Zoologija.

Plezavei, 295
čast s kaveljci oborožen jezik , vij oglavki (Jynx) pa služi v ta
namen črvast jezik. Pri nas v gorskih gozdih se nahaja črn a
žolna (Picus martius), potem z el e rt a žolna (P . viriclis) in v o -
Pod. 120.
Deta]. ; Picus major . Dolg 24 Cm .
liki d etal (P. major), po -
doba 120. Veliki detal j e
10 palcev dolg, po temenu ,
hrbtu in beloobrobljenih perotnicah
je črn, na tilniku
živo rudeé, po trebuhu bel ,
od kljuna mu sega črna prog a
niz vrat. Obnaša se enak o
drtgint žolnam, kakor prav i
tesar. Truplo pritisne ob
deblo, s trdimi repnimi peresi
se podpre in potem na vs o
moč teše z ostrorobatim kljunom
. da iverje proč leti . Na
ta način si tudi izteše luknj o
v deblo, katero potem izdolb e
in razširi tako skrbno in lično ,
da človek ne bi imel to za
ptičje delo, Zolne senc clad ó
ukrotiti in v sužnosti kmal u
poginejo. Obžalovati je, da
se mnogo teh ravno tako koristnih kakor lepih ptičev brez vs e
potrebe postrelja.
-Veliko pleme papig (Psittacini) prebiva, samo v vročem pasu .
Papige imajo jako debel kljun s kljukasto zavito gornjo čeljustjo ,
ki je na korenu ` obrasten z voščeno kožo, nadalje debel mesnat
jezik. Zato menda tudi prave papige izmed vseh ptičev najrazločniše
za človekom izgovarjajo besede, da, še celó smejanje, zdehanje ,
kašljanje in kihanje oponašajo, in sploh so jako pametni in pod -
učili ptiči. Njih glas je pa hripav in neprijeten. Večidel živé družno ,
spenjajo se po drevji in jedó posebno plodove in jedra, redkej e
žužke ali meso. Njihov kljun je tako močan, da razdrobi najtrš e
orehe in koščice . Tudi imajo lastnost ; da jed primejo z eno nog o
ter si jo v usta nosijo . Papigino meso je okusno. V sužnosti jed ó
skoro vse, zato jih nij težko uzdržavati . Tudi učakajo veliko starost,
črez 40 let . Primerilo se je selci, da so v služnosti valili .
Omenjamo samo prave papige, katerih štejejo črez 200 vrst .
Odlikujejo se krasnim perjem in šegavim vedenjem , zato so ji h
tudi imenovali opice med ptiči . Semkaj spadajo : siva papig a
(Psittacus erithacus), ki je posebno poduČna . K a k a d u j (Cacatus
cristatus) je dobil ime po svojem kričanji, bel je in bila na glavi
rumenop erjanico, katero lehko privzdigne in zopet položi ; doneje
v Indiji . Modri ara (Ara ararauna) . Rudeči ara (Ara macao) ,
pod. 121, je ena, največih in najkrasnejših papig, dolg je tri črevlje ,
rudeč kakor škrlat, na perutnicah plan, Domá je iz Antilskih otokov .
141