Zoologija.

380
Zoologija.
krvne žile in tudi osnovo necega hrustančastega skeleta . Telo j e
ovito kožnatim plaščem, ki je pa razpran, da voda obliva škrge .
Pogoltneno vodo žival silama brizga iz livka ter se tako sumoma
giblje ritensko. Znamenito je tudi to, da žival razdražena ali pa tud i
sama ob sebi menja barvo . To pa se godi stiskanjem posebnih z
barvilom napolnenih celic. Plodé se z velicimi jajci .
Najznamenitiše živali tega razreda to tako imenovane Črnic e
ali sipe (Sepia), ki so do 50 cm . dolge in po priliki podobne skleriici
kratkega vrata, a na grlu stojé lovke , posute s sesalci . Ime
črnice dobile so od črnikastega soka , spravljenega v posebne m
mehurji, in ta sok brizgnejo v nevarnosti od sebe in zmote vod o
okoli sebe, da se v tem lehko umaknejo svojim sovražnikom. Ta
sok posušen rabi malarjem za barvo , s e p i a imenovano. Od teh
živali tudi dobivamo tako zva o belo ribjo kost (Os sepiae) ,
to je namreč jajčasta apnena lupina izpod hrbtne kože . Manjš e
Pod. 205 .
Samica navadne sipe ali črnice, Sepia officinalis . Vsred lovk usta, pod njim i
livek. Dolga 16 de. 20 era.