You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
75<br />
206<br />
<strong>Zoologija</strong> .<br />
nice torej neposredno prehajajo v dovodnice. S konca kakor lasj e<br />
tenke dovodnice strinjajo se kmalu v debelejše vejice, in te se zopet<br />
zbirajo v veče veje in se naposled zlij() v dve glavni Žili, v eliki<br />
dovodnici hnenovani, po katerih se kri skozi desni pri- -<br />
dvor vrača nazaj v srce (glej pod . 38) .<br />
Kri v dovodnicah je temnejša nego v odvodnicah . Pa akoravno<br />
je dokazano, da ima kri v odvodnicah ves drug fiziologiČen<br />
pomen nego ona v dovodnicah , vendar se dosle nij mogel najti<br />
razloček v sestavi ene in druge. Kri v odvodnicah, ki prihaja sam o<br />
iz srca, je torej po vsem telesu enake lastnosti, doČim se kri v<br />
raznih dovodnicah znatno razlikuje, kakoršni so namreč organi, p o<br />
katerih se pretaka. Kri v odvodnicah ima več kisleca in njen a<br />
vlaknina prej zakrkne, nego v krvi dovodnic . Tudi ima prva ve č<br />
vlaknine, vode, izlečkov, sladora in solij, manj pa krvnih kolesec i n<br />
scanine. Ono utripanje, katero v odvodnicah vzrokuje bijoče srce, izgub i<br />
se v l a s k o v i c a h ter se zato v dovodnicah več ne čuti. Na ve č<br />
krajih ležé tekoj pod kožo, in veče med njimi bliščijo se plavkast o<br />
skozi kožo. Ako kri v njih ustavljaš in zadržuješ v teku prot i<br />
srcu, nabreknejo te žile neizmerno , kar se sosebno lehko vidi pri<br />
dovodnicah na roki .<br />
Ako katerokoli dovodnico po dolgem nekoliko narežeš, zacel i<br />
se ta rana, lehko in precej hitro . Redar se torej hoče človeku p -uš<br />
č a t i kri, vreže se z ostrim špiéastim nožičem (lanceto) ona<br />
velika dovodnica na notranji strani komolčnega sklepa in pote m<br />
se pusti iz -nje teči krvi, kolikor je potrebno. Ranica se potem<br />
lehko oveže in je kmalu zaceljena .<br />
3. Ž ile mezgovnice in srkalice .<br />
Skoro po vsem telesu., in sicer pod kožo kakor tudi globokej<br />
e, nahajamo m e z g o v n i c e. Tako namreč imenujemo siste m<br />
jako tenkokožnatih, prosojnih cevi , ki z neizmerno tencimi vejicami<br />
izvirajo v raznih organih . Te cevi so med sebó mnogoter o<br />
prepletene ter se — čim dalje od njihovega izvira — shajajo v<br />
debelejše veje, ki se naposled tu in tam izlivajo v žile dovodnice .<br />
Posebne zaklopnice v mezgovnicah branijo, da ne more tekočin a<br />
nego na eno stran, namreč proti srcu odtekati .<br />
Po mezgovnicah se pretaka mezga, to je rumenkasta, prozorna<br />
tekočina, a v njej plavajo brezbarvena, okrogla me z g o v n a<br />
telesca, pod. 37, ki se pa morejo samo z mikroskopom razločiti .<br />
Ta telesca so podobna krvnim kolescem, toda so še nekoliko<br />
manjša. Mezga ima posebno težino 1,01, je torej bolj vodena neg o<br />
kri ; tudi zakrkne, ker ima v sebi beljakovine, razen te tudi ne -<br />
koliko solij. Ta mezga prešinja vso mečo našega telesa in dela ,<br />
da je polna in napeta . Bržčas se tudi vse snovi , katere oddaja<br />
kri raznim organom za nove tvorine , dovajajo na dotična mest a<br />
po mezgovnicah , katerim zadnjih vejic zarad prevelike tenkosti