Zoologija.

202
Zoologija .
Sploh se more reči , da se goste snovi teže prebavljajo , neg o
redke in rahle od iste vrste. Ce se kaka stvar v nekem stanovi- -
tem času ne prebavi, potuje z drugimi prebavljenimi stvarmi dalj e
in tako gré mnogo snovi popolnoma nespremenjenih iz telesa . Te
snovi ne samo da telo prav nič ne hranijo , temveč mu dostikra t
vzrokujejo težave in sitnosti . Tri ure, najdalj pet ur po zaužite m
obedu je želodec zopet prazen .
Prebavnost kacega jedila je odvisna od snovi, iz kojih je se -
stavljeno, nadalje od tega, kako je bilo pripravljeno in pa tudi o d
jedil in pijač, ki so bile ob enem ližite . Se vé da ima tudi več a
ali manjša živnost in pa zdravje dotiénega človeka na to veli k
vpliv. Iz tega se lehko razvidi , kako težko, ali celó nemogoče j e
prebavnost jedil natanko določiti . Po storjenih poskusih in vsakdanjih
izkušnjah veljajo za lehko prebavna sledeča jedila : šparga ,
hmelj, špinača, zelena, raznovrstno kuhano sadje (čežane) močniki ,
rež, ječmen., rajž, turščica (koruza), grah , feŽol , kostanj , nadalj e
kruh drugi dan po peki , pecivo (pečena testenina) brez tolšče ,
repa, krompir, teletina , jagnjetina, in kuretina, v mehko kuhan a
jajca, mleko in na vodi kuhana riba . Teže prebavna jedila , ki se
v istem času le, na pol v griz spremené , so : vsakovrstna surova
salata, zelje (kapus), surova in kuhana Čebulja, hren, pesa in koreni
(rnrkva), krhlji (suho sadje), kruh po peki , smokve , pastete ,
svinjina v vsaki obliki, kuhana kri, sir , v trdo kuhana in ocvrt a
jajca . Jedi, ki se v navadnem času ne prebavijo in se torej moraj o
zaznamovati kakor težko prebavna ali celó neprebavna , so : gobe ,
orehi in jedrca, olja in tolšče, bodi si rastlinske ali živalske, suh e
rozine, semenske kože graha, fežola, leče, rdi , lupine fežolove hi
grahove, koža Črešen in sploh vsacega sadja lupine, kože in kit e
pri mesu, hrustanci in kosti .
Tople jedi se laglje prebavljajo nego mrzle , ker te želode c
ohladé , a želodČeva toplota hitro prebavo jako pospešuje .
2. Organi krvnega obtoka.
Organi krvnega obtoka zovejo se tudi posodice ter so valjaste
cevi, napolnjene vedno z neko tekočino . Med sebó so te
cevi zvezane v tako imenovani cevni sistem .
Po tein, kakava se tekočina v teh cevéh pretaka , nadevaj o
se jim razna imena, namreč : žile o d v o d n i c e ako je tekočina,
jasno rodeča, žile dovodnice ali privoclnice, ako je temnorudeéa
, in naposled ?z' i l e s r k ali c e, ako je tekočina brezbarvena .
Rudeéo tekočino imenujemo k r i .
Krvni obtok ima trojno nalogo . Prvič razvaža kri vse , p o
prebavi dobljene snovi na vse strani, k vsem posameznim organom .
Drugič sprejema iz raznih organov vse, kar je obrabljeno in kar
dotičnim organom ne more več služiti, in naposled tretjič razširj a
kri toploto po vem telesu .