Zoologija.

Čutila . Koža . 19 1
tenèica pod. 28, zložena iz plošnate tkanine (glej §. 7), v kateri
nij niti žil niti živcev. Njena vnanja plast ima samo posušene celice,
ki se v podobi belih lúskin otarejo in odpadajo . Nasproti tej
gornji plasti je pa njena najdol .jnja plast mehka in vlažna, odlupljena
je videti mrežasta, ker tipalne bradavičice delajo v njej vtise .
Imenujemo jo s hi z n o mrenico, a zanimiva je zarad tega, ke r
so v njej vložena barvila (pigment), od katerih dobi koža raznih človeških
plemen različno barvo. Pri Zamurcih je črna, pri Amerikanci h
rudečkasta, pri Malajih rjava , pri Kinezih rumenkasta , pri tak o
imenovanih belcih pa brez barve . Zato pri belcih sijejo rudeč e
krvne žilice spodnje plasti skozi gornjo in to daje koži rudečkasto
(poltno) barvo .
U s nji c a je najdebelejša kožna plast in je poglavitni del 4 8
človeške, pa tudi živalske kože. Ta debela in žilava plast je spolstena
iz vezne tkanine, prožilih vlaken , žil in živcev . Ogoljena
in očiščena dlak se stroji in daje usnje , dolgo kuhana spremen i
se v klej .
Pogledamo H to kožo s povekšalnim steklom , opazimo n a
njej neizmerno mnogo malih sršečih bradavičie, tako imenovan e
tipalne b r a da viéice , v kojih se končajo pretenke živčne nitke ,
zato se misli, da je v teh bradavičicah sedež tip a. S prostim
očesom jih lehko vidiš na konci prstov, kjer so nanizane v slo -
kaste poteze . Koža pa nij povsodi enako občutljiva za opip . tem -
več je na raznih mestih jako različna. Največa je občutljivos t
konci jezika in prstov, najslabša pa na hrbtu . Ako si na hrbet
staviš nekoliko razprto šestilo (eirkelj), bodeš od obéh njegovih koni c
imel občutek enega samega vtisa .
Na notranji plati prehaja usnjica malo po malo v rahlej o
tkanino, mezdro zvano, v kateri leži vse polno tolstih mehureev ,
zato se ta plast tudi imenuje t olstniea ali s al o v n i c a, ter im a
namen varovati nekatere organe . Zato je nekdo sosebno debela ,
na pip na trebuhu , drugde je pa sporo nič nij , na pr. na uhlji .
Pri debelih osobah je ta plast po več prstov debela .
Kakor postranske tvorine spadajo k koži tudi lasje, nohti, 4 9
luske, perje in rogovi .
Lasje tiéé s korenino, tako imenovanim lasnim mešičko m
v jamicah gornje kožice. Rastó pa samo na dolnjem kraji, kajti
v nje ne prihaja nobeden živec niti kaka žila , zato se lehko bre z
vse bolečine strižejo. Lasje so otli in enako sluzni mrenici na -
polnjeni z neko tekočino, od kuje dobivajo barvo . Ob stranéh im a
vsak las l o j n i c e, to so namreč grozdaste žlezice, iz kojih s e
neki loj cedi v las. Toda ^samo lasje, temveč vsa koža dobiva
iz onih tolščenih žlez potrebno mast, ki vzdrži kožo voljno in
gladko .
Nohti , luske in perje prav za prav niso nič druzega, neg o
močno razviti, razploščeni ali razČehani lasje, rastó torej takist o
samo na dnu in so tudi brez čuta . To isto velja tudi za roge, in na pr .