Zoologija.

192
Zoologija .
nosorožcev rog je v resnici videti, kakor bi bil zlepljen iz samih
dlak. Pa tudi gledé kemične sostave se te kožne tvorine strinjajo ,
V 100 delih je 50 delov ogljenca, 7 vodenca, 18 dušca, 2,5 kislec a
in žvepla, katerega je v laseh 5 odstotkov . Zarad obilnega dušc a
rabijo se rožene tvarine sosebno za izdelovanje berlinskega modril a
(glej v kemiji str. 426) .
50 V koži se nahaja obilo jako drobnih, kakor las tcncih žilic ,
a po njih tekoča kri je po vsem telesnem površji v bližnji dotik i
z zrakom, kajti jo od vnanjega zraka ločijo samo stene krvnih posodic
in kožna tenčica. Skozi te tenke kožice pa morejo v Žilica h
zaprte tekočine nekoliko prodirati in sicer v podobi pare , ki po -
tem skozi male proboje na tenčici stopa kakor znoj ali pot na
površje. To se godi v znojnicah ali znojnih žlezah, obstoječih
iz klopčasto zvitih cevk, ki ležé na dnu usnjice ali pa v
mezdri. Od vsake znojne žleze vodi polžasto zvit znojni predor,
pod, 28, na površje .
Znoj je nekoliko kisel in ima v sebi 98 odstotkov vode , po -
tem kuhinjske soli, tolšče in hlapne tolšéene kisline, od trojih dobiva
znoj neki poseben duh. Množava izparjenega znoja je znatn a
in iznaša znamenit del vseh od trupla izločenih tekočin, Za vsak o
uro pride na 1 funt telesne teže po priliki 1 gram znoja in z a
vsak četvorni centimeter površja 0.007 grama. Izhlapevanje skozi
kdo je za zdravje potrebno, in telesi' škodi, ako koža v tem delovanji
zaostane, in celó smrt more biti nasledek premajhnega izhlapivanja,
v ako se na, pr, pri človeku vsled opeklin zniža na en o
tretjino. Zivali , katerim so s kacim povlakorn kožo namazali i n
tako zabrtvili kožne proboje (pore), umrle so za nekaj časa . Znojenj e
pospešujejo vsa sredstva , ki več krvi v kožo priganjajo , na pr .
vnanja toplota , hitro gibanje , tople pijače , pa tudi duševne raz- -
dražbe ; človeka na pro oblije pot v veliki dušni tesnoti , britkosti
ali ako ga zona popade. Koža mesojedih sesaveev (psa, mačka itd . )
nema nič probojev, zato se tudi ne poté in potrebujejo manj vode .
51 .
Jezik .
Jezik je organ okus a. Po večen' delu ga sostavljajo mišice,
ki mu dajó veliko gibkost . Jezik razdelajo , meša in potiska po d
zobe jedila, jih potem požira in tudi pomaga uravnati in spreminjati
ustno otliuo, kar je neobhodno potrebno za izgovor neki h
glasov. Pokriva ga sluznica, ki je spodaj gladka, zgoraj pa posuta
z mnogimi malimi grbicami , okusnimi b r a davi èic am i . Jezik
je nadalje organ, opipa in okusa, sosebno občutljiv za opip je konec
jezika , dočim je jezikova korenina in njegova spodnja plat
posebno občutljiva za okus .
Stvari samo takrat delujejo na organ okusa , ako so na vod i
razproščene (raztopljene) . Popolnoma nerazprostne stvari so tud i
brez vsega okusa, kakor na pr. oglje in kremen . Pri okušanji podpirajo
jezik bližnje slinavke, to so žleze, izločujoče vodeno slino,