 

340 

• 97 1 

. z glave, 365 

. . 36 1 

___` __ 365 

Utripanje srčno, Herzsehlag. 

V. 

Valj, . ^ ^ 383 

. . , . 322 

, ~ . . . 296 

Vamp, Pansen. 

Vampyr, krvoses . . ^ . . ' 83 9 

VaneUoa uriatatuo ~ ~ . . . 31 0 

Vanessa Antiopa 356 

, . 

. 

" 

242 

39 6 

34 8 

4talanta 356 

eardui 35e 

Jo ~ .` . . ' . ' 85 

~ " . .oma 

6 polyebloros 

Varan, ,varnemeehn . . . 325 

Veja, Augenlied. 

'Velerilee, '-- 357 

Vene, Blutader . 

Venenosa ou n 

v . . 39 6 

venmsgurtel, Ladin pas . . . 393 

Verdauung, prebava . 

Verdauungsorgane, prebavila . 

.—_ ` ` ~ . ~ 

Vespa crabro . . ` . . . , 355 

„ vulgaris . . 355 

Vesperugo ooet"la 239 

Vešča kapusova, Kohlz~nsler 360 

močnata, mwxlz000lec 360 

kalinov, Ligustersehw~rmer 35 7 

mlečkov, Wolfsmilehsehw~r - 

me . .' . . ' . .mn 

oleandrov, Olemouorsmhw~r- 

Veverica leteča, Flugeiehh~rnehen 256 

Veverica navadna, gem Eiebbun o 

obeu 25 5 

. ' 23 7 

Vez, Band (anat ) 

Vid, Gesieht . 

. . . 24 5 

Vielfrass, ' . 244 

3 26 4 

3 233 

Viharniea, kl. Sturmvogel oz D 

Vijoglavka, Wendehals . . . 29 5 

Vikuna ` ^ 2 4 

Viper Redi'sche, laški gad 32 5 

3 ~ 325 

" Redil 325 

260 

Rankenf~sser ' . 37 1 

~ ~ ~ ~ ~ ozu 

Viverra 24e 

342 

Vlakence prvotno, Primitivfaser. 

živčno, Nervenfaser . 

Vlaknina, Muskelfaser . 

352 

282 

Vogelspinne, ptičji pajek 36 8 

Vol grbavi, Buekeloehs ~ ~ 279 

Volk, Wolf 24 7 

morski, Saewolf 333 

Volkec mravljinčji, Ameiseol~ne 36 2 

Voluta ~ ~ 383 

Volvox ao n 

Vombat ' . . . . ' 254 

Vonj, Geruch . 

Vorhof, preddvor . 

pridvor . 

Vrana črna, Rabenkr~he 28 8 

Vranica, glej slezena . 

Vratar, Pf~rtner. 

Vratnica, Pfortader . 

Vretence, Wirbel . 

Vretenčar, Wirbelthier .

Vretica, Frettchen 245 

. uua 

37 7 

Vrv mu z 

Vuga, 

Vzdižnica,' Aufheber (Mus ke l 

291 

Vzpenjač, Klettertiseh . 

• 

' . 335 

Youormmerena ~ . . ' . . 297 

fulvus . . . ` , . .mor 

gryphus ~ 297 

Waalfischaas, kitova hran a 

Wachsmotte, voščeni mol j 

Wanderratte, siva podgan a 

Wandertaube, golob selec . 

Wasseramsel, povodni ko s 

Wasserfroseh, vodna žab a 

Wasserjungfer, kačji pasti r 

Wasserkiifer, potapnik 

Wasserkr~te, vodna krastača . 

Wassermotte, mladoletnic a 

Wasserschl~ngelchen, povod. ka - 

Wassersehlinger, povod. uda v 

Wasserschwein, vodni prase e 

Wasserspinne, povodni paje k 

..__–_t- . .-~__~- . . . 

.. _ . . . 

Webespinne, ~- . 

Wechselthierchen, menjačica 

43 9 

308 

335 

379 

Weidenbohrer, vrbov zavrtač 359 

mm) 

.__ . vinski - 357 

Weissfisch, belica 338 

322 

296 

339 

295 

383 

385 

*ettpuso . ak 388 

Wickelschlange, kotačka 322 

Widder, jarec 353 

385 357 

330 292 

360 270 

301 Wiesel, podlasica 245 

Wadenbein, pišča l 

WiMkatze, divja mačka 25 2 

28 1 

281 Windenscbwiirmer, slakov veščec 

3,52 Wirbel, VretenCO . 

357 

Waldhiihner, gozdne kure 303 279 

258 Wolf, 247 

Waldnaektschnecke, gozdni slinar 382 Wolfsmilchschwiirmer, mlečko v 

310 roš‘',o 357 

349 Wolfsspinne, pajek volk 36 8 

Wallfisehlaus, kitova u š 

• 371 Wombat mm/ 

254 

uma 

• 322 W~rger, srakoper 383 W~rmer, črvi 

285 

37 2 

xux koreuuože/ 39 9 

302 

325 

24 4 

284 

37 1 

32 8 

36 3 

35 1 

32 9 

Tak . 

