Zoologija.

Cvetovnjaki . Klobučnjaki . 393
po morji prosto plavajočo živalco b, ki je povsem podobna kaki močelki.
Potem jej zraste na spodnjem konci neki repek, s kateri m
se oprime c, požene veje ter se razdeli povprek v člene, d in e ,
da je videti, kakor bi bile majhne zdelice druga vrh druge po -
stavljene. V tej obliki, ki se zone češarek (strobila) zarad po -
dobe s smrekovim češarkom, živi kakor kakov polip in ima tud i
njegovo vnanjost. Naposled se člen za členom odtrga in izraste v
popolno meduzo. Verjetno je, da se vse meduze tako preobrazujejo ,
da si ravno nam niso od vseh znane prelazne oblike, od kojih s e
morebiti še ena ali druga smatra za samostalno žival . Nadalje
spada semkaj morski p l u k (Rhizostoma) in pa tudi v srednjem
morji navadna morska mesečina (Pelagia noctiluca) .
Cevkaši (Syphonophora) vose zgoraj plavni mehur, ki se navzdol
prodoruje v visečo cev, ob kateri so vrstama navezan e
zvončaste, trakaste in nitkaste pritikline , od kojih nekatere slin e
kakor gibala, druge pa kakor lovke . Vse skupaj se kaže kako r
naselbina polipastih živali, ki, da si različne po vnanjosti in opravilih,
ž'ivé vendar zadružno, in odtrgane od zadruge morajo poginiti.
Semkaj spadate prekrasna modra in navadna mehurk a
(Physalia caravella in Ph. Arethusa), prva iz ši.rocega, druga iz
srednjega morja, imajoča več metrov dolge lovke. Polna je koprivnic,
torej velik strah po morskih kopeljih .
llebraši se poznajo po tem, da imajo prek trupla osem vrst
krpic za plavanje. Iz te rastavke omenjamo : morski kl o b u k
(Beroe) in trakasti, črez en meter dolgi La din pas (Cestu m
Veneris) .
Paklobuènjake (]lydrornedusae) imenujemo malo razstavko 23 8
mičkenih cvetovnjakov , ki posredujejo prelaz od klobučnjakov d o
p od. 219 . polipov. Med njimi nas sosebno zanima
zeleni trdoživ ali hidra (Hydra viridis),
pod. 219 , 10 do 20 mm . dolga ,
iz jedinega rodu tega reda , živetega v
stoječih sladkih vodah . Mehka cevkast a
Živalca obeša se zadnjim koncem na
vodno lečo in druge povodne rastline .
Dolzimi, jako žgočimi lovkami, kater e
žival po volji lepko raztegne ali skrči,
lovi mičkene vodne živalce ter jih nos i
v trebušno otlino . Znamenita je njegova
trdoživost. ProreŽeš tacega trdoživa
po dolgem ali povprek, vzraste iz vsaceg a
kosca zopet popolen polip. Da , še cel o
obrneš ga lepko liki rokavico in prejšnj a
vnanja plat tekoj začne prebavljati, ka-
Zeleni trdoživ ; Hydra viridis . kar je popreje notrania, plat.
Povečan.
V morji živeče živali te razstavke