Zoologija.

212
Zoologija, .
zgoditi , da bi pri požiranji jedi ali pijače skozi omenjeno pok o
uhajale v sapnik namesto v požiravnik. Zato je nad glasilko nek a
hrustančasta loputa, j a b e l èna zaklopnica imenovana , ki pr i
goltanji zapre glasilko. Odprta je pa pri dihanji, govorjenji, smejanji
itd., zato se večkrat pripeti, da pri govorjenji med jedjo kak a
drobtina uide v sapnik, vsled tega, nastane kašelj, ki pred ne po -
leže, dokler se iz pravega pota zašla stvarca ne vrže iz sapnika.
V prsih se sapnik razcepi v dve glavni veji , a te se v pluČi h
razraščate zmerom bolj in bolj in se naposled končate v majhne ,
zrakom napolnjene mehurce, ki so opleteni z najtanjšimi vejicam i
pluénih Žil. Pluča so po tem takem jako zračen organ, in. ako iz
Živali vzeta tudi vpadejo, teko] se zopet napihnejo, ako skozi sapnik
va-nje dihamo .
83 Pri dihanji najpred posebne mišice razširijo prsno otlino ,
vslecl tega se zrak v njej zredči in od zunaj nekoliko novega
zraka skozi sapnik stopi v prsišče. Ako se prsne mišice skrčijo ,
mora po istem potu zopet izstopiti toliko zraka , za kolikor se j e
prsna otlina stisnila . Učenjaki so si dosti prizadevali natanko do -
ločiti, koliko zraka morejo plača va-se sprejeti. Ali po starosti ,
spolu, telesnem vzrastu in načinu življenja se to jako menja, i n
le povprek se more reči, da moška pluča zajemajo 3 ,360 kubičnih
centimetrov zraka, ženska pa ah, manj .
Mogoče je pa meriti tlak zraka, ki pri izdihanji uhaja iz pluč ,
ako namreč ta zrak v prikladni napravi deluje na steber Živeg a
srebra. Po tacem poskusu izvemo , da ta tlak pri mirnem dihanj i
vzdigne živo srebro samo I do 3 milimetre , globokejši izdihi p a
5 do 10 milimetrov. Ako pa dahnemo rta vso moč, vzdigne se živo
srebro 200 do 300 milimetrov.
Pri izdihanji se pa ne izpraznijo pluča popolnoma , nekolik o
zraka še zmerom ostane v njih (r esidualni zrak}, in sicer j e
tega zraka povprek 1500—2000 kubičnih centimetrov . Odrase l
mož zajame v svoja pluča poprek 5000 centimetrov , a pri
navadnem dihanji dá od sebe samo 500 kub . centimetrov , tedaj
se stoprv s desetimi izdihljaji zrak popolnoma obnovi, Dorasel človek
dihne v 1 minuti 12- do 18kratov, otroci pa večkrat. Na 3 ali
4 srčne udarce pride 1 izdihljaj .
Zrak, ki pri dihanji prihaja iz pluč in zopet vhaja v pluča ,
dela neki šum, dehtenje ali hropenje, in po tem glasu, ako položi
uho na prsi ali ako trka po prsih, lehko spozná vešč zdravnik ,
kakova so pluča, in še marsikaj druzega lehko sklepa iz teh glasov .
Kako se kri spreminja po dihanji.
84 V §. 78 smo videli, da se kri , vrnivša se z velicega obtoka
po veliki dovodnici v desni pridvor in od tod izlivši se v desn i
prekat , pri prvem udarci srca potisne v plačno odvodnico , se
zunaj srca rogljasto ra zdeli , in to kri odpelje v obe plučni krili .