Zoologija.

Plaščarji . Meknžel. ~g7
Barčica (Arca) ; zeva ali velikanska školjka (Tridacn a
gigas) iz indijskega oceana je največi mekuŽ , ki meri črez sred o
.5 do 2 metra in tehta z živalijo vred do 5 centov. K 1 &pavic a
(Mytilus) je trioglata, majhni gnjati podobna, ima temno vijoličaste
lupine in je užitna . Izmed lupin jej visé blizu 25 cm . dolgi lasje lik i
brada . Morska gnjat (Pinna) ima posebno dolgo svilasto brado ,
iz koje v Siciliji pleto rokavice, nogovice in dr. st. V tej školjki
nahaja se sosebno pogostoma v § . 173 omenjena majhna rakovica,
ki se zatorej čuvaj imenuje . Prava b i s e r rt i c a (Meleagrin a
margaritifera) je znamenita školjka, ki nam daje bisere . Živ i
v morji okoli vzhodne in zapadne Indije, posebno pa v perzijske m
zalivu, a izurjeni potapljavci jo prinašajo iz morske globine. Tud i
lupina, tako imenovana biserna matica podeluje se v mnogo -
vrstne lepoče. Biseri so od tiste tvarine kakor biserna matica ,
izločuje jih pa žival iz svojega plašča . Povod temu izločevanju s o
peščena zrna, ki so dospela v školjko , in ker so rezna , dražij o
žival , katera jih zatorej ovije z gladko in svetlo biserno tvarino .
Z biseri pa žival časih tudi začepi luknjice, koje so živi svedr i
(školjke) va-njo vvrtali .
Najimenitniša med vsemi školjkami je pa brez dvojbe ostrig a
(Ostrea edulis) , ki v več vrstah živi v vseh evropskih morjih in
prehrani veliko množino ljudi . Ena sama ostriga ima časih bliz u
dva milijona jajce v sebi. Jako lepe školjke so pokrovač e
(Pecten), izmed kojih se romarska školjka (Pecten maximus )
pogostoma nahaja po evropskih morjih . Užitna je, in njene rebraste
lupine rabijo se za skledice.
Šesti razred : Plaščarji ; Tunleata .
Ti samo v morji živeči mekužci so brez lupine, njihovo trupl o
je zavito zgolj v kožnati plašč, ki se pa za čudo po svoji kemični
sostavi razlikuje od vseh druzih živalskih kož s tem , da v nje j
nij dušca, ampak sostavljena je skoro enako, kakor rastlinsk a
Pod. 215 .
Velika salpa ; Salpa D3.axima. Nar. velikost.
232