Zoologija.

Gibala, Živel . 185
tem takem nam je mogoče po smrti kacega moža iz njegovi)a možganov
sklepati na njegovo dušno zmožnost. Ker pa tudi lobanja
(črepina) od zvunaj kaže marsikake grbe in globine , od kojih s e
je mislilo, da odgovarjajo grbam in brazdam pod èrepino ležečih
možganov , skušali so nekateri po stanovitni oblikah lobanje določevati
dušne zmožnosti tudi na živih ljudeh . To idejo je Gal i
razsnoval v poseben nauk o či r e p i n i (phrenologia), ki je o svojem
času naredil velik hrum . Angleži temu nauku še zdaj pripisujejo
neko vrednost , na Nemškem in drugod si pa nij pridobil a
nikakoršne veljavnosti in to po pravici, kajti naličilo je misliti, d a
je vnanja oblika Črepine v oni tesni zvezi z obliko možganov, kako r
si domišljujejo Gallovi éestilci . Ravno tako je čista samovolja i n
se ne dá nikakor znanstveno vtemeljiti, ako se stanoviti deli možganov
smatrajo za sedeže stanovitih dušnih zmožnosti .
Pokoj in sen ne dajeta samo vtrujenemu telesu novo moč ,
temveč oživljata in krepita tudi duh . Kakor pa v snu notranji or -
gani neprenehoma delajo, tako tudi dušna delavngst popolnoma ne
preneha, temveč se javlja v sanjskih prikaznih . Se več! V necem
čudnem stanji, ki je med budnostjo in, snom ter se mesečnos t
ali s o m n a m b u l i z eni imenuje , - hodi človek po noči okoli , del a
to in ono ter ser si izvoli časih nenavadne in celó nevarne pote ,
a ne da bi se tega dejanja zavedal ali se ga pozneje spominjal .
Tudi se nahajajo sem ter tje osobe, zlasti ženske , jako razdražljivih
in sosebno za nekatere vtise občutljivih živcev. Take osobe
so jako občutljive ne samo za telesne tvarine, temveč tudi za fizikalne
vplive, na pr. za elektriko in magnetizem , in še celó za
vtis, katerega druge osobe na nje delajo . Iz tacih bolehavih primerljejev
se je razvil nauk o živalskem magnetizmu, ki s e
po svojem začetniku tudi NI esmeriz eni imenuje . Nekateri privrženiki
tega nauka varajo sami sebe, drugi varajo s premislekom ,
in dobička iščoče sleparstvo polotilo se je tudi te temne strani ,
kakor se to sploh najrajše godi pri onih natornih prikaznih, ki se
natančni preiskavi popolnoma odtegujejo ali pa vsaj neizmerne zapreke
in težave nasproti stavijo .
Gibanje .
Pri. veliki večini vseh gibanj na našem telesu sodelujejo trij e
faktorji : živci, mišice in kosti. No kosti se pri tem vdeležujejo l e
na toliko , kolikor so podlaga mišicam in kitam . Prava gibala so
mišice, ki imajo to zmožnost, da se lehko skrčijo , to je skrajšaj o
in s tem skrajšanjem vzrokujejo gibanje. Te zmožnosti pa nema»
mišice same ob sebi, temveč jo dobé po vplivu kacega živca . Ako
je ta živec mrtvouden ali ako je prorezan, mrtva ali hroma je tud i
najmočnejša mišica . Zivci torej spodbadajo na gibanje , mišice j e
izvršé, in povlekó kosti za sebo .
Razne strani živčnega sistema sodelujejo pri gibanji na raz -
lični način. Sploh velja za nje sledeče pravilo :
39
40