Zoologija.

I. Organi In njihova opravila„ 1.65
Organi vri njihova opravila .
(Anatomija, in fizijologija) .
Razgledamo li človeško telo, zapazimo hitro v njegovih delih 5
veliko razliko, toliko gleclé oblike kakor gledé snovi ali t v ari
n e. Kar se tiče tvarine , vidimo, da so v telesu nekatere snovi
tekoče, druge pa trde. Tekočina živalskega telesa je ali vsrkan a
v trdih delih , ali pa je v njih zaprta . Tako imenovana meča ,
zlasti meso ima polno tekočine v sebi. Za zaprto tekočino imam o
primer v krvi, ki se pretaka po cevkastih žilah. Vsakako je v živalski
tekočini največ vode, za sedaj samo povemo, da od teže
človeškega trupla odpadeti skoro dve tretjini na vodo .
Po natančni kemični preiskavi seznanimo se s tvarnim i
p r vin a m i, to je s kemičnimi prvinami (elementi), katere sestavljajo
živalsko telo . Pri nauku o hranitbi govorimo več o tej stvari .
Ako razrežemo telo z nožem in potem še z mikroskopom sledim o
za najmanjšimi deli, odkrijejo se nam oblične prvine, to j e
drobci, na katerih nij nikakoršne sestave iz manjših delov opaziti .
Ti drobci so torej temeljni ali )r v o t n i organi živalskeg a
telesa .
Preiskava nas uči, da rastlinski najmanjši organi, naj si imajo 6
še tako različne oblike, naposled nijso nič druzega nego preobražena
in prernenjena oblika enostavne mehurčaste celice, iz kater e
se dado vsi drugi izvaljati.
Enake razmere nahajamo tudi pri mikroskopièni anatomij i
živalskega telesa. Tudi tukaj vidimo najenostavniše celice v podobi
malih grudic neke belakovinaste tvarine, ki se plasma, tudi p r otoplasma
ali s a r k o d a zove. Više organizovane celice so ovite s
tenko kožico in imajo v sebi neko temno telesce, jedro imenovano ,
v katerem se pri mladih celicah dá še neko manjše telesce , j ederee,
razločiti .
Vsako živalsko življenje se s prva začne v taki celici , ki s e
potem pomnožava in v druge tvorine spreminja . Te tvorine so p a
po obliki in po lastnosti celicam jako malo podobne, tudi se časih
njihov postanek iz celic dá težko dokazati . Po tem takem razlikujemo
v živalskem telesu tri različne temeljne tvorine , namreč :
kanino, vlaknino in živčevino .
Celice so v živalskem telesu ali proste, ali pa v tkanino 7
združene. Proste celice nahajajo se v krvi v podobi malih krogljic ,
Pod. I . o njih govorimo pozneje. Iz tkanine pa obstoji
na pr. tenčiea (gornja kožica) našega telesa .
Te celice so plošnate, okroglaste ali oglate, podoba
1, in vsaka ima jedro. S Časom tem celicam
postaja kožica rožena, vnanje se začnó lupiti
in odpadati v podobi malih belih lusk, spodaj
se pa delajo nove. Tudi tolšča je zložen a
Celice gornje koži« .
iz celic, ki so polne mastnih tvarin, ter je časih