Xiphias ` 

Xilophagi 

310 Z , 

330 

362 Zackenzahn, y ~ 

312 Zadnjica , 

. 27 9 

. 33 5 

. 352 

373 maunmae, brezzobi 26 2 

323 Zajček morski, Seehase 38 4 

262 Zajec 26 0 

368 Zajec . 26 0 

Zajedavci, Smhmwmtza,urebue . 37 1 

308 Zaklopnica jaae0uwKahlkopmeckel . 

368 srčna, He,xk/u * pe. 

399 DumeolovidaiUmno 82 8

440 

Zapestje, Handwurzel . 

Zaplivek, Made . 

Zapljunkarica, Fleisehfliege 

Zapornica, Sehliessmuskel . 

Zarezniki, glej žuželke . 

. 361 

Zaškrgarji llinterkiemor 

Zatilnica, Hinterhauptbeilb 

38 1 

ZaunkOnig, palček . . . . 28 4 

Zavijač grozdni, Traubenwikler 36 0 

hrastov, Eiehenwikler 36 0 

jabelčni, Apfelwickler 36 0 

Zavijača, Labyrinthkoralle 39 5 

Zavrtač palmov, Palmenbohrer 35 2 

vrbov, Weidenbohrer 

Zoba, glej ščinkavec . 

35 9 

Zebu . . . 270 

Zebra . . . . 270 

Zecke, klešeč . 369 

Zeisig, čižek . . 287 

Zelenec, glej kuščar. 

Zellgewebe, tkanina. 

Zenica, Pupine . 

Zerene grossulariata 

359 

Zet, Stichling . . . 334 

Zeva, Riesenmuschel 387 

Zevčica, Gienmusehel 38 6 

Zibetthier, cibetka 

246 

Ziegenmelker, legenj 29 2 

Zimmerbock, tesar 

35 3 

Zingel, čep . . . . 334 

Zirbeldriise, češerika . 

Zirpe, škržad . . . . 365 

Zitteraal, ogon drhtavec 341 

Zitterroehen, elekr . skat 

342 

Zitterwels, som drhtavee 339 

Zlatica, Goldkarpfen . . 338 

Zlatobrov, Goldbrassen . 334 

Zlatokrilee, Feuerfalter . 

35 7 

Zlatoritka, Goldsehwanz 359 

Zmaj leteči, fliegd . Draehe 326 

,, morski, Seedraehe 342 

Znojnica, Seweissdriise . 

Zob slonov, Elephantenzahn 384 

Zobelthier, sobol . . 24 5 

Zober, Wisent . . . 279 

Zobovina, Zahnsubstann . 

Zal, Kothfliege . . . 36 1 

Zrakoplovec, Tropikvogel 

Zrklo, Augapfel. 

31 5 

Zuckergast, ribica 

36 4 

Zunge, jezik . 

Zveri, Raubthiere . . . 240 

Zvezda morska, Seestern 39 0 

Zvezdarji, Strahlthiere 

38 8 

Zvezdaš, Sternkoralle 395, 

Zvezdogled, Sterngueker 

33 4 

Zvezdorilec, Sternmaulwurf 241 

Zvitorep, Rollschwanzaffe . 237 

Zvočnica, Gehčirgang . 

Zvonèič morski, Meereiehel 371 

Zvončka, Glockenthierehen 339 

Zvrk, Kegelsehneeke 38 3 

Zvrsta, Abart. 

Zweifliigler, dvokrilci 36 0 

Zweih~nder, dvoroki 230 

Zweihufer, dvoparkbarji 27 0 

Zwerehfell, prepona . 

Zwergfalke, sokolič 30 0 

Zwergspitzmaus, pritlikava hrčica 24 1 

Zwisehenzellsubstanz, medeel . tvarina . 

Z wolffin g erdarm, dvanajstnik . 

Zygaena malleus . 34 3 

trifolii . 35 7 

Žaba, morska, Seeteufel . 334 

,, vodna, Wasserfrosch 328 

?:, 'iabe, Frósehe . . . . 327 

,.abiea božja, glej rega . 

abogolt, glej štrk . 

Zagar, Siigehai 

t elo, Giftstachel . 

?;elodee, Magen . 

. 343 

Zelva mehkoroga, Knorpelschildk . 320 

,, močvirna, SumpfsehildkrUte 319 

eplar, Sehwefelk~fer . . . . 351 

Žerjav, Kranieh . . . . 308 

,, kronani, Kronenkranieh 308 

Zna dovodnica, Blutader. 

odvodnica, Sehlagader Arterie. 

srkaliea, Saugader . 

venèaniea, Kranzader. 

Zilllica. Aderhaut, Geffisshaut _ 

Žirafa, Giraffe 

274 

Živčevina, Nervensubstanz . 

Zlvec, Nerv. 

gibalni, Bewegungsnerv. 

občutm, Empflndungsnerv . 

obhodni, nervus vagus . 

oblični, Antlitznerv . 

simpatični, sympath . Nerv . 

slušni, Geh~rnerv . 

vidni, Gesiehtsnerv . 

vonjalni, Geruehsnerv . 

Zličarka, Lčiffelreiher 

Lohar, glej ščurek 

?,'olč, Gane . 

30 9 

36 4 

Zolna črna, Sehwarzspeeht 29 5 

zelena, (,-riinspreeht 29 5 

?,'cdtoplaz, Panzersehleiche . . 32 7 

Ztižek črni, sehw . Kornwurm 

352 

,7,,uželke, Insecten . . . . 345 

Zužkojedi, Insectenfresser 240

Zoologija.

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?