08.02.2013 Views

Zoologija.

Zoologija.

Zoologija.

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Ptiči. Pevci. 287<br />

caudatus) splete mošnjasto gnjezdo . Remec ali plaši c a (P. pendulinus)<br />

obeša mošnjasto gnjezdo med trstje ali konec vrbovih vej ,<br />

Plavček (P. coeruleus) ; brgles (Sitca) ; kraljiček (Regulus<br />

ignicapillus), pod. 111, je samo 3 palce dolg, zelenkast, na glavi<br />

Pod . 111 .<br />

ima rumenkasto rudeč čop .<br />

Ta, ljubeznjiv ptiček, katerega<br />

so tudi vze domačega<br />

kolibra imenovali, prebiva<br />

najrajši v jelovji in smrečji ,<br />

kjer v vilicah na konci jelov e<br />

veje splete jako umetn o<br />

okroglasto gnjezdo . Znese 6<br />

do 11 jajčec poltne barve ,<br />

ki so na topem konci bolj<br />

zamokla. Samček rumen o<br />

čopa na glavi lehko pri -<br />

vzdigne. Prek očesa mu gr e<br />

črna proga , a nad njim<br />

bela. — Senicam sorodne<br />

so amerikanske ptice : g i z -<br />

KraljMek Regulus ignicapillus. Dolg 8 cm . dava senica tudi kanadski<br />

k o s (Tanagra) imenovana, hlastač (Procnias) in or gl j a r<br />

(Euphone), tako znan zarad sosebno ugodnega glasa , kar pa novejši<br />

potni prirodopisci zanikajo .<br />

Tudi seinkovke (Fringillidae) so rnnogobrojno pleme živahnih<br />

ptičev z močnim kopičastem kljunom . Mnogo naših domačih ptičev<br />

spada semkaj, odlikujejo se z lepim petjem in navadno tudi z umetnimi<br />

gnjezdi. Mlade pitajo z Žužki in črvi, starci sami pa zobljej o<br />

zrnje in semenje ter so zategadelj časih škodljivi . Pogostoma ji h<br />

ljudje držé po gajbah za zabavo in jih tudi vadijo v petji . Omenjamo<br />

samo nekatere, na pr . d l e s k (Fringilla coccothraustes) ; ščinkave c<br />

ali zoba (Fr. coelebs) ; lišček (Fr. carduelis) ; zeleni čižek (Fr .<br />

spinus) ; r e p n i k (Fr. cannabina) ; k a n a r e c (Fr. canaris) iz kanarskih<br />

otokov , vže več stoletij pri nas udomačen ; vsemu svetu<br />

znani v r ab e c (Fr. domestica), pod. 112, čegar obleka je skromniša<br />

nego njegov značaj . Naša podoba predstavlja samca , ki se<br />

loči od samice po črnem grlu in belem pasu prek perutnic. Samica<br />

je vsa rjavkasto siva , a glava je pepelasta. Nobena druga<br />

ptica se ne drži tako človeka kakor vrabec, nahajamo ga daleč o d<br />

vsega zelenja sredi vretja velicih mest. Često je črno okajen od<br />

dima, ker se po zimi zarad toplote rad skriva v dimnjake . Dokler<br />

pita mladiče v gnjezdo, pokončuje pridno gosenice in Žuželke te r<br />

je koristen, pozneje pa krade po vrtih in na polji . Pomnožav a<br />

se hitro, kajti samica znese trikrat na leto po 3 do 6 plavkasti h<br />

in rjavo pegastih jajce. Nadalje spada semkaj še kalin ali<br />

p opk a r (Fr . pyrrhula) in k r i v o kl j u n (Loxia curvirostra) , 1 6<br />

do 18 centimetrov dolg ptič , ki se odlikuje s krasno Živo ruda()<br />

barvo in čudovitim kljunom, kajti se navzdol vkriljena špica gornj e<br />

136

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!