Zoologija.

Ilrardtb a . 217
Samo izjemoma telo izredno odebeli ali vsled kake bolehnost i
hujša. Odsihdob torej, ko je telo doraslo, vse užite jedi ne služij o
več za povečanje, temveč samo za vzdržavaiije telesa . Težina vsega
tega, kar tekom enega leta v jedilih in pijačah použijemo, mora biti
enaka težini vseh odsebkov , kar jih telo v istem času dá od sebe ,
Pod odsebki se pa ne razumeva samo to , kar neporabljen o
potuje skozi čreva in se potem nekaj v trdi , nekaj v tekočni ob -
liki izloči iz telesa, temveč mora se semkaj vračuniti tudi vse ono ,
kar se skozi kožo izpariva in iz pluč izsopljuje .
No vse jedi , katere uživamo , ne izpolnavajo v telesu ist o 92
nalogo. Skrob, slador, gumo, vinski cvet in tolščo pogosto uzivamo ,
ali nobena teh snovi nema v sebi dušca . Iz teh snovi se tedaj
ne more v telesu narediti niti koža, niti mišična vlaknina, in sploh
noben del telesa, za èegar sestavo je treba dušica . Niti človek niti
žival ne more živeti samo ob zgoraj imenovanih stvaréh . Že v
§. 87 smo povedali razloge, ki nas nagibljejo k mnenju , da omenjene
snovi služijo sosebno za vzdržavanje dihanja . Obskrbljujej o
namreč telo s potrebnim ogljencem , ki se dihanjem zopet odstranjuje
iz telesa, in. ker se pri tem neprenehoma razvija toplota ,
zato skrob , gumo , slador in tolšče prav prikladno imenujem o
ogrevala .
Razen tega se dela iz zaužite tolšče in skroba v živalske m
telesu tolšča. Znano je, kako se z po obilni skrobovnati krm i
neizmerno udebelé svinje in gosi.
Za tvorbo dušeènatih telesnih delov potrebujemo dušečnatih
jedil. Taka so rastlinske in živalske beljakovin e. Samo take
jedi, ki imajo eno ali več tacih snovi v sebi , morejo krvi dajati
one sestavine, iz kojih more narejati nove telesne dele ali obrabljene
zopet nadomestiti. Ta dušeènata jedila zato tudi imenujem o
krvotvorna ali p l a s t i č n a . Te jedi tudi v navadnem življenj i
veljajo za hranivne. (Glej v kemiji § . 201) .
Pa kakor se ogrevala v telesu rabijo tudi za delanje tolšče ,
morejo se tudi beljakovine presnovat, in služiti za uzdrŽavanj e
dihanja. To se je pokazalo pri poskusih z živalimi , katere so pitali
s samimi beljakovinami . kakor tudi v slučajih , ko so ljudj e
ali živali glada poginole. V tacem slučaji izgine najpred tolšča ,
pozneje se tudi mišice in kite kemično presnujejo in skozi pluč a
in kožo izločujejo . Telo se samo po sebi iztroši, Da človek umr e
od glada, traje najdalje 20 do 21 dni .
Ako krmimo kako žival na pr . s čistim skrobom in beljakom, 93
podajamo jej sicer vse, česar potrebuje za vzclržavanje in dihanje
in za tvorbo mišic. No pri vsem tem bode žival pri tej hrani hirala
ter bode preje ali pozneje poginola . V omenjenem živeži namre č
ne dobiva niti fo sfo r o vo kisi eg a apna, katerega potrebuje za
kosti, niti kuhinjske soli, brez koje ne more biti, ker razni sokovi v
človeškem telesu imajo v sebi kuhinjske soli, natrona ali solne kisline .
In res, ako se goveda pitajo s krmo , ki ima malo apna v
sebi, na pr. z oljnatimi prešami, repo , ali s krompirjevimi pOn'ti-