Zoologija.

Ptici, Plezal , 293
katero more po volji privzdigniti in razšopirlti in potem zopet zlo -
žiti in položiti . Prebiva po lesovih blizu trat in se hrani s črvi in
Pod. 118 .
Udeb ; Upupa epops . Dolg 27 Cm .
žužki, katere meče kvišku in je zopet v kljun prestreže . Glasi se :
hup, hup, hup in je šegavega vedenja, neprijeten je pa zarad silnega,
smradil . Po leti gnjezdi v duplih, kamor znese 4 do 5 rudečkasto
sivih jajec, jeseni se pa preseli v Afriko .
Južnoevropski legat (Merops apiaster) je plavkasto zelen ,
na grlu rumen. ,V odomee (Alcedo ispida) ima debelo glavo in
dolg robat kljun, lepo plavkasto zeleno perje, spodaj je rjast. Lovi
si vodne žuželke in majhne ribice , za kojimi skače ceh)" v vodo .
V gajbah se videvajo pogostoma živahne ptičice roda m a n a k i n
(Pipra) iz južne Amerike. Črne so in živo rudeèe lisaste. Lepa
pomarančasto rumena k o k i c a (Rupieola) živi v južni Ameriki .
Neprimerno velik kljun z nasajenim rogom imajo kljunorožei
(Buceros) v vroči vzhodni Indiji in Afriki . V Novi Holandiji prebiva
lir orepee (Menura superba) podoben kokoši, a v repu im a
dve veliki, lirasto zakrivljeni peresi .
Tretji razred : Plezavel ; SeansoI?es .
Plezavci imajo noge ustvarjene za plezanje, dva prsta namreč 140
sta naprej, dva pa nazaj obrneva. Prebivajo večidel po topliših
krajih, človeku pa ne koristijo posebno . Znameniti plezavci so :
Navadna kukavica (Cncnlus eanorus), pod. 119, ki ne
dela lastnega gnjezda, temveč svoja jajca posamezna podmeta malim
pevcem v njihova gnjezda. Ti ptički izvalé tujega mladiča in