Zoologija.

Klobučnjaki . CvetovnjakL
šli od stopinje do stopinje navzdol , vedno zmanjšuje, in tudi ti ,
ki še ostanejo, so vedno jednostavniši . Čim skromniše je gospodarstvo
, tim manjše je število in spretnost potrebnih služabnikov .
In tako smo zdajci dospeli do živalskih oblik, pri kojih imajo skor o
vsi telesni deli isto veljavo ter so enako sposobni izvrševati Životn a
opravila. To so tako zvalil evetovnjaki, stanujoči malone vsi v
morji, ki preneseni v sladko vodo tekoj poginejo . Ker se vzeti iz
morja tekoj razplinejo in posušivši se tako stisnejo, da jih nij ve č
poznati', zato je izpitivanje njihovega življenja in opisovanje njihove
vnanje prikazni tem težavniše.
Sploh je njihovo telo kožnat meh, ki je več ali manj podobe n
kacemu mehurju, zvoncu , krožcu ali cevki. Pri vseh vodi samo
ena odprtina ali usta v notranjo telesno otlino, ki sprejema in prebavlja
hrano. Razen te otline pa nemajo niti črevesa niti kaceg a
druzega drobú. Skozi isto odprtino odpravljajo se tudi neprebavljene
stvari. C vetovnjake zategadelj tudi z ovemo eó le rt ter a t e ,
kar če po priliki toliko reči kakor „du p l i čar j i .” Na prejšnji
red, na zvezdarje spominjajo, ker imajo okoli ust tudi zvezdast o
nastavljene pritikline, navadno po štiri, šest ali tudi po več. Te
pritikline imenujemo lovke, ker si žival ž njimi lovi hrano. Ak o
se dotakneš take Živali, ovije ti se okoli roke in ti občutiš nek o
skelečo bolečino, kakor bi bil segel v koprive . To prikazen vzrokujejo
rteki posebni organi, imenujemo jih koprivnice, to so namreč
majhni, v koži tičeči mehurei, v kojih ležé zvite pretenke nitke ,
ki se hipoma sprožijo ter se z ostro konico zabodó v truplo, kater o
so ovile. Tacih koprivnic ima živalca na tisoče in more ž njim i
manjše živali na mestu umoriti . Teh organov sicer nemajo vs i
evetovnjaki, toda nahajajo se tudi pri nekaterih najmanjših vrstah .
Omeniti moramo še , da se mnoge živali tega razreda svetijo in
da so, z druzimi živalimi vred, povod čudoviti prikazni morsk e
svetlobe. Mnoge se odlikujejo posebno trdoživostjo, takisto s o
tudi zmožne , odtrgane ali ozlejene dele svojega telesa zopet' nadomestiti
.
Razmnožavajo se jajci, brstjem , redkejše delitbo , a pri te m
se vršé preobrazbe, ki niso nič manj čudovite in zanimive, neg o
p r er o d, opisan pri glistah .
V ta razred spadajoče živali razlikujemo v klobučnjake ,
ki živé posamezno in prosto ter so zdrizastega, večidel zvončastega
ali krožčastega trupla , imajoči štiri ali večkrat po štir i
organe, in pa v p o lip e, ki so večidel priraščene, v družbi živeče
živalce cevkastega trupla , imajoče okoli ust osem ali pa jak o
mnogo lovk.
P r v i razred : Klobučnjak ; lt,Tedusae .
Blizu tisoč vrst klobučnjakov je znanih, od kojih se mnogi 237
odlikujejo zalimi oblikami in prekrasnimi barvalni . Nekateri se