Zoologija.

216
Zoologija.
biti jasno, da žival jedoča rastline, najde v njih vže gotove vs e
one sestavljene snovi, ki so jej potrebne za; stavbo svojega telesa .
90 Cela prebava pri živali je torej bolj enostavna, in laglje raz -
umljiva, kakor pri rastlini. Živali nij treba, da bi si iz danih elementov
napravljala mišično vlaknino , tolščo itd ., njej zadostuje ,
da vž'e gotove rastlinske snovi v svojih prebavnih organih razprosti ,
jih- potem po krvnem obtoku odpelje na potrebno mesto ter ji h
ondi porabi .
Se bolj očitno je to pri živalih , ki jedó meso ali celó pij ó
kri druzih živali. Gotovo je, da mesojede vživijo iste snovi, iz katerih
je tudi njihovo telo , njim torej nij treba v prebavilih hrane
kemično presnovah, ampak jo samo nekoliko predelati .
In res si prebavo zlajšamo, ako vživamo jedi, imajoče v sebi
mnogo tacih snovi., iz kojih obstoji naše telo. Prebavni organi
travojedih prežvekalcev so v mnogem ozira drugače ustvarjeni ,
nego oni mesojedih živali . Te uživajo v mesu skoro same porabn e
snovi, zato hitreje prebavljajo , jedó razmerno malo in izločujej o
manj blata , nego travojede .
Vol povžije v senu neizmerno malo beljakovin in tolšče, kar
more njegovo telo rabiti, prav veliko pa lesne vlaknine , ki zanj
nema nobene vrednosti. Ta žival zato silno veliko na enkrat pojé ,
toda veči del tega zopet neporabljeno dá od sebe. Nadalje potrebuje
za razproščenje teh snovi in za ločitev od lesne vlaknin e
mnogo več časa , nego kakav mesojedec za prebavo hrane , ki j e
njegovemu telesu tako podobna. Pri pravem travojedci torej ostane
hrana jako dolgo v želodci , da še več, ista hrana namoèivši se v
posebnem predalu želodca povrne se zopet v gobec , tu se še enkrat
prežveka in s slino pomeša, da se potem laglje prebavi. P o
tem dvojnem žvekanji te živali tudi imenujemo preŽvekalc e .
Roparske tke in zveri , zlasti mačke, imajo nerazmerno kratko
črevo. Natančn.iše preiskave so pokazale očeviden razloček gled é
potrebne hrane pri različnih živalih. Konj potrebava vsak dan
trde in tekoče (vode) hrane '/, o , krava % svoje telesne teže. V
kunčevih (domačega zajca) črevih našli so jedilnih ostankov '/~ , v
mački pa samo %, telesne teže . Odrasel človek potrebava vsak
dan jela in pila za % o do '/,, svoje telesne teže. Lahkoživci sice r
to mero večkrat prekoračijo, ali to je potrata, kajti vse, kar je odveč ,
ne udeležuje se pri hranitvi, temveč gre neporabljeno iz telesa .
91 Res je pa, da telo, ki se še razvija in raste, potrebuje razmern o
več hrane. Iz sledeče tablice je razvidno, kako raste telesna teža z leti .
Leto 2 . 7 . 14. 20 .
Telesna teža, v funtih ,
vsak po 500 gramov
Razmer prirasti . .
6 do 7 18 clo 20 36 clo 40 80 120 clo 140
1 3 6 14 : 2 0
S štirdesetim letom dospe telo na vrhunec svojega razvitka ,
odsle telesna teta navadno ne raste, pa tudi ne gré na, martie .