Zoologija.

Gibala. Živei 183
Kako vse drugače nam pa služijo čutni_ in gibalni živci, ki n e
vršé samo naglo kakor blisk vsako opravilo po naši volji, temve č
tudi vsak najnmnjši vtis vnanjega sveta hipoma naši zavesti priobčijo .
Zivèni sistem je , preeej enakomerno razvit pri sesavcih, pticah ,
amfibijah in ribah. Zuželke imajo vzdolž hrbta položene živčn e
ozle, od katerih so živčne niti razpeljane na obe strani . Glej po -
dobo 22. Pri zvezdasto -ustvarjenih morskih ježkih in morskih
Pod
zvezdah obdajajo živčni ozli v sredi telesa le -
žeča usta v podobi kolobarja, a posamezni ozl i
so med sebo zvezani z živénh-ni nitkami. Tudi
meknžei imajo še viden živčni pletež: in ceh i)
pri zdrizastih polipih se morejo živci še za -
sledovati in bržčas nobena živalca nij popol -
noma brez njih .
Duševna delavnost mož , ‘ nov.
V m o ž g a n ih je sedež duševne delavnosti . 37
Do možganov namreč vodijo čutni živci vse
vtise od vseh strani telesa, a iz možganov
izvirajoči gibalni živci spodbadajo na -vse strani
dele na gibanje. Možgani se dado primerjati
glavnerlrrr mestu kake dežele , v katero telegratiČne žic e
(dratovi) od vseh strani dežele prinašajo poročila in iz njega zope t
razpošiljajo povelja in ukaze vsem krajem . Se vé da nam je p a
način, kako se čutni vtisi prenašajo na dušo in kako v njej izbujajo
pomisli in voljo, popolnoma, neznan in nerazjasnjen . Ako pa ,
kakor se sploh misli , neka duša prebiva v človeškem telesu te r
ga oživlja , potem je gotovo živčni sistem ona naprava (apparat) ,
katerega se poshižuje za svoje delovanje . Kjerkoli se voditev prekine
(pretrga) , ondi se dotični del odtegne dušnemu vplivu ;
kateremu so podrezali živci . je hrom in brez občutka. Nadalje s e
tudi potrjuje, da vsaka zmw:i'enost v teh plemenitih organih ima z a
nasledek zmočeno delavnost ne samo telesno, ampak tudi duševno .
Razni deli možganov so pa gledé tega jako različni . Naj s o
veliki možgani tudi znatno poškodovani , naj se deloma cel() odstranijo,
vendar vse to nema posebno škodljivih nasledkov. Zivali ,
katerim so obe možganski poluti izrezali, Živele so še po več mesecev.
Ako se pa vrazi podaljšani mozeg, iz katerega skoro vs i
živci glave izhajajo in od kurjega, je tudi srčno bitje in dihanj e
odvisno . je smrt hipoma gotova. ProreŽemo li podaljšani moze g
ondi, kjer stopa iz glave, tedaj nad prvini vratnim vretencom, n a
tako imenovanem til niku , zruši se hipoma , kakor bi ga strel a
udarila, največ() in najmočnejše telo mrtvo na zemljo . Ako so v
bitkah starega veka sloni v slepi togoti jeli divjati proti lastni m
vojakom, zabili so jim njihovi voditelji dleto v tilnik ter jih tak o
hipoma storili neškodljive. Takisto nevarni so tudi vrazi hrbtenjače ,
navadna jim sledi mrtouclnost.