Zoologija.

196
Zoologija .
nekoliko bolj zbočen, na pr . kakor steklo na žepni uri in popolnoma
prozoren. In tako nastane med mavrico (dožico) in zbočen o
roženico polumesečasti prostor , sprednji očesni prekat ca, k i
je izpolnjen z neko prozorno vodeno tekočino . Naposled ne smem o
pozabiti kristalne leče er, ki leži tekoj za zenico ter obstaja iz
zdrizaste, popolnoma prozorne tvarine , samo ka je nekoliko trš a
od s te k l o v i n e v, ki izpolnjava zadnji očesni prekat .
Kakor vže nekatera imena naznanjajo , sestavljeno je oko i z
raznega optičnega orodja. In res! ako v temni sobi majhno goreč o
svečo držiš komu pred oko, opaziš v njem podobe treh plamenov ,
pod. 33 ; prva a stoji po konci in prihaja od roženice, ki je podobna
zboklemu zrcalu , takisto tudi druga slabša podoba b o d
prednje zbočene strani kristalne leče, in naposled tretja obratn a
podoba c prihajajoča od zadnje leèine plohe, ki deluje kakor vbokl o
zrcalo .
55 Vse v prejšnjem paragrafu imenovane očesne dele lehko natanko
razločiš in opazuješ, ako prorežeš volovsko oko . Lehko tud i
iztisneš kristalno lečo, prepričal se bodeš, da ima vse lastnosti i z
stekla brušene leče zbiralke, kakor sploh oko in njegova delavnos t
popolnoma odgovarja splošnim optičnim zakonom, tako da smo
v fizikalnem delu (glej § . 174 do 179) oko in vid popolnoma samostalno
obravnavali in tolmačili .
Zato je mogoče, da marsikacim hibam vidnega organa umetnim
načinom v okom pridemo in njegovi zmožnosti pripomoremo ,
kar se pri nobenem drugem čutnem organu ne dá v tej meri sto -
riti. Celó z anatomiénim nožem se dadó nekatere napake odpra -
viti, tako na pr.
Pod. 34 .
je znano, da se more
škilenje (gledanje na križ) in očesn a
bél (mrena na očesu) odstraniti (operirati)
.
S k i l e D. j e ima vzrok v tem , d a
eno oko ne more svoje vidne osi (gle j
v fiziki §. 178) enako uravnati kako r
drugo zdravo oko. Kriva je pa temu
navadno notranja préma očesna mišica
, ki je ali prekratka ali preve č
skrčena . Ako se pa ta mišica mal o
vreže, odpravljena je ta hiba.
Neke čudne niti, podobne nanizanim
biserom, pod . 34, opažavamo več -
krat po napetem gledanji, ko Dam kri preveč sili v oko ali ak o
kaj na-nje pritiska . Te niti so tvorine spadajoče k očesu samem u
in se gibljejo navadno navzdol po roženici. Tako imenovane leteč e
mušice (mouehes volantes) so temne, pomične lise , ki prihajaj o
odtod, da mrežnica tu in tam na nekaterih mestih otrpne ter po -
stane neobčutljiva za svetlobne vtise .
Oko leži v očesni otlini, a oškodovanja varujejo je koščeni
Za obrambo očem služijo nadalje obrv e, ki imajo