Zoologija.

180
Zoologija .
kislega apna. Ker ta češerika leži ravno v sredi možganov , imel i
so jo predi — da si brez pravega razloga — za sedež duše .
Gornja ali vnanja plast možganov je siva, polna krvnih žilic ,
obstoji večidel iz ganglijevih teles ter pokriva kakor lub notranji
beli mozeg, ki ima malo krvnih žilic in obstoji iz vlakenc . Siva
plast tu in tam globlje sega med bele možgane in na prorezu na -
stanejo različni obrisi. Sosebno krasen, razcepkaneirni listu podoben
obris se vidi na prorezanih malih možganih . Imenuje s e
Živno drevce g, pod, 18. Sredi možganov je več praznin, m o žg
otline, ki co v zvezi z necim skozi hrbtenjačo Moče m
kanalom, ter so deloma izpolnjene z neko tekočino . Tudi se n a
možganih opazuje neko posebno gibanje , ki je v zvezi s srčni m
bitjem , in dihanjem .
Cloveški možgani tehtajo povprek blizu 2 1/0 funta (1350 gramov),
kar je po priliki 1/4a do '/,o cele telesne teže . Samo nekater i
sesavci in ptice imajo razmerno teže možgane .
Po možganih se razširjajo krvne žile, ki jih hranijo in vzdr -
Žavajo .
V kemičnem obziru obstojé možgani po večen] delu iz bela -
kovine in tolšče, in sicer je zadnje G odstotkov. Razen tega nahaj a
se v možganih neka tvarina jako zamršene sestave, imajoča v
sebi ogljenca, vodenca, kisleca in fosfora . To telo se imenuje 1 ec
e tirt, a preje, v manjši èistoti , znano je bilo z imenom p r otago
rt. Lecetin je jako nestalen , tekoj se razkroji v gliceri ns
k o fosforno kislino in v dušeénato podlogo, neurin zvarni ,
katero so tudi pod imenom holen našli v žolči. Tvarina živcev
podobna je možganski tvarini, samo ka ima več tolšče .
33 Iz možganov in iz hrbtenjače razhajajo se živci na vse strani
v podobi belih vitek, ki so s početka zvezki iz več niti, od kateri h
se pa nit za nitjo odcepljuje, čim dalje so od svojega začetka ,
tem tanje so, naposled so popolnoma osamljene . Po tem takem s o
Pod. 19 . živci razširjeni povsod po te -
b
lesu, in na vsej površini te -
lesa nij moči najti mesta, k i
bi bilo brez živcev. In v resnici,
vsi deli telesa, ki so občutljivi,
ali imajo sploh kak o
opravilo, dobé to zmožnost o d
živcev .
Pri vsem tem vendar pri
najmoènejem povekšanji nij
mogoče prav natanko razločiti,
kje in kako končá kak žive c
nesamovoljnega gibanja. Več -
. bodeš opazil, da se žive c
Košček žabje plavile jako povečane . Viličasto razdvoji, kakor s e
a krvna žilica s krvnimi kolesci, b živec, ki vrni V plavni mrenici žabe ?
je pri d rogljasto razdeljen, pod. 19, kjer se živec b pri